P10_TA(2024)0036Ukrepi EU proti ruskim flotam v senci in zagotavljanje popolnega izvrševanja sankcij proti RusijiResolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2024 o ukrepih EU proti ruskim flotam v senci in zagotavljanju popolnega izvrševanja sankcij proti Rusiji (2024/2885(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucij, sprejetih po stopnjevanju ruske vojaške agresije proti Ukrajini od februarja 2022,

–ob upoštevanju 14 zaporednih svežnjev sankcij proti Rusiji, ki jih je EU sprejela od februarja 2022,

–ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN) in njene Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu,

–ob upoštevanju Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, Mednarodne konvencije z dne o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z nafto, ter drugih ustreznih konvencij Mednarodne pomorske organizacije (IMO),

–ob upoštevanju resolucije A.1192(33) generalne skupščine Mednarodne pomorske organizacije z naslovom Urging Member States and all relevant stakeholders to promote actions to prevent illegal operations in the maritime sector by the “dark fleet” or “shadow fleet” (Poziv državam članicam in vsem ustreznim deležnikom k spodbujanju ukrepov za preprečevanje nezakonitih dejavnosti „temne flote“ oziroma „flote v senci“ v pomorskem sektorju), ki je bila sprejeta 6. decembra 2023,

–ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G7 z dne 6. decembra 2023,

–ob upoštevanju člena132(2) in (4) Poslovnika,

A.ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno obsežno vojaško agresijo proti Ukrajini, s čimer nadaljuje dejavnost, ki jo je začela leta 2014, ko je priključila Krim in pozneje zasedla dele regij Doneck in Lugansk; ker EU od samega začetka odločno obsoja rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in Rusijo poziva, naj jo konča in naj spoštuje ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine;

B.ker je Rusija ena največjih proizvajalk nafte na svetu; ker so ruski prihodki od izvoza in njeni proračunski prihodki močno odvisni od prodaje nafte, zato je nafta ključni vir financiranja ruske vojne v Ukrajini;

C.ker so EU in druge članice koalicije G7+ za cenovno kapico določile cenovno kapico za surovo nafto in naftne derivate ruskega izvora, da bi ohranile svetovno oskrbo, hkrati pa omejila tokove prihodkov, ki jih Rusija uporablja za financiranje svoje vojaške agresije proti Ukrajini; ker se je Rusija odzvala tako, da je vzpostavila tako imenovano floto v senci, v katero je vložila približno 9 milijard EUR; ker tankerji, ki prevažajo rusko nafto, vsak dan plujejo po evropskih vodah, s čimer se Rusija izogiba sankcijam EU in skupine G7;

D.ker je EU od začetka obsežne ruske invazije v Ukrajino 24. februarja 2022 proti Rusiji uvedla obsežne omejevalne ukrepe in sankcije, kakršnih ni še nikoli prej, saj je želela spodkopati gospodarsko, finančno in vojaško sposobnost Rusije, da nadaljuje svoje vojaške dejavnosti; ker je Svet s šestim svežnjem sankcij med drugim prepovedal nakup, uvoz in prevoz surove nafte in nekaterih naftnih derivatov iz Rusije v EU po morju; ker Svet v 11. in 12. svežnju sankcij obravnava tveganja izogibanja sankcijam, ki jih predstavlja „flota v senci“; ker je Svet v 14. sveženj sankcij proti ruski nafti vključil nov ukrep, katerega tarča so specifična plovila, ki podpirajo rusko vojno proti Ukrajini, in sicer je tem plovilom prepovedal vstop v pristanišča in se tudi storitve zanje ne smejo izvajati; ker je EU doslej na ta seznam uvrstila 27 plovil, vključno s tankerji, ki prevažajo rusko nafto in pri prevozu blaga uporabljajo nevarne in nezakonite prakse; ker je vlada Združenega kraljestva oktobra 2024 uvedla sankcije proti 18 ruskim tankerjem za prevoz nafte in štirim tankerjem za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina; ker je vzpostavitev seznama plovil flote v senci doslej najučinkovitejši ukrep proti njenim dejavnostim;

