1.vztraja, da mora biti sklad ESS+ še naprej ključni in primarni instrument, ki države članice, regije, lokalne skupnosti in ljudi podpira pri krepitvi socialne razsežnosti Unije ter pri uresničevanju socialno-ekonomskega razvoja, pri katerem nihče ne bo zapostavljen;

2.poudarja, da mora sklad ESS+ obravnavati socialne izzive, kot so posledice podnebnih sprememb in digitalizacija, ter prispevati k njim in se jim prilagajati, hkrati pa obravnavati socialne izzive, kot so vse višji življenjski stroški in plače, ki ne rastejo enako hitro, spodbujati socialno odpornost, zmanjšati neenakosti in zaščititi najranljivejše ljudi; vztraja, da bi moral sklad ESS+ spodbujati dolgoročne naložbe in rast s poudarkom na socialni in teritorialni koheziji, pri tem pa podpirati strukturno preobrazbo po vsej EU in krepiti konvergenco med državami članicami;

3.vztraja, da mora sklad ESS+ še naprej krepiti navzgor usmerjeno socialno konvergenco, predvsem za najbolj ogrožene, in vlagati v človeški kapital, zaposlovanje, razvoj znanj in spretnosti ter socialno vključevanje, hkrati pa spodbujati podjetništvo in socialne inovacije, vlagati v otroke, obravnavati digitalni in zeleni prehod, demografske izzive in regije, ki so jih prizadele krize, kot je ruska vojaška agresija proti Ukrajini;

4.vztraja, da mora sklad ESS+ še naprej izboljševati zaposlitvene možnosti, omogočati pravično mobilnost delovne sile, spodbujati ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zagotavljati dostojne delovne pogoje in izboljšati stopnjo udeležbe nekaterih skupin, predvsem žensk, invalidov in drugih oseb v ranljivem položaju, pri zaposlovanju, da bi povečali socialno in gospodarsko odpornost, ter tako tudi z usposabljanjem, preusposabljanjem in izpopolnjevanjem pomagati pri prilagajanju industrijskim spremembam;

5.poudarja, da mora ESS+ temeljiti na strategiji socialnih naložb in vseživljenjskem pristopu s podpornimi ukrepi, ki lahko ljudem zagotovijo srednje- do dolgoročne rešitve;

6.vztraja, da bi morala biti cilja sklada ESS+ doseči socialno vključenost, visoko zaposlenost z visokokavostnimi in trajnostnimi delovnimi mesti, ustreznimi plačami, dostojnimi delovnimi pogoji, vključno z dobrim počutjem delavcev, zdravim delovnim okoljem, poštenimi sistemi socialne varnosti v državah članicah, ter priložnostmi za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjskim izobraževanjem za vse, pri čemer je treba upoštevati posebne potrebe ljudi v ranljivem položaju, da bi ustvarili usposobljeno, konkurenčno in odporno delovno silo, ki bo pripravljena na dvojni prehod in prihodnji svet dela, ter vzpostaviti pravičen sistem socialne zaščite ter vključujočo in povezano družbo, da bi izkoreninili revščino, se borili proti neenakosti ter uresničili načela in krovne cilje iz evropskega stebra socialnih pravic;

7.poziva k močnemu, okrepljenemu in ločenemu ESS+ z znatno večjo javno podporo za instrumente v državah članicah, da bi v naših družbah poskrbeli za ljudi v ranljivem položaju in tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč, vlagali v ljudi ter znanja in spretnosti, pomagali ljudem, da bi se rešili iz revščine in socialne izključenosti, ter spodbudili socialne naložbe in socialno podjetništvo; zato vztraja, da bi bilo za doseganje ciljev ESS+ po letu 2027 potrebno bistveno in utemeljeno povečanje proračuna ESS+ v finančnih sredstvih ESS+ za obdobje 2028–2034;

