P10_TA(2024)0054Vse večja demokratična kriza v Gruziji po nedavnih parlamentarnih volitvah in domnevni volilni goljufijiResolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2024 o vse večji demokratični krizi v Gruziji po nedavnih parlamentarnih volitvah in domnevni volilni goljufiji (2024/2933(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji, predvsem tiste z dne 9. oktobra 2024 o nazadovanju demokracije in ogrožanju političnega pluralizma v Gruziji Sprejeta besedila, P10_TA(2024)0017.,

–ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani UL L 261, 30.8.2014, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2014/494/oj.,

–ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih mednarodne misije za opazovanje volitev pod vodstvom Urada za demokratične institucije in človekove pravice, ki deluje v sklopu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, o parlamentarnih volitvah v Gruziji, ki so potekale 26. oktobra 2024 in izjave vodje delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev,

–ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 29. oktobra 2024 o najnovejših dogodkih po parlamentarnih volitvah v Gruziji ter skupne izjave visokega predstavnika in Komisije z dne 27. oktobra 2024 o parlamentarnih volitvah v Gruziji,

–ob upoštevanju skupne izjave predsednika Francoske republike Emmanuela Macrona, kanclerja Zvezne republike Nemčije Olafa Scholza in predsednika vlade Republike Poljske Donalda Tuska z dne 7. novembra 2024,

–ob upoštevanju skupne izjave predsednika Odbora za zunanje zadeve, predsednika delegacije za odnose z Južnim Kavkazom in predsednika Delegacije pri parlamentarni skupščini Euronest z dne 28. oktobra 2024 o parlamentarnih volitvah v Gruziji,

–ob upoštevanju skupne izjave ministrov EU z dne 28. oktobra 2024 o volitvah v Gruziji,

–ob upoštevanju skupne izjave Skupine prijateljev Gruzije, ki zastopa evropske parlamente, z dne 6. novembra 2024 v zvezi z mednarodno preiskovalno komisijo za preiskavo nepravilnosti pri volitvah v Gruziji,

–ob upoštevanju statusa Gruzije kot države kandidatke za članstvo v EU, ki ga je Evropski svet podelil na vrhu 14. in 15. decembra 2023,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. oktobra 2024 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2024 (COM(2024)0690), ki vsebuje prvo poročilo o napredku Gruzije,

–ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,

A.ker so v Gruziji 26. oktobra 2024 potekale parlamentarne volitve; ker je v mesecih pred volitvami prišlo do več obsežnih napadov na demokracijo v Gruziji, kot je prenagljeno sprejetje protidemokratične zakonodaje, ki je bila tarča kritik Organizacije združenih narodov, Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije) in EU; ker v predvolilnem obdobju niso bili izpolnjeni demokratični standardi zaradi dejanj vladajoče stranke Gruzijske sanje in oblasti, ki so gojile ozračje strahu, med drugim z aretacijami, racijami na domu in ustrahovanjem opozicijskih politikov, voditeljev civilne družbe, novinarjev, raziskovalcev in drugih oseb, ki so bile kritične do vlade, ter z nasiljem nad njimi;

B.ker je vladajoča stranka Gruzijske sanje med kampanjo izkoristila globoko zakoreninjeni strah gruzijske družbe pred vojno, ko je ponavljala, da gre za „stranko miru“, pri čemer je trdila, da naj bi opozicija, ki so jo zarotniško oklicali za „stranko svetovne vojne“, po ukazih Zahoda državo potisnila v vojno z Rusijo; ker so voditelji Ruske federacije in njeni propagandisti pred volitvami in tudi po njih odkrito podpirali Gruzijske sanje; ker so glavni voditelji vladajoče stranke med kampanjo dajali javne izjave, v katerih so izražali namero, da bodo po volitvah prepovedali ključne opozicijske stranke, kar je sprožilo zaskrbljenost glede pravičnosti in vključenosti političnega procesa;