E.ker so to taktiko že prej uporabljale druge sovražne države, kot so Iran, Venezuela in Severna Koreja; ker pa se ruska flota v senci od drugih razlikuje po obsegu in izpopolnjenosti svojih operacij, saj naj bi nafto mesečno prevažalo približno 160 do 200 tankerjev, skupna flota pa naj bi imela po ocenah 600 plovil, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju ruskega izvoza surove nafte;

F.ker je flota v senci, ki jo Rusija uporablja za izogibanje sankcijam, znatno zmanjšala njihov učinek in je Rusiji omogočila, da s temi prihodki še naprej financira vojaško agresijo proti Ukrajini;

G.ker naj bi flota v senci na svetovni ravni štela vsaj 600 tankerjev; ker so to starejši tankerji, ki pogosto plujejo brez standardnega zavarovanja za ta sektor in poleg tega pogosto spreminjajo ime in registracijo zastave, kar Rusiji omogoča, da znaten delež nafte proda nad cenovno kapico, vlade pa v primeru razlitja nafte lastnikom tankerjev ne morejo naložiti odgovornosti za čiščenje; ker so te ladje na splošno neprimerne za uporabo in se zaradi njih povečuje tveganje pomorskih trkov na mednarodnih trgovinskih poteh, to pa predstavlja tudi resno okoljsko nevarnost zaradi velikega tveganja razlitja nafte, ki bi škodovalo morskim ekosistemom in obalnim območjem, tudi morskim zavarovanim območjem s posebno občutljivimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kjer bi imelo razlitje nafte katastrofalne posledice; ker izkušnje s preteklimi razlitji nafte, ki so jih povzročili tankerji, kažejo, da lahko škoda na obalnih in podvodnih ekosistemih, pa tudi na živalih, ki živijo na površini, in morskih pticah traja desetletja; ker bi bila razširitev flote Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) z dodatnimi plovili za ukrepanje skladna z zavezo EU glede varstva okolja in odpornosti v okviru evropskega zelenega dogovora ter s cilji mehanizma EU na področju civilne zaščite, da se izboljšajo zmogljivosti za hitro odzivanje in pripravljenost na nesreče;

H.ker ruski tankerji v senci rusko surovo nafto in naftne derivate redno pretovarjajo z ene ladje na drugo v teritorialnih vodah, tudi v Sredozemskem morju; ker pri tem rusko nafto pretovarjajo in mešajo, ne da bi se zasidrale v pristanišču, da bi prikrili izvor nafte; ker tovrstno početje ob obali pomeni veliko tveganje okoljske škode; ker so transponderji satelitskega sistema samodejnega prepoznavanja (AIS) na teh tankerjih pogosto izklopljeni, da bi se onemogočili spremljanje in uradni inšpekcijski pregledi; ker bi to še posebej prizadelo evropske obalne države; ker bi lahko v primeru razlitja nafte s plovil v senci stroški čiščenja znašali tudi več milijard EUR, kriti pa jih bi jih morale obalne države in njihovi davkoplačevalci, saj lastnikov teh plovil povečini ni mogoče izslediti; ker lahko razlitje nafte povzroči tudi znatne gospodarske izgube, tudi zaradi upada turizma in ribolovnih dejavnosti; ker takšna razlitja močno ogrožajo kakovost vode ter lokalne prostoživeče živali in rastline, škodujejo morskim ekosistemom, kontaminirajo potrošniško blago, npr. lupinarje, in tako ogrožajo zdravje ljudi, ter motijo razmnoževanje rib;

