A.ker je družba Corteva Agriscience Belgium B.V. s sedežem v Belgiji 27. junija 2022 v imenu družbe Corteva Agriscience LLC s sedežem v Združenih državah Amerike pri nizozemskem pristojnem nacionalnem organu vložila vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP910521 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg;

B.ker gensko spremenjena koruza proizvaja toksin Cry1B.34 in je odporna proti herbicidu glufosinat;

C.ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1, ELI: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2009/1107/oj).; ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018;

D.ker je Cry1B.34 sintetična fuzijska beljakovina, ki združuje Cry1B, Cry1Ca1 in Cry9Db1 in je bila zasnovana, da bi ustvarili odpornost žuželk proti škodljivcem iz reda Lepidoptera, brez dokazov, da deluje le na ciljne vrste;

E.ker genetska sprememba vključuje postopek v dveh korakih, pri katerem se uporablja CRISPR/Cas9, da se ustvari sidrišče, temu pa sledi bombardiranje z mikroprojektili, da se vstavi kaseta za izražanje genov;

Neocenjevanje komplementarnega herbicida

F.ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013 Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 503/2013 z dne 3. aprila 2013 o vlogah za odobritev gensko spremenjenih živil in krme v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi uredb Komisije (ES) št. 641/2004 in (ES) št. 1981/2006 (UL L 157, 8.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2013/503/oj). oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom;

G.ker je velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin gensko spremenjena tako, da so odporne na enega ali več „komplementarnih“ herbicidov, ki se lahko uporabljajo ves čas gojenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, ne da bi propadle, kar bi se sicer zgodilo s poljščinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom Gl. na primer Schulz, R., Bub, S., Petschick, L. L., Stehle, S., Wolfram, J. (2021), Applied pesticide toxicity shifts to plant and nevertebrates, even in GM crops (Toksičnost uporabljenih pesticidov se prenese na rastline in nevretenčarje, tudi pri gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah), Science 372(6537), str. 81–84, https://doi.org/10.1126/science.abe1148; Bonny, S., Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and impact (Modificirane poljščine, ki so odporne proti herbicidom, pleveli in herbicidi: pregled in vpliv), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738; in Benbrook, C.M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years (Učinek gensko spremenjenih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zvezek 24(24), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24.;

H.ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, vežejo kmete na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračunava premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjene kmetijske rastline, pospešila pojav in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo prineslo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog;

I.ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, to pa bo privedlo do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi;

J.ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov;

Odprta vprašanja v zvezi s toksini Bt

K.ker so bili v številnih študijah opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter se je ugotovilo, da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti Za pregled gl. Rubio-Infante, N., Moreno-Fierros, L., An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Cry bakterije Bacillus thuringiensis na sesalce), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5), str. 630–648,https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/jat.3252., kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

L.ker je znanstvena študija pokazala, da se toksičnost toksinov Bt lahko poveča tudi z interakcijo z ostanki škropljenja s herbicidi in da so potrebne nadaljnje študije kombiniranih učinkov zložb genskih elementov (gensko spremenjene kmetijske rastline, ki so bile spremenjene, da bi bile odporne proti herbicidom in bi proizvajale insekticide v obliki toksinov Bt) Bøhn, T., Macagnan Rover, C., Semenchuk, P. R., Daphnia magna negatively affected by chronic exposure to purified Cry-toxins (Negativni učinek kronične izpostavljenosti prečiščenim toksinom Cry na Daphnia magna), Food and Chemical Toxicology, maj 2016, zvezek 91, str. 130–140, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0278691516300722.; ker se kljub temu šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja;

Kmetijske rastline z genom Bt: učinki na neciljne organizme

M.ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost v času škropljenja in v omejenem obdobju po škropljenju, uporaba gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt;

N.ker domneve, da imajo toksini Bt samo en ciljni način delovanja, ni več mogoče imeti za pravilno in ker ni mogoče izključiti učinkov na neciljne organizme; ker se poroča o raznolikih učinkih na vse več neciljnih organizmov;

Pripombe držav članic in deležnikov

O.ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile več kritičnih pripomb https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/action/downloadSupplement?doi=10.2903%2Fj.‌efsa.2024.8716&file=efs28716-sup-0012-Annex8.pdf., tudi to, da seznam ustreznih študij, opredeljenih v pregledu literature vložnika, ni vključeval študij o usodi beljakovin Bt v okolju ali o možnih učinkih ostankov kmetijskih rastlin z genom Bt na neciljne organizme, čeprav take študije obstajajo;

P.ker se pri terenskih poskusih, izvedenih za analizo sestave in fenotipa gensko spremenjene koruze, niso upoštevali različne okoljske razmere in genska ozadja, pomembni za njeno gojenje, zlasti v državah, kot je Brazilija;

Q.ker se pri oceni toksičnosti Cry1B.34 ne upoštevajo kombinirani učinki s sestavnimi deli rastlin ali ostanki uporabe herbicidov;

R.ker je komplementarni herbicid glufosinat povezan z znatnimi tveganji za biotsko raznovrstnost, kakovost tal in vode ter dolgoročno zdravje ekosistemov;

S.ker tveganje za prenos genov na sorodne divje vrste, kot je teozint, o katerem poročajo v Španiji in Franciji, vzbuja zaskrbljenost zaradi obstojnosti transgenov in vplivov na okolje;

T.ker zahteve za spremljanje iz Izvedbene uredbe (EU) št. 503/2013 niso bile ustrezno upoštevane, saj se ni zagotovilo neodvisno preverjanje podatkov;

Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

U.ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU Strategic Dialogue on the Future of EU Agriculture - A shared prospect for farming and food in Europe (Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU – skupna perspektiva za kmetijstvo in prehrano v Evropi), september 2024, https://agriculture.ec.europa.eu/document/download/171329ff-0f50-4fa5-946f-aea11032172e_en?filename=strategic-dialogue-report-2024_en.pdf pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike v standardih Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024;

V.ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotovila, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju https://www.ohchr.org/en/documents/thematic-reports/ahrc3448-report-special-rapporteur-right-food; ker je cilj OZN za trajnostni razvoj 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal https://indicators.report/targets/3-9/.;

W.ker bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem spodbudil uvoz živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni, v Unijo; ker sta Brazilija in Argentina med največjimi svetovnimi proizvajalkami GSO in uporabnicami pesticidov, vključno z GSO in pesticidi, ki so v Uniji iz zdravstvenih ali okoljskih razlogov prepovedani;

X.ker Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost, dogovorjen na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti decembra 2022, vsebuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030 Gl.: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7834.;

Y.ker je v Uredbi (ES) št. 1829/2003 določeno, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki zajemati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme

Z.ker je eno od spoznanj, pridobljenih med krizo zaradi covida-19 in sedanjo vojno v Ukrajini, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin https://commission.europa.eu/document/2c64e540-c07a-4376-a1da-368d289f4afe_sl;

Nedemokratičen postopek odločanja

AA.ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, dali na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je Parlament v devetem zakonodajnem obdobju sprejel 38 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme dali na trg, v sedanjem desetem zakonodajnem obdobju pa že dodatnih osem resolucij, v katerih nasprotuje dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg;

AB.ker Komisija sicer priznava demokratični primanjkljaj, premajhno podporo držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme;

AC.ker za to, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, ni treba spreminjati zakonodaje, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic V skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011 lahko Komisija vlogo odobri tudi, če je v odboru za pritožbe ne podpre kvalificirana večina držav članic, vendar to ni nujno.;

AD.ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 22. novembra 2024, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi pri glasovanju odbora za pritožbe 17. decembra 2024 ni bilo podano mnenje;