C.ker so Gruzijci na parlamentarnih volitvah 26. oktobra 2024 sicer lahko izbirali med različnimi kandidati, vendar so volitve zaznamovale hude nepravilnosti in v zvezi z njimi obstajajo dokumentirana poročila o manipulaciji z glasovi in zatiranju svoboščin volivcev, zlasti s kupovanjem glasov, nadlegovanjem opazovalcev, odstranitvijo medijev z volišč, ustrahovanjem volivcev na in ob voliščih, sledenjem volivcem in zaplembo osebnih dokumentov na podeželskih območjih, ki so bili nato izročeni zvestim aktivistom vladajoče stranke, da so jih uporabili za glasovanje, organiziranim prevozom volivcev, sovražnim govorom, slabim dostopom do volitev za gruzijske državljane v tujini in malo verjetnimi razlikami pri volilni udeležbi žensk in moških na podeželskih območjih; ker se je na zaposlene v javnem sektorju in prejemnike socialnih prejemkov pritiskalo, naj podprejo vladajočo stranko;

D.ker so mednarodni opazovalci odkrili poglabljanje političnih delitev in precejšnje neravnovesje pri dodeljevanju finančnih sredstev ter številne ugodnosti za vladajočo stranko, zaradi česar so že tako neenaki konkurenčni pogoji postali še bolj nesorazmerni; ker je bila učinkovitost nadzora nad financiranjem kampanje omejena zaradi šibkega izvrševanja ter dvomov o nepristranskosti in politični instrumentalizaciji nadzornega organa;

E.ker so na parlamentarnih volitvah 26. oktobra 2024 v državi prvič glasovali izključno po proporcionalnem sistemu, pri čemer so za identifikacijo volivcev in štetje glasov uporabili elektronske naprave; ker je uporaba te tehnologije vzbudila pomisleke glede preglednosti, tajnosti glasovanja in nezadostnega neodvisnega preverjanja;

F.ker se je z nedavnimi spremembami volilnega zakonika, vključno z odpravo spolnih kvot, spremenila sestava centralne volilne komisije, poleg tega pa te spremembe in sprejeti zakon o preglednosti tujega vpliva omejujejo temeljne svoboščine, stigmatizirajo organizacije civilne družbe in spodkopavajo integriteto gruzijskih demokratičnih institucij;

G.ker so priznane gruzijske neodvisne misije za opazovanje volitev ugotovile, da glede na predvolilno prisilo, manipulacije na dan volitev in omejen dostop opazovalcev volitve niso pokazale resnične volje gruzijskega ljudstva; ker se je s sistemom odvzema osebnih izkaznic, zbiranja podatkov in nepooblaščene prisotnosti ustvarilo okolje prisile, v katerem so državni akterji še lažje omogočali volilne goljufije; ker se je na dan volitev večkrat kršilo načelo tajnosti volivcev; ker so bile volitve zaradi kombinacije ustrahovanja volivcev, oviranja opazovanja in manipulacije z volilnimi postopki prirejene in ne morejo veljati za svobodne ali poštene;

H.ker se navedbe o splošno razširjenih nepravilnostih v zvezi z volilno udeležbo in volilnimi deleži vladajoče stranke ujemajo s številnimi poročili o volilnih nepravilnostih;

I.ker so skoraj vse javnomnenjske raziskave pred volitvami kazale, da stranka Gruzijska sanje ne bo dosegla večine; ker razhajanj med predvolilnimi javnomnenjskimi raziskavami in volilnimi rezultati, o katerih poroča centralna volilna komisija, ni mogoče pojasniti s statistično obrobno napako;

