P10_TA(2024)0063Dejavnosti Evropskega varuha človekovih pravic – letno poročilo za leto 2023Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2024 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2023 (2024/2056(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2023,

–ob upoštevanju člena 10(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–ob upoštevanju členov 15, 24(3), 228 in 298(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2021/1163 Evropskega parlamenta z dne 24. junija 2021 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom UL L 253, 16.7.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1163/oj.,

–ob upoštevanju členov 11, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Parlament sprejel 6. septembra 2001,

–ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Parlament in evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–ob upoštevanju člena 55 in člena 148(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A10‑0016/2024),

A.ker je bilo 18. aprila 2024 predsednici Parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2023 in ker ga je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 4. septembra 2024 v Bruslju predstavila Odboru za peticije;

B.ker členi 20, 24 in 228 PDEU evropskega varuha človekovih pravic pooblaščajo za prejemanje pritožb glede nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

C.ker člen 15 PDEU določa, da „institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja“ ter da imajo „vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije“;

D.ker člen 41 Listine določa, da ima „vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“;

E.ker člen 43 Listine določa, da ima „vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije“;

F. ker člen 298(1) PDEU določa, da „institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava“;

G.ker lahko evropski varuh človekovih pravic predlaga priporočila ter pravna sredstva in izboljšave, namenjene reševanju različnih vidikov nepravilnosti;

H.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2023 začela 398 preiskav, od tega 393 na podlagi pritožb in 5 na lastno pobudo, ter zaključila 372 preiskav (369 na podlagi pritožb in 3 na lastno pobudo);

I.ker se je leta 2023 večina preiskav nanašala na Komisijo (250 preiskav oziroma 62,81 %), po številu preiskav pa so sledili Evropski urad za izbor osebja (EPSO) (47 preiskav oziroma 11,81 %), Evropski parlament (16 preiskav oziroma 4,02 %) in Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) (11 preiskav oziroma 2,76 %); ker so bile preostale preiskave porazdeljene, kot sledi: Svet Evropske unije (7 preiskav oziroma 1,76 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (7 preiskav oziroma 1,76 %), Evropska služba za zunanje delovanje (6 preiskav oziroma 1,51 %), Evropski nadzornik za varstvo podatkov (6 preiskav oziroma 1,51 %), Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (5 preiskav oziroma 1,26 %), druge agencije EU (33 preiskav oziroma 8,27 %) ter druge institucije in organi EU (12 preiskav oziroma 3,01 %);

J.ker se je leta 2023 največji delež preiskav varuhinje nanašal na Komisijo, katere upravne dejavnosti so deležne precejšnje pozornosti javnosti, saj gre za izvršilni organ EU;

K.ker v preiskavah, ki jih je varuhinja zaključila leta 2023, v 99 primerih (26,6 %) ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, v 206 primerih (55,4 %) je institucija našla rešitev, v 46 primerih (12,4 %) nadaljnje preiskave niso bile upravičene, v 27 primerih (7,3 %) pa so bile ugotovljene nepravilnosti;

L.ker so bili trije najpogostejši pomisleki v preiskavah, ki jih je varuhinja zaključila leta 2023, preglednost in odgovornost (npr. dostop do informacij in dokumentov) (34,2 %), kultura storitev (21,5 %) in zaposlovanje (15,3 %); ker so se drugi pomisleki nanašali na dobro upravljanje kadrovskih zadev, ustrezno uporabo diskrecijskih pravic (tudi v postopkih za ugotavljanje kršitev), ustrezno upravljanje postopkov za ugotavljanje kršitev, spoštovanje temeljnih pravic, spoštovanje postopkovnih pravic, nepovratna sredstva, javna naročila, pogodbe, etiko, sodelovanje javnosti pri odločanju v EU in dobro finančno poslovodenje;

M.ker je varuhinja leta 2023 izvajala tudi širše strateške preiskave in pobude o sistemskih vprašanjih v institucijah EU, ki so zajemale dostop do dokumentov, temeljne pravice, etična vprašanja, odgovornost pri odločanju in zaposlovanje javnih uslužbencev EU;

