P10_TA(2024)0029Razmere v Azerbajdžanu, kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava ter odnosi z ArmenijoResolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2024 o razmerah v Azerbajdžanu, kršitvah človekovih pravic in mednarodnega prava ter odnosih z Armenijo (2024/2890(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Azerbajdžanu, Armeniji ter razmerah v Gorskem Karabahu,

–ob upoštevanju ustreznih dokumentov in mednarodnih sporazumov, med drugim, vendar ne izključno, Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine in deklaracije iz Alma-Ate z dne 21. decembra 1991,

–ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950, ki jo je Azerbajdžan ratificiral leta 2002, in Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

–ob upoštevanju Haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada iz leta 1954,

–ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z dne 22. aprila 1996 med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Azerbajdžansko republiko na drugi strani UL L 246, 17.9.1999, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1999/614/oj. ,

–ob upoštevanju izjav uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje o razmerah na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu z dne 29. maja 2024 in o predčasnih parlamentarnih volitvah v državi z dne 3. septembra 2024,

–ob upoštevanju resolucije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2527 (2024) z naslovom Challenge, on substantive grounds, of the still unratified credentials of the parliamentary delegation of Azerbaijan (Nasprotovanje še vedno neratificiranim poverilnicam azerbajdžanske parlamentarne delegacije iz materialnih razlogov) z dne 24. januarja 2024,

–ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih misije za opazovanje volitev v zvezi s predčasnimi predsedniškimi volitvami, ki so potekale 7. februarja 2024, ter izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih mednarodne misije za opazovanje predčasnih parlamentarnih volitev v Azerbajdžanu, ki je potekala 1. septembra 2024,

–ob upoštevanju poročila Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope o Azerbajdžanu z dne 29. marca 2023 in memoranduma komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 21. oktobra 2021 o humanitarnih posledicah in posledicah za človekove pravice po izbruhu sovražnosti med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha leta 2020,

–ob upoštevanju odredb Meddržavnega sodišča (ICJ) z dne 22. februarja 2023 in z dne 6. julija 2023 ter 17. novembra 2023 o predlogu za odredbo začasnega ukrepa za uporabo Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Armenija proti Azerbajdžanu),

–ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,

A.ker je izbira azerbajdžanskega glavnega mesta Bakuja za kraj 29. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP29), ki naj bi potekala od 11. do 22. novembra 2024, sprožila polemike, zlasti zaradi vse slabših razmer na področju človekovih pravic v Azerbajdžanu ter nedavnih in očitnih kršitev mednarodnega prava, vključno z agresivnim vedenjem do sosednje Armenije; ker sta spoštovanje temeljnih človekovih pravic in udeležba civilne družbe zapisana v sporazumu z državo gostiteljico, s katerim se je azerbajdžanska vlada zavezala, da bo te pravice spoštovala; ker so azerbajdžanske oblasti pred to pomembno mednarodno konferenco s pridržanji in pravosodnim nadlegovanjem povečale represijo nad organizacijami civilne družbe, aktivisti, opozicijski politiki in preostalimi neodvisnimi mediji; ker korupcija in pomanjkanje neodvisnosti sodstva dodatno spodkopavata upravljanje države;

B.ker je na seznamu organizacij civilne družbe več kot 300 političnih zapornikov v Azerbajdžanu, med njimi Qubad Ibadoglu, Anar Mammadli, Bahtiyar Haciyev, Tofiq Yaqublu, Ilhamiz Quliyev, Aziz Orucov, Bahruz Samadov, Akif Qurbanov in mnogi drugi; ker obstajajo verodostojna poročila o kršitvah človekovih pravic zapornikov, tudi o pridržanjih v nečloveških razmerah, mučenju in odrekanju ustrezne zdravstvene oskrbe;