J.ker je volitve javno obsodila in označila za prirejene celo gruzijska predsednica Salome Zurabišvili, ki je izjavila, da volilnega izida ne priznava ter pozvala k mednarodni preiskavi in ponovnim volitvam; ker je gruzijska predsednica izjavila, da bi priznanje izida pomenilo „sprejetje gruzijske podrejenosti Rusiji“, volilni postopek pa je opisala kot „rusko posebno operacijo“; ker štiri opozicijske koalicije, ki so presegle volilni prag, niso priznale volilnega izida in so zavrnile legitimizacijo nastalega parlamenta; ker so štirje opozicijski bloki – Združeno narodno gibanje, Koalicija močne Gruzije, Koalicija za spremembe in Gaharija za Gruzijo – zavrnili svoj parlamentarni mandat in se niso pridružili 11. sklicu parlamenta, saj trdijo, da so bile parlamentarne volitve 26. oktobra 2024 nelegitimne; ker je gruzijski predsednik vlade Irakli Kobahidze 13. novembra 2024 v skladu z izjavami iz avgusta ponovno potrdil načrte za ustavno prepoved večjih opozicijskih strank, če ne bodo sprejele svojega parlamentarnega mandata; ker je zato Gruzija v ustavni krizi;

K.ker se člani opozicije 25. novembra 2024 niso udeležili sklica novega parlamenta; ker je predsednica Salome Zurabišvili v zvezi z ustanovno sejo parlamenta izjavila, da „danes gruzijski parlament ne obstaja več“, saj je stranka Gruzijske sanje „poteptala ustavo“;

L.ker je podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v izjavi po volitvah opozoril, da mednarodni opazovalci volitev niso označili za svobodne in poštene, pozval k transparentni preiskavi v zvezi z nepravilnostmi ter pritiskom na volivce in njihovega ustrahovanja ter poudaril, da je treba obrniti trend demokratičnega nazadovanja v Gruziji;

M.ker je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán še pred objavo končnih volilnih izidov in brez predhodnega posvetovanja z drugimi voditelji EU odpotoval v Tbilisi, da bi čestital stranki Gruzijske sanje, in je bil edini voditelj EU, ki je to storil;

N.ker so gruzijske organizacije civilne družbe vložile pritožbe in pozvale k preiskavi volilnih goljufij, vendar preiskovalni organi pogosto niso sprožili preiskav, sodišča pa kršitev niso ustrezno preučila; ker gruzijska centralna volilna komisija doslej ni hotela objaviti naročene revizije elektronskega sistema glasovanja in je potrdila rezultate volitev, ne glede na zgoraj opisane nepravilnosti;

O.ker so tožbam gruzijskih organizacij civilne družbe sledili kazenski ukrepi oblasti proti predstavnikom civilne družbe, vključno z neupravičenimi pozivi na zaslišanje in visokimi kaznimi za govor o volilni goljufiji;

P.ker gruzijska sodišča še naprej po hitrem postopku obravnavajo in množično zavračajo tožbe, ki so jih zaradi domnevnih nepravilnosti pri glasovanju vložili opozicijske politične stranke in lokalni opazovalci, obenem pa zavračajo predloge za povabilo prič in predloge, na podlagi katerih bi morala centralna volilna komisija predati evidence o dostavi in prejemu pisal in dokumentov, pridobljenih in uporabljenih za oddajo glasovnic;

Q.ker je gruzijska centralna volilna komisija 16. novembra 2024 kljub številnim pritožbam in pozivom neodvisnih opazovalcev volitev, da je treba rezultate razveljaviti, objavila končno zbirno poročilo o parlamentarnih volitvah z dne 26. oktobra 2024, v katerem je zmago pripisala vladajoči stranki Gruzijske sanje, ki je dobila 53,92 % oddanih glasov;

R.ker so 28. oktobra 2024 v Tbilisiju izbruhnili protesti, na katerih se je zbralo na tisoče ljudi, da bi izpodbijali legitimnost razglašene zmage vladajoče stranke; ker so se demonstracije nadaljevale 4. novembra 2024, pri čemer sta se povečala njihov obseg in intenzivnost; ker je policija s silo razgnala demonstracije v Tbilisiju ter nad miroljubnimi protestniki in novinarji uporabila nesorazmerno nasilje, več protestnikov pa je tudi aretirala;

S.ker 78. člen gruzijske ustave določa, da ustavni organi sprejmejo vse ukrepe v okviru svojih pristojnosti za zagotovitev polne vključitve Gruzije v Evropsko unijo in Organizacijo Severnoatlantske pogodbe;