I.ker je po konvenciji MARPOL, tj. mednarodni pogodbi, katere cilj je omejiti onesnaževanje z ladij, namerno spuščanje odpadnega olja s krova nezakonito; ker je Rusija podpisnica konvencije MARPOL; ker obstajajo dokazi o kršitvah konvencije MARPOL; ker se je sankcioniranje posameznih ladij izkazalo za učinkovito, saj se je zmožnost plovil, uvrščenih na črni seznam, za trgovanje z nafto zmanjšala, potem ko so jim bile naložene kazni;

J.ker Direktiva 2009/20/ES Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (UL L 131, 28.5.2009, str. 128). https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2009/20/oj?eliuri=eli%3Adir%3A2009%3A20%3Aoj&locale=sl). o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke velja od leta 2009 in zagotavlja, da so vse ladje, ki plujejo pod zastavo države članice EU, zavarovane in imajo potrdila o zavarovanju; ker je bil eden od ciljev Direktive 2009/20/ES umakniti ladje, ki ne izpolnjujejo standardov; ker Mednarodna konvencija o intervenciji na odprtem morju v primeru nesreče, ki povzroči ali utegne povzročiti onesnaženje z nafto, državam omogoča, da „preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo veliko in neposredno nevarnost, ki jo za njihove obale [njihova obrežja] ali interese v zvezi s tem pomeni onesnaženje, ali nevarnost onesnaženja morske vode z nafto kot posledice nesreče na morju ali akcij v zvezi s takšno nesrečo“;

K.ker nedavna poročila švedske mornarice opozarjajo na varnostna tveganja, povezana z dejavnostmi flote v senci in njeno morebitno uporabo pri mešanih misijah proti evropskim državam;

L.ker kljub prepovedi uvoza naftnih derivatov, rafiniranih v Rusiji, uvoz iz rafinerij iz tretjih držav, ki predelujejo rusko surovo nafto, ni prepovedan; ker rusko surovo nafto tem rafinerijam dobavlja ravno flota v senci; ker članice EU in skupine G7 še naprej uvažajo naftne derivate, pridobljene iz ruske nafte, na primer iz rafinerij v Turčiji;

M.ker se je promet z omenjenimi plovili v letu 2024 močno povečal, saj se je število plovb ruskih plovil v senci več kot podvojilo; ker se velik del ruske nafte prevaža po obremenjenih mednarodnih plovnih poteh; ker Rusija veliko večino nafte odpremi iz pristanišč v Baltskem in Črnem morju;

N.ker prevozniki nafte in upravljavci flote v senci ne delujejo sami; ker so njihove dejavnosti povezane s finančnimi transakcijami, s katerimi so podprte; ker lahko v teh transakcijah sodelujejo subjekti, za katere veljajo finančne sankcije; ker bi bilo treba spoštovanje režima sankcij analizirati celostno, da bi preprečili izogibanje sankcijam;

O.ker so upravljavci ladij pripravljeni svoja plovila registrirali v državah, ki niso podpisnice sporazuma o cenovni kapici, da bi se tako izognili sankcijam; ker Rusija za nakup nekaterih tankerjev v senci uporablja posrednike, organizacije ali posameznike iz tretjih držav; ker so nekateri lastniki in upravljavci tankerjev in ladij v senci, namenjenih za prevoz plina, registrirani tudi v državah članicah EU;

P.ker je ruska flota v senci močno odvisna od več držav, ki so vpletene v izogibanje sankcijam in pri njem sodelujejo, zlasti od Kitajska, Indije in Turčije;

1.ponovno najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini; poziva Rusijo, naj nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini ter v celoti in brezpogojno umakne vse sile, pridružene enote in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, ustavi prisilne deportacije ukrajinskih civilistov in izpusti vse pridržane in deportirane Ukrajince, zlasti otroke;

