1.izraža globoko solidarnost z vsemi žrtvami, njihovimi družinami in vsemi posamezniki, ki so jih prizadele uničujoče poplave v Nemčiji in Italiji, pa tudi z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki sodelujejo pri organizaciji pomoči;

2.pozdravlja ta sklep kot oprijemljivo in prepoznavno obliko solidarnosti Unije z njenimi državljani in regijami na prizadetih območjih v Nemčiji in Italiji;

3.ponovno poudarja, da je pomembno obveščati javnost o oprijemljivih koristih, ki jih prinaša Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi še povečali ozaveščenost državljanov v zvezi z orodji in programi Unije;

4.opozarja na vse večje število hudih, uničujočih in smrtonosnih naravnih nesreč v Evropi ter poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi preprečili človeške in gospodarske izgube; meni, da bi bilo treba proračun Solidarnostnega sklada EU ali enakovreden proračun bistveno razširiti glede na prihodnji predlog Komisije o novem večletnem finančnem okviru in nadaljnja medinstitucionalna pogajanja ter da bi bilo treba iz Solidarnostnega sklada EU ali enakovrednega instrumenta državljanom zagotoviti pomoč, ki bi bila sorazmerna z obsegom takšnih nesreč; ugotavlja, da bi znatno povečanje Solidarnostnega sklada EU državam članicam omogočilo učinkovitejše in hitrejše odzivanje na nesreče, medtem ko bi bilo mogoče ohraniti druge instrumente, zlasti kohezijske sklade, katerih glavni namen ni odzivanje na nesreče;

5.poudarja, da so poplave povzročile veliko škodo na kmetijskih zemljiščih in kmetijah, prometni infrastrukturi ter zlasti v majhnih vaseh in mestih zunaj urbanih območij; poudarja, da so otoki in obalne regije zaradi podnebnih sprememb še posebej izpostavljeni naravnim nesrečam; opozarja, da pojavi, kot so potresi, poplave, vulkanski izbruhi in suše, ki vplivajo tudi na jezera in reke, vse bolj ogrožajo številne evropske regije, zlasti v Sredozemlju; se sprašuje, ali je Solidarnostni sklad EU ustrezno usklajen z nujnimi potrebami, povezanimi s prilagajanjem podnebnim spremembam na teh posebej občutljivih območjih; zato meni, da bi morali otoki in obalne regije prejeti ustrezna sredstva v okviru tega sklada za odpravo ranljivih točk, posebej značilnih zanje; poziva države članice, naj upoštevajo, da naravne nesreče še posebej prizadenejo ranljivo prebivalstvo, saj socialno-ekonomski dejavniki še dodatno ovirajo njihovo sposobnost okrevanja;

6.poudarja, da je Solidarnostni sklad EU le kurativni instrument in da bi morala Unija s podporo evropskim in nacionalnim politikam za preprečevanje naravnih nesreč še naprej obravnavati prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev; poudarja, da je Evropska agencija za okolje v poročilu št. 1/2024 z naslovom Evropska ocena podnebnega tveganja opozorila, da Unija ni pripravljena na učinke podnebnih sprememb, in opozarja, da so potrebni ukrepi, s katerimi bi preprečili, da bi prepoznana podnebna tveganja dosegla kritično raven; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bo Unija izpolnila zaveze iz Pariškega sporazuma; opozarja, da so potrebne učinkovite sinergije z drugimi politikami in programi Unije, in poudarja, da bi morale države članice čim bolj izkoristiti možnosti financiranja, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada + ter programov za razvoj podeželja; poziva Komisijo, naj z ustrezno nujnostjo oceni vse utemeljene zahteve držav članic za prerazporeditev sredstev v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost za pomoč pri naravnih nesrečah v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).; poudarja tudi, da so potrebni preventivni ukrepi, ne le za to, da bi ublažili škodo v prihodnje, marveč tudi preprečili, da bi se nevarne razmere po naravnih katastrofah, kot so poplave, požari v naravi, zemeljski plazovi ali sušenje jezer in rek, še poslabšale; opozarja na pomen ustrezne prožnosti med različnimi programi; poudarja, da se pomoč iz Solidarnostnega sklada EU ne bi smela izplačevati na račun evropskega financiranja, ki ga države članice prejmejo v okviru drugih programov ali politik Unije; spominja, da lahko države članice dodelijo državno pomoč v skladu z veljavnimi pravili Unije, zlasti za kmetijska podjetja, ki so utrpela škodo zaradi naravnih nesreč;

7.ugotavlja, da je Komisija 21. oktobra 2024 predložila zakonodajni predlog za regionalno nujno pomoč za obnovo po naravni nesreči Predlog Evropske komisije z dne 21. oktobra 2024 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta RESTORE – regionalna nujna pomoč za obnovo ter sprememba Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057 (COM(2024)0496). in za posebne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za zagotovitev dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče Predlog Evropske komisije z dne 21. oktobra 2024 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2020/2220 glede posebnih ukrepov v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za zagotovitev dodatne pomoči državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče (COM(2024)0495)., da bi poskrbela za dodatno prožnost pri uporabi sredstev;

8.opozarja, da je pomembno hitro in zanesljivo oceniti škodo, pri tem pa ustrezno upoštevati gospodarske posledice, in poziva k večjim operativnim prizadevanjem, da bi skrajšali povprečni čas za sprostitev predplačil, hkrati pa zaščitili proračun Unije;

9.poudarja, da je treba nujno nemudoma sprostiti finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU, da bo lahko pravočasno prispela v prizadete regije;

10.odobri sklep, priložen tej resoluciji;

11.naroči svoji predsednici, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

12.naroči svoji predsednici, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.