8.poziva Komisijo, naj zagotovi več namenskih in dobro porazdeljenih sredstev za doseganje ciljev sklada ESS+ ter ciljev evropskega stebra socialnih pravic in njegovega akcijskega načrta ter krovnih ciljev; zato izraža zaskrbljenost, ker se poskuša obstoječi sklad ESS+ razdeliti oz. združiti z drugimi skladi, saj bi to lahko resno ogrozilo doseganje njegovih ciljev in ciljev evropskega stebra socialnih pravic, njegovega akcijskega načrta ter krovnih ciljev; opozarja, da skladi s spajanjem, racionalizacijo, centralizacijo ali združevanjem ne bodo nujno učinkovitejši; v zvezi s tem poudarja, da je treba pri vsakem morebitnem preoblikovanju sklada ohraniti učinkovitost in namen ESS+, tako da bo prispeval k ciljem spodbujanja zaposlovanja, socialne vključenosti, izobraževanja, usposabljanja in razvoja znanj in spretnosti, ter da ga je treba upravljati čim bližje upravičencem;

9.meni, da bi morali za ESS+ še naprej uporabljati model deljenega upravljanja in da je zato treba preprečiti, bi z drugačnim upravljanjem ESS+ povzročili, da se socialni vidiki, vključno s projekti zaposlovanja, izobraževanja, znanja in spretnosti, usposabljanja in socialnega vključevanja, ne bi več obravnavali prednostno, da bi se morebiti zmanjšala osredotočenost, sredstva pa ne bi dosegla lokalne ravni, ljudi v ranljivem položaju in tistih, ki najbolj potrebujejo pomoč, poleg tega pa bi se lažje prerazporejala za druge namene;

10.poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo v vseh fazah oblikovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja sklada ESS+ sodelovali, prejemali informacije in se udeleževali posvetovanj tudi socialni partnerji, organizacije civilne družbe, vključno z neprofitnimi socialnimi službami, socialnimi podjetji, ponudniki izobraževanja in usposabljanja in predstavniki ciljnih skupin, ter naj za ta namen dodelijo ustrezna sredstva in preprečijo, da bi bili manjši akterji izključeni; poziva Komisijo, naj spoštuje načelo partnerstva na ravni EU, saj je bistveno za uspeh ESS+ in ga je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ohraniti; poziva organizacije civilne družbe, naj sodelujejo v odboru ESS+, saj so glavni izvajalski partnerji sklada;

11.poudarja, da mora model upravljanja ESS+ ob zagotavljanju visoke stopnje preglednosti omogočati dobro upoštevanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih posebnosti in izzivov v operativnih programih, tudi z ustreznim upoštevanjem strokovnega znanja nacionalnih in regionalnih deležnikov, vključno s civilno družbo, ter zagotavljanjem, da se sredstva dodelijo organizacijam in dejavnostim, namenjenim ljudem v stiski;

12.poudarja, da so razpoložljivost in splošen dostop do brezplačnih in kakovostnih javnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, izobraževanje, zdravstvo, pa tudi dostop do ustreznih, cenovno dostopnih in dostojnih stanovanj ter osnovnih storitev, kot so cenovno dostopna energija, sanitarna oskrba, voda in zdrava prehrana, nujni pogoji za zagotavljanje enakih možnosti in izboljšanje ravni zaposlenosti, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter boj proti revščini in socialni izključenosti; poudarja vlogo, ki jo lahko ima v zvezi s tem ESS+; posebej opozarja na položaj starejših, ki zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in upadanja kupne moči pokojnin živijo v hudi revščini ali pa jim ta grozi, to pa pogosto onemogoča zadovoljitev osnovnih potreb, kot so hrana, stanovanje in dostop do ustanov za oskrbo, kar povzroča izgubo socialnega dostojanstva;

13.ugotavlja, da je bil sedanji program sklada ESS+ sprejet, preden so se začele krize, zaradi katerih je prišlo do visoke inflacije in višjih življenjskih stroškov, zato pa so zdaj potrebne večje javne in socialne naložbe, tako da sklad sedanjih potreb ne more zadovoljiti; poziva Komisijo, naj zato poskrbi, da bo v naslednjem večletnem finančnem okviru za sklad ESS+ zagotovljen celovit, stabilen in visok proračun, pri katerem se bodo upoštevale potrebe in pravice, pa tudi inflacija, višji življenjski stroški, stopnja revščine in potreba po cenovno ugodnih stanovanjih;