T.ker bi morala Gruzija kot država kandidatka za članstvo v EU v celoti spoštovati pridružitveni sporazum in izvesti devet korakov iz priporočila Komisije z dne 8. novembra 2023; ker je Evropski svet Gruziji decembra 2023 sicer podelil status kandidatke, a je od takrat dejansko ustavil njen proces pristopa k EU zaradi ukrepov, ki jih je gruzijska vlada sprejela od pomladi 2024;

U.ker je imel oligarh Bidzina Ivanišvili kot voditelj stranke Gruzijske sanje, ki ima tudi znaten vpliv na gruzijsko gospodarstvo, odločilno vlogo pri demokratičnem nazadovanju države in spodkopavanju njene evroatlantske usmeritve v prid Rusiji;

1.obžaluje, da je Gruzija, država kandidatka za pristop k EU, 26. oktobra 2024 izvedla parlamentarne volitve, pri katerih niso bili upoštevani mednarodni standardi za demokratične volitve ali njene zaveze kot članice OVSE, da bo izvedla svobodne in poštene volitve; poudarja, da kršitve volilne integritete niso združljive s standardi, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU; poudarja, da je bila izvedba volitev dodaten izraz nadaljnjega demokratičnega nazadovanja, za katerega je v celoti odgovorna vladajoča stranka;

2.ostro obsoja številne in hude kršitve volitev, vključno z dokumentiranimi primeri ustrahovanja, manipulacijo z glasovi, prevelikim številom oddanih glasovnic, oviranjem opazovalcev volitev in predstavnikov medijev ter – kot se je poročalo – manipulacijami z elektronskimi glasovalnimi napravami, tako da so omogočale večkratno glasovanje z istim osebnim dokumentom, velikim neravnovesjem glede finančnih sredstev, prednostmi aktualnih oblastnikov in resnimi postopkovnimi nepravilnostmi, ki niso bile raziskane;

3.meni, da obsežne volilne goljufije, o katerih se je poročalo, spodkopavajo integriteto volilnega procesa, legitimnost rezultatov in zaupanje javnosti v vsako novo vlado, tako da izid volitev ne odraža volje gruzijskega ljudstva;

4.je seznanjen, da gruzijska predsednica Salome Zurabišvili odločno obsoja volitve, ki jih označuje za prirejene, in da njihovih rezultatov ne priznava; ceni prizadevanja gruzijske predsednice Salome Zurabišvili, da bi državo znova usmerila na demokratično pot evropskega razvoja;

5.meni, da tokratnih volilnih rezultatov tudi mednarodna skupnost ne bi smela priznati, saj je legitimnost glasovanja zaradi obsega kršitev močno spodkopana; zato zavrača kakršno koli priznanje parlamentarnih volitev in poziva k njihovi ponovni izvedbi v roku enega leta, pri čemer naj postopek v boljšem volilnem okolju vodi neodvisen in nepristranski volilni organ pod strogim mednarodnim nadzorom, da bi zagotovili resnično pošten in pregleden volilni postopek;

6.podpira poziv k neodvisni in pregledni mednarodni preiskavi o domnevnih volilnih manipulacijah, ustrahovanju volivcev in sistemskih kršitvah, do katerih naj bi po navedbah poročil prišlo tako v predvolilnem obdobju kot na dan volitev;

7.pozdravlja odločitev Evropske službe za zunanje delovanje, da v Gruzijo napoti tehnično misijo; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj misiji podelita širok mandat, ki bo presegal omejitve okvira in metodologije OVSE za opazovanje volitev, saj se slednja bistveno razlikuje od metodologije EU za opazovanje volitev in ne more vedno ustrezno upoštevati vsega, kar se v državi zgodi pred dnevom volitev, zlasti v državah, kot je Gruzija, kjer je vzpostavljen sistem pritiska na javne uslužbence, ustrahovanja volivcev in oviranja lokalnih opazovalcev volitev;