C.ker je pomemben zagovornik človekovih pravic in podnebne pravičnosti Anar Mammadli od 30. aprila 2024 v priporu na podlagi lažnih obtožb zarote, in sicer naj bi v državo nezakonito vnesel tujo valuto, njegovo zdravje pa se je med pridržanjem znatno poslabšalo; ker so azerbajdžanske oblasti julija 2023 aretirale političnega ekonomista, člana opozicije in enega od finalistov nagrade Saharova za svobodo misli Qubada Ibadogluja, ki je ostal v priporu do 22. aprila 2024, ko so ga premestili v hišni pripor; ker se je njegovo zdravje od aretacije znatno poslabšalo zaradi mučenja, nečloveških razmer v priporu in odrekanja ustrezne zdravstvene oskrbe, kar ogroža njegovo življenje; ker se zdravje žene Qubada Ibadogluja Irade Bayramove še naprej slabša zaradi fizičnega nasilja, ki so ga nad njo med pridržanjem izvajale azerbajdžanske oblasti; ker je bil aktivist za človekove pravice Ilhamiz Qliyev 4. decembra 2023 aretiran na podlagi politično motiviranih obtožb, in sicer nekaj mesecev po tem, ko je za Abzas Media dal anonimni intervju o domnevni praksi policije, ki podtika droge političnim aktivistom;

D.ker azerbajdžanske oblasti že več kot desetletje in vse bolj odločno krčijo prostor za civilno družbo, samovoljno ukinjajo nevladne organizacije in aretirajo predstavnike civilne družbe ali jih prisilijo v izgnanstvo; ker so azerbajdžanske oblasti v zadnjih letih uvedle vse strožje omejitve za organizacije civilne družbe; ker so bili aktivisti, novinarji, politični nasprotniki in drugi zaprti na podlagi izmišljenih in politično motiviranih obtožb;

E.ker je po navedbah zagovornikov človekovih pravic prišlo do zatiranja civilne družbe v povezavi z drugimi pomembnejšimi mednarodnimi dogodki, ki jih je gostil Azerbajdžan, vključno z Evrovizijo leta 2012 in evropskimi igrami leta 2015;

F.ker se zdi, da azerbajdžanski režim širi represivna dejanja prek svojih meja; ker se nenehno zatiranje svobode izražanja v Azerbajdžanu odraža tudi v poročilih o nadnacionalni represiji in povračilnih ukrepih proti družinskim članom pridržanih oseb; ker je bil od leta 2020 Mahammad Mirzali, azerbajdžanski disidentski bloger, tarča več poskusov atentatov v Franciji; ker je bil 29. septembra 2024 Vidadi Isgandarli, kritik azerbajdžanskega režima, ki živi kot politični begunec v Franciji, napaden na svojem domu in je dva dni pozneje zaradi poškodb umrl; ker so azerbajdžanske oblasti začele preganjati tudi državljane EU na podlagi političnih razlogov, kot je razvidno iz primera Théa Clerca, zaradi česar vsaj ena država članica uradno odsvetuje svojim državljanom potovanje v Azerbajdžan, ker bi bili lahko samovoljno pridržani;

G.ker Azerbajdžan izvaja sistematično politiko podkupovanja uradnikov in izvoljenih predstavnikov v Evropi ter tako poskuša zmanjšati pomen položaja človekovih pravic v državi in utišati kritike, in sicer v okviru široko uporabljane strategije, ki se opisuje kot „kaviarska diplomacija“; ker so bile v nekaterih primerih opravljene preiskave, nekateri vpleteni pa so bili kazensko preganjani in obsojeni pred državnimi sodišči v več državah članicah EU;

H.ker je bilo v več odločbah Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da Azerbajdžan krši človekove pravice; ker po navedbah parlamentarne skupščine Sveta Evrope več kot 320 sodnih odločb proti Azerbajdžanu še ni bilo izvršenih ali so bile izvršene le delno, kar je največ med vsemi državami pogodbenicami Evropske konvencije o človekovih pravicah;

I.ker je Evropski odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja 3. julija 2024 javno obsodil Azerbajdžan, ker navzklic priporočilom odbora noče izboljšati razmer in ker azerbajdžanske oblasti dosledno ne želijo sodelovati z odborom;

J.ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope januarja 2024 sklenila, da ne bo ratificirala poverilnic azerbajdžanske delegacije, pri čemer je izrazila „zelo resno zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic [v Azerbajdžanu]“; ker je opozorila tudi, da se poročevalci njenega odbora za spremljanje niso smeli sestati z ljudmi, ki so pridržani na podlagi domnevno politično motiviranih obtožb, in da azerbajdžanska delegacija ni dovolila, da bi poročevalec odbora za pravne zadeve in človekove pravice obiskal državo;