2.ponovno izraža odločno podporo režimu sankcij EU, katerega cilj je spodkopati zmogljivost ruskega režima za nadaljevanje vojaške agresije proti Ukrajini; poudarja, da želi EU s sankcijami v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini strateško oslabiti rusko gospodarsko in industrijsko bazo, zlasti vojaškoindustrijski kompleks, da bi Ruski federaciji onemogočila nadaljevanje vojne, napade na civilno prebivalstvo in kršenje ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine ter ji preprečila dostop do vojaških tehnologij in komponent; ugotavlja, da se Rusija aktivno izogiba sankcijam EU in išče nove načine za to, tudi z upravljanjem flote tankerjev v senci za prevoz nafte, zaradi česar bi lahko kratkoročno še okrepila svoje vojaške dejavnosti proti Ukrajini, zlasti v prihajajoči zimski sezoni;

3.meni, da je flota v senci ključnega finančnega pomena za Rusijo v njeni nezakoniti in neupravičeni vojaški agresiji proti Ukrajini ter pomembno orodje za izogibanje režimu sankcij EU; opozarja na tveganja, ki jih ta nevarna in nezavarovana ruska plovila predstavljajo za pomorsko varnost ter evropske obalne države članice in morske ekosisteme; obsoja Rusijo, ker za lastno finančno korist namerno povzroča ogromna tveganja, pri čemer se ne ozira na mednarodno varnost in na nevarnost nepopravljive okoljske škode; poziva EU in njene države članice, naj si še bolj prizadevajo Rusiji preprečiti, da se izogne sankcijam, ter naj uvedejo konkretne ukrepe za pomorsko varnost in preprečevanje nevarnosti za okolje v evropskih vodah, zlasti v Baltskem morju; meni, da je pretovarjanje z ene ladje na drugo na odprtem morju močno tvegana dejavnost, ki ogroža mednarodno pomorsko varnost in varstvo okolja;

4.poziva, naj bodo v naslednjih svežnjih sankcije proti Rusiji v zvezi s floto v senci bolj ciljno usmerjene, na primer z identifikacijo vseh posameznih plovil flote v senci ter njihovih lastnikov, upravljavcev, upraviteljev, računov, bank, zavarovalnic itd.; poziva, naj se nemudoma prepove uporaba zahodnih plovil za prevoz ruske nafte; splošneje poziva, naj naslednji sveženj sankcij EU vključuje sistematično sankcioniranje plovil, ki v vodah EU plujejo z negotovim statusom zavarovanja, da bi zaščitili naše vode in se izognili finančnemu bremenu čiščenja razlitja nafte; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in odposlanca za izvajanje sankcij EU, naj stopita v stik z vladami držav, v katerih so registrirana podjetja, ki upravljajo tankerje v senci, in držav, katerih priljubljenost kot držav zastave se je od uvedbe cenovne kapice za nafto znatno povečala; poziva EU in njene države članice, naj stopijo v stik s temi državami zastave, da jih obvestijo o tem, na podlagi česa pride do uvrstitve na seznam, in posledicah take morebitne uvrstitve na seznam, da poudarijo tveganja in škodljive vplive nezakonitih in zelo tveganih praks prevoza blaga na okolje ter jih spomnijo na dolžnosti držav zastave; poziva države zastave, naj plovila, zoper katera veljajo sankcije, izbrišejo iz svojih ladijskih registrov;

5.ugotavlja, da države zastave, ki pomagajo ruski floti v senci, s tem prispevajo tudi k ruskim vojnim prizadevanjem; poudarja, da bi morala EU, če klasična diplomatska prizadevanja ne bodo uspešna, resno ponovno premotriti svoje dvostransko sodelovanje s tretjimi državami, ki Rusiji pomagajo pri izogibanju sankcijam EU;

6.obsoja, da evropski lastniki ladij sodelujejo pri oblikovanju ruske flote v senci; obsoja tudi ravnanje držav, ponudnikov pravnih storitev ter drugih subjektov in posameznikov, ki Rusiji pomagajo pri izogibanju sankcijam EU ali pri njihovi blažitvi; opozarja, da je kršitev sankcij kaznivo dejanje na ravni EU, ki močno vpliva na njene finančne interese; poziva, naj se omejitve prodaje plovil razširijo in izvajajo, hkrati pa naj se prepove, da bi se tankerji prodajali državam, ki olajšujejo trgovino z Rusijo;