N.ker imajo državljani EU široko pravico dostopa do dokumentov, ki jih hrani uprava EU; ker je varuhinja začela preiskavo na lastno pobudo in Komisijo pozvala, naj nujno obravnava sistemske zamude pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov, da bi zagotovila spoštovanje rokov, določenih v zakonu EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredba (ES) št. 1049/2001 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj).); ker je ta preiskava pokazala, da Komisija v 85 % primerov, ko posamezniki zahtevajo pregled sklepa o dostopu, kar je znano kot potrdilna prošnja za dostop, zamudi zakonsko določene roke, pri čemer je večina odgovorov prispela po 60 dneh; ker zaradi teh zamud pridobljene informacije pogosto niso več uporabne za prosilce, kar jim preprečuje, da bi v primernem trenutku sodelovali v postopku odločanja;

O.ker je varuhinja leta 2023 po strateški preiskavi o času, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, objavila posebno poročilo; ker je Urad evropske varuhinje človekovih pravic to poročilo predložil Evropskemu parlamentu, da bi ga podprl in prepričal Komisijo, naj ukrepa v skladu z njegovim priporočilom, saj meni, da lahko državljani od odprte, sodobne in k storitvam usmerjene uprave EU pričakujejo boljše prakse;

P.ker je o posebnem poročilu razpravljal Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, razprava pa je privedla do resolucije Evropskega parlamenta o času, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov UL C, C/2024/6560, 12.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6560/oj., sprejete 14. marca 2024, v kateri je Parlament izrazil veliko zaskrbljenost zaradi izjemnih zamud Komisije pri pridobivanju dostopa do zahtevanih dokumentov ter jo pozval, naj te sistematične in znatne zamude odpravi; ker je Parlament poudaril, da bo razmislil o uporabi vseh razpoložljivih parlamentarnih instrumentov za reševanje tega vprašanja; ker se je resolucija sklicevala tudi na pogajanja o nakupu cepiv proti covidu-19 in je Komisijo pozvala k ustreznemu razkritju, k bolj proaktivni preglednosti z bolj namenskimi človeškimi viri za obravnavanje potrdilnih prošenj ter k bolj odprtemu in konstruktivnemu odnosu do prosilcev;

Q.ker je varuhinja človekovih pravic poudarila, da je treba ustrezno spremljati in izvrševati izvajanje novih etičnih pravil Parlamenta;

R. ker je potrdila znaten napredek pri krepitvi etičnih pravil v parlamentu po škandalu Katargate, vendar je izrazila zaskrbljenost glede njihovega izvajanja in uveljavljanja; ker je začela ločeno preiskavo v zvezi s potnimi stroški, ki so jih Komisiji od leta 2021 plačale tretje osebe;

S.ker je preglednost ključen del demokratične družbe in pomembno orodje v boju proti korupciji; ker imajo državljani EU pravico do najvišje ravni preglednosti in ker je najvišja raven dostopnosti javnih dokumentov bistvena za zagotavljanje odgovornosti;

T.ker je Urad evropske varuhinje človekovih pravic leta 2023 javnost še naprej ozaveščal o vlogi varuhinje pri ohranjanju visokih delovnih standardov v upravi EU ter pri varovanju pravic in temeljnih svoboščin državljanov;

1.odobri letno poročilo za leto 2023, ki ga je predstavila varuhinja človekovih pravic, in izraža pohvalo odlični predstavitvi najpomembnejših dejstev in podatkov, povezanih z njenim delom v letu 2023;

2.čestita Emily O’Reilly za izjemno delo in neutrudna prizadevanja za podporo demokraciji, tako da povečuje odgovornost in preglednost institucij, organov, uradov in agencij EU ter zagotavlja, da se uprava EU odziva na skrbi državljanov;