K.ker so po navedbah misije za opazovanje volitev pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) predčasne predsedniške volitve 7. februarja 2024 potekale v omejujočem okolju, zaznamovala pa sta jih zatrtje kritičnih glasov in odsotnost političnih alternativ; ker so 1. septembra 2024 v Azerbajdžanu potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so po navedbah mednarodne misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev potekale v omejujočem političnem in pravnem okolju, ki ne omogoča resničnega pluralizma in je privedlo do volitev brez konkurence; ker je bilo v obdobju priprav na parlamentarne volitve pridržanih več vladnih kritikov;

L.ker medijska zakonodaja v Azerbajdžanu postaja vse bolj represivna, saj zakon o medijih iz februarja 2022 dejansko legalizira cenzuro; ker številni drugi zakoni v zvezi z mediji kršijo tudi mednarodne obveznosti države v zvezi s svobodo izražanja in svobodo tiska; ker se javne kritike oblasti kaznujejo s strogimi kaznimi;

M.ker je po podatkih organizacije Novinarji brez meja skoraj celoten medijski sektor v Azerbajdžanu pod uradnim nadzorom, brez neodvisnih televizijskih ali radijskih oddaj v državi, vsi kritični tiskani mediji pa so bili ukinjeni; ker oblasti še naprej zatirajo zadnje preostale neodvisne medije in novinarje, ki zavračajo samocenzuro; ker je Azerbajdžan s pridržanji in sodnim nadlegovanjem okrepil zatiranje civilne družbe, aktivistov in preostalih neodvisnih medijev, kot sta Abzas Media, Kanal 13 in Toplum TV;

N.ker so azerbajdžanski zakoni, ki urejajo registracijo, delovanje in financiranje nevladnih organizacij, zelo omejevalni, izvajajo pa se samovoljno, s tem pa dejansko kriminalizirajo dejavnosti nevladnih organizacij; ker je Azerbajdžan po indeksu organizacije Freedom House za leto 2024 uvrščen med najmanj svobodne države, in sicer za Rusijo in Belorusijo;

O.ker so pogodbe o plinu med družbama Gazpromom in SOCAR za dobavo milijarde kubičnih metrov plina iz Rusije v Azerbajdžan med novembrom 2022 in marcem 2023 vzbudile pomembne pomisleke glede posrednega izvoza ruskega plina na evropski trg, zlasti ob upoštevanju podpisanega memoranduma o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energetike; ker si EU prizadeva zmanjšati evropsko odvisnost od ruskega plina, pri čemer bi lahko ta sporazum ogrozil ta cilj, saj bi se Azerbajdžanu še naprej dobavljal ruski plin, s čimer bi se sprostile zaloge azerbajdžanskega plina, s katerimi bi se povečal izvoz v EU; ker obstajajo tudi zaskrbljujoča poročila o tem, da se ruski plin preimenuje v azerbajdžanskega, da bi ga prodali v EU;

P.ker azerbajdžanski voditelji sodelujejo v retoriki proti EU in proti Zahodu; ker je Azerbajdžan okrepil svoje dezinformacijske kampanje, usmerjene proti EU in njenim državam članicam, posebej pa se osredotoča na Francijo; ker se Azerbajdžan dejavno vmešava v evropsko politiko pod pretvezo „protikolonializma“, zlasti v čezmorskih državah in na ozemljih, kot je Nova Kaledonija;

Q.ker je Azerbajdžan septembra 2023 po mesecih nezakonite blokade Gorskega Karabaha izvedel vnaprej načrtovan, neupravičen vojaški napad na to ozemlje, zaradi katerega je moralo več kot 100.000 etničnih Armencev zbežati v Armenijo, kar pomeni, da je bilo izvedeno etnično čiščenje; ker je zato Gorski Karabah ostal skoraj brez armenskih prebivalcev, ki so tam živeli že stoletja; ker ta napad pomeni hudo kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, očitno kršitev tristranske izjave o premirju z dne 9. novembra 2020 in neizpolnjevanje zavez, sprejetih med pogajanji s posredovanjem EU;