7.poziva, naj se na ravni EU okrepijo ukrepi, da se bodo sankcije strožje izvrševale in razširile, vključno s takojšnjim inšpekcijskim pregledom plovil, ki plujejo v vodah EU, da se preveri, ali so ustrezno zavarovana in izpolnjujejo zahteve Mednarodne pomorske organizacije; poziva države članice, naj preverijo in povečajo svoje upravne zmogljivosti, da bi zagotovile hitro izvajanje in dosledno izvrševanje sankcij EU;

8.poziva Komisijo, naj v okviru sodelovanja EU z Mednarodno pomorsko organizacijo sprejme ukrepe, da bi preprečila oziroma omejila dejavnosti flote v senci; poziva, naj se v boju zoper škodljive pomorske operacije dosledno izvaja resolucija A.1192(33), ki jo je generalna skupščina Mednarodne pomorske organizacije sprejela decembra 2023, še zlasti pa naj se izvaja obveznost, da morajo plovila o vseh pretovarjanjih z ene ladje na drugo poročati svojim državam zastave, v pristaniščih pa naj se izvajajo okrepljeni inšpekcijski pregledi sumljivih ladij; poziva EU in njene države članice, naj plovilom ruske flote v senci preprečijo dostop do voda EU; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial Evropske agencije za pomorsko varnost, da bi podprli države članice pri identifikaciji ladij, za katere veljajo sankcije, in spremljanju gibanja sumljivih ladij; zlasti poziva EU, naj pripravi izčrpen seznam plovil, ki so del ruske flote v senci, izvaja ciljno usmerjene inšpekcijske preglede, tudi na morju, ter uvede sankcije, kot posledica katerih bodo plovila iz upravnih razlogov tudi trajno ali začasno blokirana;

9.poziva EU in njene države članice, naj pozorno spremljajo izvajanje Direktive 2009/20/ES o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke, da bi preprečile, da bi v vodah EU plula nezavarovana plovila; poudarja, da je treba okrepiti mehanizme izvrševanja, tudi tako, da se državam članicam EU omogoči, da nezavarovanim plovilom ali plovilom, ki ne izpolnjujejo zahtev, preprečijo vplutje v pristanišča EU ali da bi se v vodah EU oskrbela z gorivom ali dostopala do drugih storitev, hkrati pa je treba taka plovila intenzivneje spremljati; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo preprečile, da bi bila neskladna plovila dana na trg;

10.spodbuja države članice, naj tesno sodelujejo z Združenim kraljestvom pri določitvi ukrepov, s katerimi bi plovilom ruske flote v senci preprečili uporabo Rokavskega preliva; poziva države z mednarodnimi ožinami, naj od ladij zahtevajo, da predložijo dokazilo o škodnem zavarovanju ter izpolnjevanju minimalnih varnostnih standardov; poziva vse države članice, naj zahtevajo, da vsa plovila, ki plujejo v njihovih vodah, razkrijejo, ali njihovo zavarovanje zagotavlja kritje za primer razlitja nafte, da se zagotovi preglednost glede ureditve zavarovanja;

11.spodbuja EU in njene države članice, naj okrepijo svoje nadzorne zmogljivosti, zlasti spremljanje z brezpilotnimi zrakoplovi in satelitsko spremljanje, tudi z uporabo posnetkov satelitov Sentinel, da bi identificirale flote v senci v vodah EU in spremljale dejavnosti, kot so pretovarjanje z ene ladje na drugo, ki so v nasprotju z direktivami EU in konvencijo MARPOL, ter naj nemudoma, ko se pojavijo tveganja za obalna območja in morske ekosisteme, ta tudi preučijo;