3.izraža zadovoljstvo nad konstruktivnim sodelovanjem med evropsko varuhinjo človekovih pravic in Evropskim parlamentom, zlasti njegovim Odborom za peticije, ter drugimi institucijami EU;

4.pozdravlja, da je varuhinja objavila priročnik o dostopu do dokumentov EU, katerega namen je povečati ozaveščenost državljanov o njihovi pravici dostopa do dokumentov in jim omogočiti nadzor nad odločanjem v EU; meni, da je bistveno državljanom še naprej posredovati ustrezne informacije o vlogi in obsegu dejavnosti varuha človekovih pravic ter njegovem vplivu na razvoj institucij EU;

5.pozdravlja priporočila po preiskavi na lastno pobudo evropske varuhinje človekovih pravic o času, ki ga Komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov; poziva Komisijo, naj izboljša način obravnavanja teh zahtev, čim prej obravnava sistemske zamude in spoštuje roke iz Uredbe (ES) št. 1049/2001o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; se strinja s stališčem varuhinje, da so zahtevani dokumenti in informacije pogosto časovno občutljivi in lahko v primeru zamud izgubijo svoj pomen za prosilca; meni, da mora Komisija proaktivno objavljati dokumente in statistične podatke o tem, kako obravnava zahteve za dostop do dokumentov, saj so te informacije ključne za izboljšanje preglednosti na tem področju in krepitev odgovornosti Komisije do državljanov; poudarja, da je bila preglednost postopka odločanja v središču številnih preiskav varuhinje človekovih pravic, zlasti v zvezi z lobiranjem;

6. poudarja, da je dostop javnosti do dokumentov temeljna pravica državljanov EU in temelj evropske demokracije; želi opomniti, da tehnološki in družbeni razvoj od sprejetja Uredbe (ES) št. 1049/2001 zahteva njeno uskladitev z novim digitalnim okvirom; v zvezi s tem se zaveda, da je treba to uredbo revidirati, in poziva Svet, naj začne konstruktivna pogajanja s Parlamentom in Komisijo o njeni reviziji, da bi te tri ključne institucije EU postale zgled preglednosti in javne odgovornosti za celotno EU; je trdno prepričan, da bi morala vsa pogajanja o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 temeljiti na stališču, ki ga je Parlament že sprejel, in da bi bilo treba njeno področje uporabe razširiti na vse institucije, organe in agencije EU, s čimer bi povečali odgovornost postopka odločanja; v zvezi s tem opozarja na svoje stališče, da „dokument“ pomeni vse podatke ne glede na medij (na papirju ali v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), o zadevi, ki sodi na področje pristojnosti institucije, organa, urada ali agencije Unije Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev), člen 3: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-7-2011-0580_SL.pdf.; poudarja, da je preglednost institucij v odnosih z državljani bistvenega pomena, kar je priznala tudi varuhinja človekovih pravic v strateški preiskavi v zvezi s preglednostjo trialogov https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/sl/69206., v kateri je sicer izrazila razumevanje za posebne izzive in občutljivosti v okviru evropskega sistema medinstitucionalnih pogajanj, vendar je institucije pozvala, naj si prizadevajo premagati te izzive, da bi državljanom omogočile učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic;

7.podpira sklepe posebnega poročila Posebno poročilo evropske varuhinje človekovih pravic o njeni strateški preiskavi v zvezi s časom, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov (OI/2/2022/OAM). varuhinje človekovih pravic Evropskemu parlamentu o času, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, in je zaskrbljen zaradi ocene varuhinje, da te sistemske in znatne zamude Komisije pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov pomenijo nepravilnost; poudarja, kako pomembno je, da Komisija nameni več sredstev za obravnavanje potrdilnih prošenj na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001, in da sta potrebna bolj proaktivna preglednost in konstruktiven pristop do prosilcev; poziva Komisijo, naj ta položaj prednostno izboljša z reformo upravljanja dostopa javnosti do dokumentov; želi Komisijo opozoriti, da ima Parlament pravico vložiti tožbo zoper njo pred Sodiščem Evropske unije (SEU), in pričakuje, da se bo novi kolegij komisarjev jasno in nedvoumno zavezal, da bo te nepravilnosti odpravil;