8.izraža zaskrbljenost, ker je tožilstvo zaseglo naprave za preverjanje volivcev in volilno dokumentacijo; poziva oblasti, naj volivcem omogočijo preverjanje njihove udeležbe na volitvah v skladu z najvišjimi standardi varstva podatkov; poudarja, da je pomembno ohraniti vse podatke, povezane z volitvami, in jih dati na voljo ustreznim deležnikom, saj bi lahko vsebovali odločilne dokaze o morebitnih nepravilnostih;

9.izraža resno zaskrbljenost zaradi sistematičnega zavračanja tožb v zvezi z volilnimi goljufijami in manipulacijami, vloženih na gruzijskih sodiščih, in ker osrednja volilna komisija ne preiskuje nobenega od prijavljenih primerov; meni, da gruzijske oblasti s tem, ko se ne odzivajo na resne pomisleke v družbi ter na poročila lokalnih in mednarodnih opazovalcev, državo namerno vodijo na rob notranjepolitične krize in v mednarodno osamitev od gruzijskih demokratičnih partnerjev;

10.izraža globoko zaskrbljenost zaradi znatnega upada politične zastopanosti žensk v Gruziji, ki ga je še povečala odprava spolnih kvot, in poziva k zakonodajnim spremembam za spodbujanje enakosti spolov v politiki;

11.poziva EU in njene države članice, naj uvedejo osebne sankcije proti uradnikom in političnim voditeljem v Gruziji, ki so odgovorni za demokratično nazadovanje, kršitve volilne zakonodaje in standardov, upravne zlorabe in zlorabe državnih institucij, kot so predsednik vlade Irakli Kobahidze, župan Tbilisija in generalni sekretar vladajoče stranke Gruzijske sanje Kaha Kaladze, predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili in predsednik stranke Gruzijske sanje Irakli Garibašvili, ter naj te sankcije razširijo na sodnike, ki so izrekli politično motivirane kazni; ponovno poziva Svet in demokratične partnerje EU, naj uvedejo takojšnje in ciljno usmerjene osebne sankcije proti Bidzini Ivanišviliju ter naj zamrznejo vsa sredstva, ki jih ima v EU, zaradi njegove vloge pri nazadovanju političnega procesa v Gruziji in delovanja proti ustavno izraženim državnim interesom, vključno s prizadevanji za ponovno vzpostavitev ruskega vpliva v državi;

12.poudarja, da je pri merilih EU za liberalizacijo vizumskega režima bistveno spoštovanje temeljnih pravic, ter poziva Komisijo in Svet, naj pregledata status Gruzije, za katero trenutno velja brezvizumski režim, in naj ga po možnosti začasno prekineta, če ugotovita, da se standardi EU o demokratičnem upravljanju in svoboščinah ne spoštujejo;

13. poziva EU, naj močno omeji uradne stike na ravni EU z gruzijsko vlado in parlamentom;

14.obsoja obisk madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána v Gruziji, ki je pomenil kršitev stališča EU in še en poskus spodkopavanja skupne zunanje in varnostne politike EU; ponovno poudarja, da Viktor Orbán ni govoril v imenu EU;

15.opozarja, da je bil zaradi sprejetja nove protidemokratične zakonodaje, kot je zakon o preglednosti tujega vpliva in zakon o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov proces vključevanja Gruzije v EU dejansko prekinjen; opozarja, da je EU tudi zamrznila dodeljevanje sredstev Gruziji; poudarja, da nadaljnje demokratično nazadovanje v Gruziji ni le obžalovanja vredno, saj je država prej kazala izrazito evroatlantske težnje, temveč meni tudi, da je treba ta trend obrniti in omenjene dele protidemokratične zakonodaje razveljaviti, da bi se odnosi Gruzije in EU vrnili na pravo pot; obžaluje, da politično okolje v Gruziji kaže na obrat vladajoče stranke k avtoritarnosti in je v nasprotju s proevropskimi težnjami gruzijskega naroda; ponovno izraža odločno podporo demokratičnemu razvoju Gruzije in evroatlantskim težnjam njenih prebivalcev; želi gruzijsko vlado spomniti, da velika večina prebivalstva odločno podpira usmerjenost države proti Zahodu in pristop k EU;