12.poziva, naj se v vodah EU prepove pretovarjanje ruske surove nafte in ruskih naftnih derivatov z ene ladje na drugo; zahteva, da se zagotovijo sredstva, ki so potrebna, da se tovrstna pretovarjanja odkrijejo in preprečijo, tudi tako, da se prepove zasidranje vseh takšnih ladij in njihova oskrba z gorivom v vodah EU;

13.poziva države članice, naj v svojih pristaniščih in teritorialnih vodah izvršujejo stroge regulativne ukrepe; poziva države članice, naj v primeru tankerjev, ki bi lahko prevažali rusko nafto, v celoti izkoristijo svojo pravico, da plovilo na krovu upravlja pilot pristojnega nacionalnega organa, da preveri izvor tovora, dejansko lastništvo ladje, zavarovalne police in spoštovanje varnostnih standardov, ter naj zagotovijo, da bo za plovila, za katera se sumi, da se izogibajo sankcijam in ne spoštujejo okoljske zakonodaje, odrejen inšpekcijski pregled;

14.poziva države članice, naj določijo pristanišča, ki bodo sposobna zagotoviti ravnanje s sankcioniranimi plovili, ki prevažajo surovo nafto in utekočinjeni zemeljski plin, nezakonit tovor pa naj brez kakršnega koli nadomestila zasežejo;

15.poudarja, da bo EU, dokler bo še naprej uvažala ruska fosilna goriva, še naprej spodkopavala učinek obstoječih sankcij ter finančne in vojaške podpore Ukrajini; EU in njene države članice zato poziva, naj prepovedo uvoz vseh ruskih fosilnih goriv, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom; poziva EU, naj zahteva, da se plovila, ki izvažajo ruski utekočinjeni zemeljski plin, uvrstijo na seznam sankcij EU, s čimer jim bo onemogočen dostop do pristanišč in pomorskih storitev EU; poziva EU in njene države članice, naj prepovedo uvoz ruskih jedrskih izdelkov, ter poziva države članice, naj ne sklepajo novih sporazumov z družbo Rosatom, njenim vodstvom ali njenimi hčerinskimi družbami;

16.poziva države skupine G7, naj učinkoviteje uveljavljajo cenovno kapico za rusko nafto, ki se prevaža po morju, naj cenovno kapico bistveno znižajo in odpravijo vrzeli, prek katerih Rusija svojo nafto in svoje naftne derivate prepakira in prodaja po tržnih cenah; poziva EU, njene države članice in njene partnerice iz skupine G7, naj okrepijo sodelovanje s trgovinskimi partnerji, da bi hitreje in učinkoviteje identificirali kupce ruske nafte ter prenehali kupovati naftne derivate od njih; poziva, naj se ti določeni subjekti uvrstijo na seznam ciljno usmerjenih sankcij in naj se uvede popolna prepoved ponovno izvoženih ruskih rafiniranih naftnih derivatov; poziva, naj se usklajeno preverja izvor uvoženih fosilnih goriv, utekočinjenega zemeljskega plina in rafiniranih fosilnih goriv, da bi preprečili ponovni izvoz ruskih energentov v EU; poziva države članice, naj temeljito preverijo, ali podjetja spoštujejo izvozne omejitve za blago s seznama, in naj naložijo odvračilne kazni;

17.močno priporoča, naj EU in njene partnerice iz skupine G7 znatno razširijo svoje sezname sankcij, da bodo vključevali še več plovil, ki se izogibajo cenovnim kapicam in pri svojih dejavnostih ne spoštujejo mednarodnih standardov; poziva EU in njene partnerske države, naj v okviru izvajanja sankcij, na primer pri registraciji plovila ali njenem podaljšanju, skrbno preverjajo, ali njihovo zavarovanje zagotavlja ustrezno kritje za primer razlitja nafte; poziva, naj za sklenitev zavarovanja za plovila veljajo strožje zahteve glede potrebne skrbnosti, na primer dokazila o prodajnih pogodbah, skladnih s cenovno kapico, ali zanesljivi in preverjeni bančni izpiski itd.;