R.ker so Armenci iz Gorskega Karabaha na begu pred azerbajdžansko vojsko leta 2023 izgubili svojo lastnino in osebne predmete in jim jih od takrat še ni uspelo dobiti nazaj; ker se od takrat nadaljujejo ukrepi, ki pomenijo etnično čiščenje; ker je EU zagotovila humanitarno pomoč ljudem, razseljenim iz Gorskega Karabaha; ker verodostojna poročila potrjujejo, da se armenska kulturna in verska dediščina v Gorskem Karabahu organizirano uničuje; ker azerbajdžanski voditelji in uradniki nenehno uporabljajo sovražni govor proti Armencem;

S.ker tako Azerbajdžan kot Armenijo zavezuje mednarodno humanitarno pravo, tretja ženevska konvencija pa ščiti vojne ujetnike pred vsemi oblikami mučenja in krutega ravnanja; ker je v poročilih navedeno, da je trenutno v azerbajdžanskih zaporih brez ustreznega pravnega zastopanja 23 armenskih zapornikov, vključno z osmimi nekdanjimi voditelji Gorskega Karabaha, med katerimi so bili nekateri obsojeni na dolgo zaporno kazen;

T.ker je EU februarja 2023 napotila misijo Evropske unije v Armenijo (EUMA), da bi spremljala dogajanje na mednarodni meji z Azerbajdžanom; ker Azerbajdžan ni želel sodelovati z misijo EUMA, misija pa je tarča dezinformacij, ki jih izvajajo azerbajdžanske oblasti in mediji pod vladnim nadzorom; ker azerbajdžanski voditelji še naprej dajejo iredentistične izjave v zvezi s suverenim ozemljem Armenije; ker vsaj 170 km2 suverenega ozemlja Armenije še vedno zaseda azerbajdžanska vojska;

U.ker sta Armenija in Azerbajdžan začela pogajanja o mirovni pogodbi, normalizaciji svojih odnosov in razmejitvi meja, pred napadom na Gorski Karabah leta 2023 in po njem; ker Azerbajdžan in Armenija kljub prizadevanjem za mediacijo EU in drugih nista podpisala mirovnega sporazuma; ker nedavne pripombe azerbajdžanskega predsednika vzbujajo zaskrbljenost o pripravljenosti Bakuja, da bi poiskal kompromis za zaključek pogajanj, čeprav sta obe vladi izjavili, da sta blizu sklenitvi sporazuma;

V.ker EU popolnoma podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Armenije in Azerbajdžana ter dejavno podpira prizadevanja za sklenitev trajnega mirovnega sporazuma med državama na miren način in ob spoštovanju pravic vsega prebivalstva, ki ga to zadeva;

W.ker je Azerbajdžan po ruski vojaški agresiji na Ukrajino poglobil svoje odnose z Rusijo, vključno s političnimi in gospodarskimi vezmi, ter okrepil sodelovanje med njunimi obveščevalnimi službami; ker je Rusija odprto podprla Azerbajdžan pri njegovem agresivnem vedenju do Armenije;

1.ostro obsoja notranjo in ekstrateritorialno represijo azerbajdžanskega režima nad aktivisti, novinarji, opozicijskimi voditelji in drugimi, vključno z državljani EU, ki se pred konferenco COP29 opazno zaostruje; poziva azerbajdžanske oblasti, naj izpustijo vse posameznike, ki so samovoljno pridržani ali zaprti zaradi svojih političnih stališč, umaknejo vse politično motivirane obtožbe in prenehajo z vsemi oblikami represije, tako v Azerbajdžanu kot drugod; želi v zvezi s tem opozoriti na Tofiga Yagubluja, Akifa Qurbanova, Bahtiyarja Haciyeva, zagovornike človekovih pravic in novinarje, med katerimi so Ulvi Hasanli, Sevinc Vaqifqizi, Nargiz Absalamova, Hafiz Babali in Elnara Qasimova, Aziz Orucov, Rufat Muradli, Avaz Zeynalli, Elnur Škurov, Alasgar Mammadli, Ilhamiz Quliyev in Farid Ismayilov, pa tudi aktiviste civilne družbe, aretirane od marca 2024, kot so Anar Mammadli, Farid Mehralizade, Iqbal Abilov, Bahruz Samadov, Emin Ibrahimov in Famil Halilov; izraža globoko zaskrbljenost zaradi ozračja strahu, ki ga je to ustvarilo v državi, zaradi česar je civilna družba dejansko utišana;