14.poudarja, da bi morali sredstva sklada ESS+ po letu 2027 vlagati v reševanje dolgotrajnih socialnih izzivov, pri tem pa se ne bi smeli oddaljiti od sedanjih splošnih in specifičnih ciljev sklada, hkrati pa bi se morali biti sposobni odzivati na spreminjajoče se socialno-ekonomske razmere; poudarja, kako pomembna so načela deljenega upravljanja, jasnih ciljev in tematske osredotočenosti sklada, in opozarja, da bi bilo treba večino sredstev sklada porabiti čim bolj neposredno za tiste, ki ga uporabljajo, v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi in organizacijami; poudarja, da si je treba izmenjevati primere dobre prakse o najučinkovitejšem in preglednem izvajanju ESS+; poudarja, da je treba nenehno ocenjevati učinek in uspešnost pobud ESS;

15.poudarja, da bi moral ESS+ po letu 2027 obravnavati predvsem strukturne socialne in gospodarske izzive; izraža zaskrbljenost, ker se je ESS+ večkrat uporabljal kot orodje za odzivanje na izredne razmere, in poudarja, da ta pristop pomeni tveganje za dolgoročnejše politične in naložbene cilje kohezijske politike ter tudi tveganje, da ljudi, ki jim je kohezijska politika namenjena, ne bo mogoče zadovoljivo doseči;

16.zato poziva Komisijo, naj zaščiti dodeljena proračunska sredstva ESS+, da jih bo mogoče uporabiti za njegove glavne cilje in upravičence, ter predlaga instrument finančne rezerve, ki bo EU omogočal hitro in prožno odzivanje na socialne in krizne razmere ter dopolnjeval ESS+ in druge kohezijske sklade, ki bodo temeljili na uspehu začasnega instrumenta EU, ki se je začel izvajati leta 2020 z naslovom „Podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE)“, bodisi kot sistem pozavarovanja EU za primer brezposelnosti bodisi na podlagi Solidarnostnega sklada EU, namenjenega odpravi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izredne razmere v javnem zdravju; zato jo poziva, naj zagotovi zadostna sredstva glede na povečano tveganje v zvezi s temi vprašanji zaradi podnebnih sprememb;

17.poudarja, da bi moral sklad ESS+ temeljiti na horizontalnih načelih, kot so enakost spolov, boj proti diskriminaciji na podlagi biološkega ali družbenega spola, spolne usmerjenosti, starosti, vere ali prepričanja, narodnosti, rasne ali etnične pripadnosti Člen 10 PDEU. ter svoboda gibanja; poudarja, kako pomembno je, da se pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju sklada vseskozi uporablja presečni pristop;

18.poudarja pomen socialnega vključevanja invalidov in zato vztraja, da mora sklad ESS+ podpirati zaposlovanje invalidov z delom in prakso za usposabljanje, zlasti za olajšanje prehoda z zaščitenih delovnih mest na odprti trg dela;

19.poudarja, da si je treba bolj prizadevati, da bodo lahko invalidi dostopali do kakovostne podpore in uveljavljali svoje pravice, kot so opisane v Konvenciji OZN o pravicah invalidov; poudarja, da bi moral prihodnji sklad ESS+ še naprej dajati prednost samostojnemu življenju in prehodu z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti ter olajšati programe podpore na domu in osebne pomoči; poziva, naj sklad ESS+ uresniči evropsko strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in zlasti olajša izvajanje prihodnjih smernic EU za neodvisno življenje in vključevanje v skupnost, prihodnjega okvira za socialne storitve odličnosti za invalide in svežnja o zaposlovanju invalidov;

20.vztraja, da bi moral biti sklad ESS+ namenjen prikrajšanim ljudem v naši družbi, zlasti marginaliziranim osebam in skupnostim, kot so otroci v ranljivem položaju in starejši, etnične manjšine, Romi, invalidi ali osebe s kroničnimi boleznimi, brezdomci, skupine z nizkimi dohodki in dolgotrajno brezposelni, pa tudi tistim, ki živijo na podeželskih območjih, otokih in oddaljenih regijah in se soočajo z edinstvenimi socialno-ekonomskimi izzivi; poudarja, da mora biti sklad vključujoč, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti vsem vrstam družin, ljudem in družinam na redko poseljenih območjih, kjer je lahko dostop do storitev in priložnosti bolj omejen, pa tudi otrokom brez starševske oskrbe; poudarja tudi, da bi moral sklad ESS+ spodbujati sprejetje ukrepov, ki preprečujejo ločitev družin v negotovem položaju, vključno s programi izobraževanja staršev, terapijo, osredotočeno na družino, in usposabljanjem na področju zaposlovanja;