16.izraža zaskrbljenost zaradi ozračja ustrahovanja in polarizacije, ki ju spodbujajo izjave predstavnikov gruzijske vlade in političnih voditeljev ter napadi na politični pluralizem, tudi zaradi groženj s prepovedjo opozicijskih strank in aretacijo njihovih voditeljev in celo običajnih podpornikov ter utišanjem nestrinjanja; opozarja gruzijske oblasti, da bi vsak poskus prepovedi zakonito ustanovljenih političnih strank odtujil Gruzijo od EU in onemogočil kakršen koli premik v smeri pristopa k EU;

17.odločno obsoja sistematično vmešavanje Rusije v demokratične procese v Gruziji, tudi z ustrahovanjem volivcev, kupovanjem glasov in dezinformacijami, kot je teorija zarote „stranka svetovne vojne“; obžaluje dezinformacijski diskurz, ki so ga pred volitvami širili vladajoči politični uradniki in mediji, povezani z vlado; poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo informacije in komuniciranje na podlagi dejstev, naj se vzdržijo protiunijske propagande, ki je v nasprotju z zastavljenim ciljem pristopa k EU, ter naj okrepijo odpornost gruzijske družbe na ruske dezinformacije in propagando;

18.želi spomniti, da je Evropski svet na vrhu 14. in 15. decembra 2023 Gruziji podelil status države kandidatke pod pogojem, da bodo izvedeni ustrezni ukrepi iz priporočila Komisije z dne 8. novembra 2023; poudarja, da so nedavne parlamentarne volitve potekale v očitnem nasprotju s tem ciljem; se strinja z oceno, predstavljeno v širitvenem svežnju Komisije za leto 2024, v kateri je navedeno, da je treba proces pristopa Gruzije k EU za nedoločen čas ustaviti zaradi nazadovanja demokracije, ki ga je sprožila gruzijska vlada; poudarja, da so politike, ki jih izvaja stranka Gruzijske sanje, nezdružljive z evroatlantskim povezovanjem Gruzije;

19. ponovno izraža neomajno podporo legitimnim evropskim težnjam Gruzijcev in njihovi želji, da bi živeli v uspešni in demokratični državi brez korupcije, ki bi v celoti spoštovala temeljne svoboščine, varovala človekove pravice ter zagotavljala odprto družbo, neodvisne medije ter svobodne in poštene volitve; poziva gruzijske oblasti, naj državljanom zagotovijo pravico do zbiranja in naj se vzdržijo uporabe neupravičene sile proti njim;

20.poziva Svet, Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in novo podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj opravijo celovit pregled in prenovo politike EU do Gruzije; poziva Komisijo, naj uporabi zamrznjeni znesek 120 milijonov EUR, ki je bil prvotno namenjen podpori gruzijskim oblastem, da bi okrepila podporo EU civilni družbi Gruzije, zlasti nevladnemu sektorju in neodvisnim medijem, ki so vse bolj pod neupravičenim pritiskom vladajoče politične stranke in oblasti, ter naj podpre programe za spodbujanje demokratične odpornosti in volilne integritete; pozdravlja predlog podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella, da bo to izvedel; poziva k prilagoditvi mehanizmov financiranja EU, da bi upoštevali potrebe, ki se pojavljajo v sedanjem bolj sovražnem in protidemokratičnem okolju;

21.ponovno odločno poziva k takojšnji izpustitvi nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija iz humanitarnih razlogov; poudarja, da je gruzijska vlada nedvomno v celoti odgovorna za življenje, zdravje, varnost in dobro počutje nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija ter da mora odgovarjati, če bi se mu kar koli zgodilo; ponovno poziva predsednico Salome Zurabišvili, naj za njegovo pomilostitev uporabi svojo ustavno pravico;

22.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsednici, vladi in parlamentu Gruzije.