2.znova poziva azerbajdžanske oblasti, naj umaknejo vse obtožbe proti dr. Qubadu Ibadogluju in mu omogočijo neovirano potovanje v državo po lastni izbiri, ponovno združitev z družino, zdravstveno oskrbo, ki jo nujno potrebuje, in udeležbo na slovesni podelitvi nagrade Saharova, ki bo decembra 2024 v Strasbourgu; poziva Azerbajdžan, naj mu omogoči neodvisen zdravniški pregled, ki ga bo opravil zdravnik po njegovi izbiri, in naj mu dovoli zdravljenje v tujini; poziva vse predstavnike EU in posamezne države članice, naj dejavno podprejo izpustitev dr. Qubada Ibadogluja iz hišnega pripora in pri tem vztrajajo v vseh izmenjavah z azerbajdžanskimi oblastmi;

3.zahteva, da se zagotovita svoboda tiska in izražanja ter da se ne omejujejo medijske organizacije; zato poziva azerbajdžansko vlado, naj izpusti novinarje, ki delajo za Abzas Media in Toplum TV, vključno z Ulvijem Hasanlijem, Sevincem Vaqifqizi in Alasgarjem Mammadlijem;

4.meni, da nenehne kršitve človekovih pravic v Azerbajdžanu niso združljive z vlogo te države kot gostiteljice COP29; poziva voditelje EU, zlasti predsednico Komisije Ursulo von der Leyen, naj konferenco COP29 izkoristijo kot priložnost, da Azerbajdžan spomnijo na njegove mednarodne obveznosti, in naj se v stikih z azerbajdžanskimi oblastmi resnično dotaknejo stanja človekovih pravic in med drugim pozovejo k brezpogojni izpustitvi vseh oseb, ki so samovoljno pridržane ali zaprte zaradi političnih stališč, med bivanjem v državi pa prosijo za srečanje s političnimi zaporniki; poziva EU in njene države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da konference Združenih narodov o podnebnih spremembah ne bi potekale v državah s slabimi razmerami na področju človekovih pravic;

5.opominja azerbajdžanske oblasti na njihovo obveznost, da spoštujejo temeljne svoboščine, in jih poziva, naj razveljavijo represivno zakonodajo, ki neodvisne nevladne organizacije in medije sili na obrobje zakona; poziva jih, naj razveljavijo represivno zakonodajo o registraciji in financiranju nevladnih organizacij ter jo tako uskladijo s priporočili Beneške komisije;

6.opozarja, da sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Azerbajdžanom iz leta 1996, ki je pravna podlaga za dvostranske odnose, temelji na spoštovanju demokracije ter načel mednarodnega prava in človekovih pravic, ki pa se v Azerbajdžanu sistematično kršijo;

7.opozarja azerbajdžansko vlado na njene mednarodne obveznosti, da zaščiti dostojanstvo in pravice pripornikov, jim nudi ustrezno zdravstveno oskrbo, jim omogoči pridržanje v humanih razmerah in jih zaščiti pred vsakršnim slabim ravnanjem; poziva jo tudi, naj hitro izpolni dolgoletna priporočila Evropskega odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v zvezi z razširjeno uporabo fizičnega grdega ravnanja (tudi včasih mučenja) s strani azerbajdžanske policije; prav tako jo poziva, naj izvaja vse sklepe Evropskega sodišča za človekove pravice;

8.ponovno poziva k uvedbi sankcij v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic proti azerbajdžanskim javnim uradnikom, ki so zagrešili hude kršitve človekovih pravic; poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj zahteva srečanje s političnimi zaporniki v Azerbajdžanu;