18.poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za zadostno pripravljenost na okoljske nesreče, zlasti na večja razlitja nafte, in naj zagotovijo, da bodo organi držav članic tesno sodelovali tako med seboj kot z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, da bi lahko sanirali posledice onesnaževanja zaradi obsežnih čezmejnih nesreč, tudi z nadaljnjim usklajevanjem zalog opreme, potrebne za čiščenje; poudarja, da bodo tovrstni incidenti povzročili resno in dolgoročno degradacijo okolja, to pa utegne nato znatno vplivati na turistično, ribiško in pomorsko industrijo v državah članicah, ki mejijo na prizadeta morja; poziva Komisijo, naj poskrbi za dodatna finančna sredstva, s katerimi bo Evropski agenciji za pomorsko varnost zagotovila dovolj plovil za ukrepanje po razlitju nafte;

19.poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje Direktive 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve Direktiva 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 280, 27.10.2009, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/123/oj).; poziva države članice, naj nemudoma prenesejo in začnejo izvajati Direktivo (EU) 2024/1226 o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije Direktiva (EU) 2024/1226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije ter spremembi Direktive (EU) 2018/1673 (UL L, 2024/1226, 29.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1226/oj). ter poskrbijo, da je na voljo dovolj finančnih, tehničnih in človeških virov za ustrezno izvrševanje omejevalnih ukrepov EU;

20.spodbuja države članice in Komisijo, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji in deležniki, tudi v ladijskem, energetskem, zavarovalniškem in finančnem sektorju, da bi opredelili najboljše prakse za odkrivanje in obravnavanje izogibanja sankcijam ter blažitev vplivov na okolje v vodah EU;

21.poziva Komisijo, naj pripravi bolj jasne smernice in strožje standarde potrebne skrbnosti za podjetja in finančne institucije EU, da bi preprečili nenamerno interakcijo s subjekti, povezanimi s flotami v senci;

22.poziva, naj se podpre delo, ki ga odposlanec za izvajanje sankcij EU opravlja v zvezi z izogibanjem sankcijam, da bi preprečili sistematičen ponovni izvoz sankcioniranega blaga EU v Rusijo, saj to resno spodkopava učinkovitost sankcij EU in ovira mednarodna prizadevanja za končanje vojne; v zvezi s tem poziva vse države kandidatke in potencialne države kandidatke za pristop k EU, naj dosledno sledijo sankcijam EU v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in tako pokažejo, da so pripravljene prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU; ponovno poziva Svet, naj razširi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, da bo lahko obravnavalo kaznivo dejanje kršitve omejevalnih ukrepov EU; poziva EU in njene države članice, naj na ravni EU okrepijo in centralizirajo nadzor nad izvajanjem sankcij ter razvijejo mehanizem za preprečevanje in spremljanje izogibanja sankcijam;

23.spodbuja, naj se pri registraciji plovil uporabljajo svetovni standardi preglednosti, da bi zmanjšali odvisnost od slamnatih družb in zastav ugodnosti ter tako izboljšali preglednost lastništva plovil;

24.poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja orodij trgovinske politike, podobnih tistim, ki jih uporabljajo Združene države, pri čemer naj se osredotoči na akterje, ki imajo zaradi režimov sankcij tržne prednosti in lahko zato nepošteno delujejo na trgu EU;

25.izraža zaskrbljenost zaradi domnevnega presežka v proizvodnji ruske nafte, ki je znatno višji od kvote, ki jo je za Rusijo določila Organizacija držav izvoznic nafte v razširjeni sestavi (OPEC+), s čimer so Rusiji dane nadaljnje možnosti za izogibanje določeni cenovni kapici in ustvarjanje dodatnih prihodkov; poziva EU in njene države članice, naj to situacijo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji EU pozorno spremljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe;

26.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Mednarodni pomorski organizaciji ter ruskim oblastem.