8.je seznanjen s preiskavo varuhinje človekovih pravic o tem, v kolikšni meri Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija uporabljajo pravo EU in odločitve Sodišča Evropske unije, ko gre za zahteve za dostop javnosti do zakonodajnih dokumentov, v kateri je varuhinja poudarila, da je treba zagotoviti pravočasen dostop javnosti do zakonodajnih dokumentov ter olajšati sodelovanje državljanov EU v zakonodajnem postopku EU; priznava, kako pomembno je, da vse institucije pravočasno obravnavajo zahteve za dostop do dokumentov, da bi spodbudili občutek zaupanja v zakonodajni postopek EU, ki temelji na glavnih načelih preglednosti in javnega dostopa do informacij, kot potrjuje sodna praksa Sodišča Evropske unije; opozarja, da lahko institucije EU v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije zavrnejo razkritje zakonodajnih dokumentov le v izjemnih okoliščinah, njihova utemeljitev pa mora temeljiti na posebnih in oprijemljivih dejstvih;

9. je seznanjen z namero varuhinje, da bo izvedla širšo preiskavo o tem, kako Komisija razlaga obseg okoljskih informacij in informacij, povezanih z emisijami v okolje; je zlasti zaskrbljen, ker je varuhinja našla nepravilnosti pri tem, ko je Komisija zavrnila dostop do dokumentov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov iz keramične industrije, o katerih se poroča v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami; obžaluje, da je Komisija zavrnila rešitev, ki jo je predlagala varuhinja človekovih pravic, ter ni uspela zagotoviti zahtevane preglednosti niti v celoti izvajati Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih UL L 264, 25.9.2006, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1367/oj. Skupnosti ter Aarhuške konvencije; poziva Komisijo, naj javnosti zagotovi dostop do okoljskih informacij v skladu s pravom EU in povezano sodno prakso Sodišča Evropske unije ter spodbuja udeležbo javnosti pri odločanju v zvezi z okoljem; je zaskrbljen, ker se zavrnitev Komisije, da omogoči dostop do vseh zahtevanih dokumentov v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, o katerih se poroča v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, nanaša tudi na druge industrijske obrate poleg tistih, povezanih s keramično industrijo, in poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej ozavešča o ugotovitvah preiskav, da bi povečala preglednost; opozarja, da precejšnje število peticij, naslovljenih na Evropski parlament, zadeva pomanjkanje okoljskih informacij; ali omejen dostop do njih

10.poziva Svet, naj javnosti omogoči popoln dostop do pravnega mnenja o Direktivi (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 UL L 275, 25.10.2022, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2041/oj. o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji, kot je priporočila varuhinja človekovih pravic, ki je našla dokaze o nepravilnostih v tej zadevi;

11. podpira varuhinjo pri njenih prizadevanjih, da bi dodatno prispevala k pojasnitvi, kaj se šteje za dokument EU, in poudarja, da bi morale institucije EU upoštevati njena priporočila, da bi svoje upravne prakse prilagodile glede na razvijajoča se komunikacijska sredstva; poudarja, da pravica državljanov do javnega dostopa do informacij velja za pisne fizične in elektronske dokumente ter avdio in avdiovizualne posnetke, povezane s politikami, dejavnostmi in odločitvami institucij EU, ter opozarja, da se besedilna sporočila, povezana z delom, in takojšnja sporočila štejejo za dokumente v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001; obžaluje primere, ko Komisija javnosti ni odobrila dostopa do dokumentov v obliki elektronskih ali besedilnih sporočil, kot so tista v zvezi z osnutki strategij EU za tla, gozdove in prilagajanje podnebnim spremembam, ali izmenjav med predsednikom Komisije in izvršnim direktorjem farmacevtskega podjetja v zvezi z nakupom cepiv proti covidu-19;