9.vztraja, da morajo biti izpustitev vseh političnih zapornikov, pravna reforma in izboljšanje splošnega stanja človekovih pravic v državi pogoji za vse prihodnje partnerske sporazume med EU in Azerbajdžanom, poleg tega pa mora Azerbajdžan dokazati, da je resnično pripravljen iskreno sodelovati v pogajanjih o mirovnem sporazumu z Armenijo in spoštovati pravice Armencev v Gorskem Karabahu;

10.poziva EU, naj poskrbi, da ne bo več odvisna od uvoza plina iz Azerbajdžana; poziva Komisijo, naj zamrzne memorandum o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energetike iz leta 2022 ter ustrezno ukrepa;

11.znova izraža podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Azerbajdžana in Armenije ter odločno podpira normalizacijo njunih odnosov na podlagi načel vzajemnega priznavanja ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja v skladu z deklaracijo iz Alma-Ate iz leta 1991; ponavlja zahtevo za umik azerbajdžanskih vojakov s celotnega suverenega ozemlja Armenije; poziva Azerbajdžan, naj se nedvoumno zaveže ozemeljski celovitosti Armenije; poudarja, da bi bilo treba rešiti težave v zvezi s prometnimi povezavami med Azerbajdžanom in njegovo eksklavo Nahčivan, ob tem pa v celoti spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Armenije; ponovno izraža stališče, da bi morala biti EU pripravljena uvesti sankcije proti posameznikom in subjektom, ki ogrožajo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Armenije;

12.obsoja vsakršno vojaško agresijo, uporabo sile ali hibridne grožnje proti Armeniji, pa tudi tuje vmešavanje in poskuse destabilizacije tamkajšnjih političnih razmer; pozdravlja odločitev o sprejetju prvega ukrepa iz evropskega mirovnega instrumenta v podporo armenskim oboroženim silam in poziva k nadaljnji krepitvi sodelovanja med Armenijo in EU na področju varnosti in obrambe; pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejelo več držav članic v podporo vojaški obrambi Armenije, in poziva preostale države članice, naj razmislijo o podobnih pobudah; pozdravlja novi zagon v dvostranskih odnosih med EU in Armenijo, ki ga oblasti v Erevanu močno podpirajo; poziva Komisijo in Svet, naj dejavno podpreta željo Armenije po tesnejšem sodelovanju z EU;

13.izraža podporo dejavnostim misije Evropske unije v Armeniji (EUMA) in poudarja njeno pomembno vlogo; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se kampanj blatenja iz Azerbajdžana, usmerjenih proti misiji EUMA; poziva misijo EUMA, naj še naprej pozorno spremlja varnostne razmere na terenu, pregledno poroča Parlamentu in dejavno prispeva k prizadevanjem za rešitev spora; poziva EU in njene države članice, naj še utrdijo mandat EUMA, misijo povečajo in podaljšajo njeno trajanje;

14.podpira vse pobude in dejavnosti, ki bi lahko privedle do tega, da bi se med Armenijo in Azerbajdžanom vzpostavil mir in da bi državi podpisali dolgo pričakovani mirovni sporazum; poziva Azerbajdžan, naj si resnično prizadeva za to; opozarja ga, da bi bilo vojaško posredovanje proti Armeniji nesprejemljivo in bi imelo resne posledice za partnerstvo med Azerbajdžanom in EU; pozdravlja skupno izjavo Armenije in Azerbajdžana z dne 7. decembra 2023 o ukrepih za poglabljanje zaupanja; pozdravlja napredek, dosežen pri razmejitvi med Armenijo in Azerbajdžanom, ki je privedel do dogovora o več odsekih meje; spodbuja obe strani k nadaljnjim korakom pri preostalih odsekih; poziva EU, naj prekine vso tehnično in finančno pomoč Azerbajdžanu, ki bi lahko prispevala h krepitvi njegovih vojaških ali varnostnih zmogljivosti; poziva države članice, naj zamrznejo izvoz vse vojaške in varnostne opreme v Azerbajdžan;