12.ceni zavezanost varuhinje človekovih pravic spoštovanju temeljnih pravic pri ukrepih, povezanih z migracijami; ugotavlja, da je varuhinja Komisijo zaprosila za dodatna pojasnila o tem, kako namerava zagotoviti, da se spoštujejo človekove pravice v okviru memoranduma o soglasju med EU in Tunizijo ter da EU izpolnjuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic; poudarja, da morajo vse institucije, organi in agencije EU spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so določene v Pogodbah in Listini;

13.je seznanjen z odločitvijo Komisije, da sodeluje z nacionalnimi in lokalnimi organi pri pripravi ocene učinka, ki ga imajo objekti za upravljanje migracij, ki jih financira EU, na temeljne pravice, potem ko je varuhinja opravila preiskavo na lastno pobudo;

14. pozdravlja preiskave varuhinje človekovih pravic po škandalu Katargate v parlamentu; odločno podpira ugotovitve varuhinje, da morajo institucije EU spoštovati in okrepiti etična in protikorupcijska pravila EU ter da je treba izvajanje reform Parlamenta na tem področju ustrezno spremljati in izvrševati na vseh ravneh; poudarja, da morata Parlament in Komisija vselej posvečati posebno pozornost neposrednim in posrednim lobističnim dejavnostim, da bi opredelili vrzeli in pomanjkljivosti, ki bi lahko ogrozile preglednost in odgovornost ter povečale tveganje morebitnih nasprotij interesov; pozdravlja znaten napredek pri sedanjem kodeksu ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi z integriteto in preglednostjo ter spodbuja varuhinjo, naj po potrebi še naprej spremlja postopek njegovega izvajanja; poudarja, da je treba dosledno upoštevati etična pravila, da bi okrepili zaupanje državljanov v evropske institucije;

15.poudarja bistveno vlogo preglednosti, dobrega upravljanja ter institucionalnega sistema zavor in ravnovesij pri delu institucij EU;

16.je seznanjen s preiskavami varuhinje človekovih pravic v zvezi s tveganji nasprotja interesov v Komisiji, zlasti na področju Evropskega obrambnega sklada, vključno z dejstvom, da Komisiji ni treba objaviti imen strokovnjakov, s katerimi se posvetuje o projektih, povezanih z Evropskim obrambnim skladom; v zvezi s tem opozarja na varuhinjin predlog, da bi morala Komisija proaktivno objavljati izjave o interesih članov Odbora za regulativni nadzor in po potrebi spremeniti ustrezna pravila, ki ga urejajo;

17.je seznanjen z varuhinjinim pozivom, naj Evropska investicijska banka izboljša svoja pravila o nasprotju interesov ter okrepi nadzorno vlogo svojega odbora za etiko in skladnost, potem ko je njen podpredsednik postal izvršni direktor nacionalne spodbujevalne banke; v zvezi s tem spodbuja varuhinjo, naj se še naprej osredotoča na vprašanje obdobij mirovanja in pojava vrtljivih vrat v zvezi z višjimi uslužbenci iz vseh institucij, agencij in organov EU, da bi zagotovili najvišje etične standarde preglednosti in javne odgovornosti;

18.pozdravlja spremembe notranjih smernic Komisije o javnem naročanju, ki jih je varuhinja v svoji preiskavi pozitivno ocenila in ki izboljšujejo način, kako Komisija obravnava morebitna poklicna nasprotja interesov pri javnih razpisih;

19.spodbuja Komisijo, naj si bolj prizadeva za večjo preglednost v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, in jo poziva, naj izboljša obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, povezanih s tem mehanizmom, in še naprej objavlja predhodne ocene zahtevkov držav članic za plačilo;

20.pozdravlja odločitev varuhinje, da začne preiskavo na lastno pobudo o zamudah Komisije pri obvladovanju tveganj, povezanih z nevarnimi kemikalijami, s katero želi preučiti zamude pri uvajanju omejitev za zmanjšanje tveganj določenih kemikalij in pri uvrščanju kemikalij na seznam snovi, katerih uporaba je odvisna od predhodne odobritve;

21.je zaskrbljen, ker je imela varuhinja pri sodelovanju Komisije s tobačno industrijo več pomislekov glede preglednosti; vendar ugotavlja, da se je Komisija zavezala, da bo nadalje ocenila, v kolikšni meri so njeni oddelki izpostavljeni lobiranju tobačne industrije; želi Komisijo opozoriti, da so EU in vse njene države članice podpisnice Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, zato morajo pri oblikovanju in uresničevanju svojih politik javnega zdravja glede nadzora nad tobakom sprejeti ukrepe za zaščito teh politik pred komercialnimi in drugimi posameznimi interesi tobačne industrije;

22.opozarja na nujno obveznost institucij EU, da zagotovijo storitve neodvisnih in dobro usposobljenih uradnikov, zaposlenih na odprt način in ob upoštevanju ustreznega geografskega ravnovesja med državljanstvom in jeziki; poudarja, da je varuhinja opravila preiskavo o tem, kako je Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: EPSO) izvajal predizbirne preizkuse v postopku zaposlovanja novih uslužbencev v javni upravi EU, pri čemer je ugotovila težave v zvezi z organizacijo preizkusov, ki se izvajajo izključno na daljavo; poziva urad EPSO, naj izboljša svoje postopke zaposlovanja in zagotovi, da nekateri kandidati ne bodo v slabšem položaju zaradi tehničnih zahtev in da bodo imeli kandidati na voljo jasne informacije; meni, da bi morali imeti kandidati možnost, da se, če to želijo, teh preizkusov udeležijo fizično v testnem centru, kot je bila običajna praksa pred pandemijo covida-19;

23.pozdravlja, da je Urad evropske varuhinje človekovih pravic leta 2023 še naprej obveščal javnost o svoji vlogi, predstavljal svoje delo najširšemu občinstvu in sodeloval na Evropski prireditvi za mlade (EYE2023); poudarja pomen razprave o skladnosti z okvirom za integriteto uprave EU, ki jo je organizirala varuhinja človekovih pravic v sodelovanju s Komisijo in Parlamentom;

24.pozdravlja preiskave varuhinje na podlagi pritožb invalidov in jo spodbuja k dejavnemu sodelovanju v okviru EU za Konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, kako pomembna je zaveza varuhinje, da bo spremljala, kako uprava EU izvaja to konvencijo, in poziva vse institucije EU, naj v preiskavah v zvezi s pravicami invalidov namenijo kar največjo pozornost priporočilom varuhinje; ceni, da je varuhinja leta 2023 predsedovala okviru EU za Konvencijo OZN o pravicah invalidov, in pozdravlja njeno nadaljnje delo kot članica tega okvira;

25.poudarja, da je bil 17. aprila 2019 sprejet evropski akt o dostopnosti Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/882/oj). in da je bil v njem kot rok za prenos v nacionalno zakonodajo držav članic določen 28. junij 2022; poudarja, da je bilo glavno področje uporabe evropskega akta o dostopnosti olajšati življenje vsaj 87 milijonom invalidov in jim med drugim omogočiti lažji dostop do javnega prevoza, bančnih storitev, računalnikov, televizorjev, elektronskih knjig in spletnih trgovin; močno obžaluje, da vse države članice še vedno ne zagotavljajo popolnega in doslednega prenosa ter se še naprej kopičijo zamude, kar potrjujejo tekoči postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih je zoper njih začela Komisija; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj v okviru splošnih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru EU za Konvencijo OZN o pravicah invalidov, opozori na to zelo resno kršitev prava EU, ki resno ogroža pravice invalidov, da bi jo prednostno odpravili;

26.pozdravlja preiskavo varuhinje o tem, kako Komisija uporablja pravilo iz kadrovskih predpisov EU o podvojitvi otroškega dodatka za pomoč pri skrbi za invalidne otroke; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije, naj celotna uprava EU revidira veljavna pravila, da bi zagotovila individualno vsebinsko oceno vseh vlog za to vrsto dodatka;