15.poziva k popolnemu izvajanju vseh odredb, ki jih je izdalo Mednarodno sodišče, vključno z odredbo z dne 17. novembra 2023, ki navaja začasne ukrepe v zvezi z varnim, neoviranim in hitrim vračanjem ljudi, ki so zbežali iz Gorskega Karabaha; opozarja, da je bila odločitev o organizaciji konference COP29 v Bakuju sprejeta, potem ko Azerbajdžan ni spoštoval omenjene odredbe Mednarodnega sodišča ter odredb z dne 7. decembra 2021 in z dne 22. februarja 2023; ponovno poziva k neodvisnim preiskavam zlorab, ki so jih azerbajdžanske sile zagrešile v Gorskem Karabahu; ponovno poziva azerbajdžanske oblasti, naj omogočijo varno vrnitev armenskega prebivalstva v Gorski Karabah, z njim resnično začnejo celovit in pregleden dialog, dajo trdna jamstva glede varstva njihovih pravic, vključno z zemljiškimi in lastninskimi, zaščite njihove posebne identitete ter državljanskih, kulturnih, socialnih in verskih pravic, ter naj se vzdržijo hujskaške retorike, ki bi lahko spodbudila diskriminacijo Armencev; poziva azerbajdžanske oblasti, naj izpustijo vseh 23 armenskih vojnih ujetnikov, ki so bili pridržani, potem ko je Azerbajdžan znova zavzel regijo Gorskega Karabaha;

16.znova poziva institucije EU in države članice, naj Armeniji še naprej nudijo pomoč pri sprejemu beguncev iz Gorskega Karabaha; v zvezi s tem poziva EU, naj zagotovi nov sveženj pomoči za Armenijo, da bi armenski vladi pomagala pri odzivanju na humanitarne potrebe beguncev; pozdravlja vsa prizadevanja armenske vlade, da bi ponudila zatočišče in pomoč razseljenim Armencem;

17.izraža globoko zaskrbljenost glede ohranitve kulturne, verske in zgodovinske dediščine v Gorskem Karabahu po množičnem izseljevanju armenskega prebivalstva; poziva Azerbajdžan, naj se vzdrži nadaljnjega uničevanja, zanemarjanja ali spreminjanja kulturne, verske ali zgodovinske dediščine v regiji ter naj si raje prizadeva za ohranitev, zaščito in promocijo te bogate raznolikosti; zahteva zaščito armenske kulturne, zgodovinske in verske dediščine v Gorskem Karabahu, ki bo v skladu z Unescovimi standardi in mednarodnimi obveznostmi Azerbajdžana; vztraja, da mora Azerbajdžan Unescu dovoliti misijo v Gorskem Karabahu in mu omogočiti potreben dostop;

18.obžaluje ukrepe Azerbajdžana v zvezi s separatistično entiteto na zasedenem Cipru, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom in določbami resolucij Varnostnega sveta OZN št. 541 (1983) in 550 (1984); poziva Azerbajdžan, naj spoštuje načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti držav in naj separatistične entitete na zasedenem Cipru ne vabi na srečanja Organizacije turških držav;

19.obsoja večkratne poskuse Azerbajdžana, da bi oblatil in destabiliziral države članice, tudi prek t. i. skupine za pobudo iz Bakuja; obsoja zlasti njegovo podporo iredentističnam skupinam in operacijam dezinformiranja, usmerjenim proti Franciji, zlasti v francoskih departmajih in ozemljih Nova Kaledonija, Martinik in Korzika; opozarja, da so bile te metode leta 2013 uporabljene proti Nemčiji; obsoja kampanje blatenja, usmerjene proti Danski; obžaluje kampanjo blatenja, katere cilj je bil škodovati ugledu Francije in zbuditi dvom, da je sposobna gostiti olimpijske igre 2024, začeli pa so jo akterji, za katere se sumi, da so blizu azerbajdžanskemu režimu;

20.obsoja samovoljne aretacije državljanov EU, ki temeljijo na lažnih obtožbah o vohunjenju, in nesorazmerne kazni;

21.odločno obsoja javne žalitve in neposredne grožnje azerbajdžanskih diplomatskih in vladnih predstavnikov ter poslancev azerbajdžanskega parlamenta zoper izvoljene uradnike držav članic EU; v zvezi s tem zahteva, da se zadevnim azerbajdžanskim uradnikom do nadaljnjega zavrne vstop v stavbe institucij EU;

22.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Azerbajdžan, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Armenije, generalni direktorici Unesca, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, OZN in Svetu Evrope.