27.poudarja, da so evropska mreža varuhov človekovih pravic ter letna srečanja nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic prek mreže pomembni za nadaljnje ozaveščanje o tem, kaj lahko evropski varuh človekovih pravic stori za evropske državljane; spodbuja varuhinjo, naj prek evropske mreže varuhov človekovih pravic še naprej izmenjuje izkušnje in dobro prakso z nacionalnimi varuhi človekovih pravic; je seznanjen, da je bil poudarek letne konference evropske mreže varuhov človekovih pravic v letu 2023 na varstvu človekovih pravic ter obravnavanju prednosti in morebitnih slabosti uporabe umetne inteligence v javni upravi; spodbuja organizacije civilne družbe, naj bolje izkoristijo storitve evropske varuhinje človekovih pravic, da bi izvajale nadzor nad institucijami EU, zagotavljale preglednost in obravnavale primere neskladnosti s pravom Unije; pozdravlja pridružitev institucije varuha človekovih pravic Bosne in Hercegovine k evropski mreži varuhov človekovih pravic; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj izboljša sodelovanje z nacionalnimi uradi varuhov človekovih pravic držav kandidatk za članstvo v EU, da se bodo lahko javni organi teh držav bolje uskladili s standardi EU v smislu dobrega upravljanja, integritete in odgovornosti;

28.poziva k nadaljevanju tesnega sodelovanja med varuhinjo človekovih pravic in Odborom Evropskega parlamenta za peticije, katerih skupno poslanstvo je približati institucije EU državljanom; izjemno ceni, da varuhinja namenja pozornost vsem pritožbam in nadalje ukrepa v zvezi z njimi, tudi to, da prošnje v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU, ki niso v njeni pristojnosti, naslovi na drug ustrezen organ ali Odbor Evropskega parlamenta za peticije; spodbuja Urad evropske varuhinje človekovih pravic, naj si še naprej prizadeva v ta namen, saj lahko sodelovanje z Odborom za peticije, pravočasne informacije in dostop do dokumentov v vseh 24 uradnih jezikih EU povečajo dejavno udeležbo državljanov in civilne družbe v postopku odločanja;

29.ceni, da so leta 2023 institucije EU pozitivno odgovorile na 81 % predlogov, ki jih je varuhinja človekovih pravic podala za popravek ali izboljšanje njihovih upravnih praks, kar predstavlja izboljšanje v primerjavi s prejšnjim letom; vendar je trdno prepričan, da morajo institucije, agencije, organi in uradi Unije popolnoma in dosledno upoštevati rešitve, priporočila in predloge varuha človekovih pravic;

30.izreka pohvalo varuhinji za stalen konstruktiven delovni odnos s Komisijo, ki je institucija EU, na katero se nanaša večina preiskav varuhinje; ugotavlja, da ta odnos prispeva k večji učinkovitosti in preglednosti upravnih postopkov Komisije;

31.ceni in pozdravlja, da si varuhinja človekovih pravic in njen urad nenehno prizadevata izboljšati svoje notranje postopke in tako zagotoviti, da bi bili pritožniki deležni optimalne izkušnje in da bi bile pritožbe obravnavane čim bolj učinkovito; spodbuja njena prizadevanja, da bi dodatno izboljšala prepoznavnost svojih dejavnosti, in pozdravlja izboljšave varuhinjinega spletnega pritožbenega sistema, zaradi katerih je ta sistem prijaznejši uporabnikom; pozdravlja večjezično spletno mesto varuhinje človekovih pravic, ki odraža njeno zavezo, da bo nudila pomoč v 24 uradnih jezikih EU; poudarja, da je treba invalidom omogočiti popoln dostop do vseh virov, ki jih EU zagotavlja svojim državljanom, zlasti s sistematičnimi storitvami prevajanja in tolmačenja v vse uradne jezike, tudi v znakovni jezik;

32.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropski varuhinji človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.