21.poudarja, da bi moral sklad ESS+ vlagati v projekte, namenjene zaposlovanju ter socialnemu in ekonomskemu vključevanju žensk, s posebnim poudarkom na materah samohranilkah in gospodinjstvih, ki jih vodijo ženske; vztraja, da mora sklad ESS+ podpirati ženske, ki so v ranljivem položaju in potrebujejo dodatno podporo za (ponovno) vključitev v družbo in na trg dela, tudi ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, vključno z ekonomskim nasiljem; poziva k medsektorskemu pristopu glede enakosti spolov Sporočilo Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, COM(2020)0152. v okviru sklada ESS+;

22.poziva Komisijo, naj glede na sedanje izzive med specifične cilje sklada ESS+ uvrsti spodbujanje pravičnega prehoda, odpravo brezdomstva, spodbujanje socialnih podjetij v socialnem gospodarstvu in socialno-ekonomsko vključevanje oseb v ranljivem položaju, vključno z migranti, mladimi, starejšimi in osebami, ki živijo na območjih, ki jih je prizadelo upadanje prebivalstva, ter invalidov ali oseb s kroničnimi boleznimi ter oseb, ki se po daljši odsotnosti vračajo na trg dela;

23.poudarja, da bo cilje evropskega stebra socialnih pravic glede revščine težko doseči, če ne bomo uvedli posebne podpore za razvoj srednje- do dolgoročnih rešitev, da bi se ljudje lahko rešili iz revščine ter da bi se lotili strukturnih vzrokov neenakosti in da bi okrepili njihovo odpornost na prihodnje izzive, odpravili obstoječe vrzeli v nacionalnih sistemih socialne zaščite in s tem okrepili sisteme socialnega varstva in na ciljno usmerjen način ublažili socialne posledice kriz; vztraja, da je treba podporo uvesti za to, da bi vsem zagotovili dostojne življenjske pogoje, da nihče ne bo zapostavljen, in dostop do kakovostnih osnovnih javnih storitev; poziva, naj strategija EU za boj proti revščini, opisana v političnih smernicah predsednice Komisije Ursule von der Leyen za mandatno obdobje 2024–2029, preseže politične predloge in v prihodnjem večletnem finančnem okviru izboljša financiranje socialne pravičnosti v vseh skladih ter olajša izvajanje ESS+ na terenu; poudarja vlogo ESS+ pri izvajanju strategije;

24.poudarja, da so za odpravljanje revščine otrok potrebni ustrezno financirani, celoviti in celostni ukrepi, ob katerih se mora na nacionalni ravni učinkovito izvajati tudi evropsko jamstvo za otroke, in vztraja, da se morajo tega vprašanja v skladu z načelom subsidiarnosti nujno lotiti države članice s pomočjo znatnih proračunskih sredstev, in je pripravljen na ravni EU okrepiti usklajevanje in izmenjavo primerov dobre prakse s tega področja in hkrati še naprej zagotavljati dopolnilno podporo prek ESS+; poleg tega vztraja, da bi morale vse države članice za boj proti revščini otrok nameniti vsaj 5 % svojih sredstev iz sklada ESS+, države članice, v katerih je stopnja otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, nad povprečjem EU, pa bi morale za to nameniti višji znesek za učinkovitejše reševanje problema; vztraja, da je treba proračun evropskega jamstva za otroke uporabiti pregledno in učinkovito, čim bližje ciljnim skupinam in v sodelovanju s celotnim spektrom deležnikov in lokalnih organizacij;

25.poziva Komisijo, naj v skladu z obema splošnima ciljema sklada in da bi se enakovredno odražal njun pomen, poveča sredstva za socialno vključevanje, ki zdaj znašajo 25 %, sredstva za pomoč v hrani in osnovno materialno pomoč za najbolj ogrožene pa naj glede na vse višje življenjske stroške in stroške hrane poveča na 5 %;

26.pozdravlja napoved predsednice Komisije o pripravi evropskega načrta za dostopna stanovanja in vzpostavitvi vseevropske platforme za naložbe v cenovno dostopna in trajnostna stanovanja; se strinja, da je treba dati prednost reševanju stanovanjske krize v skladu z načelom subsidiarnosti, in poudarja, da bi morali prek sklada ESS+ po letu 2027 izboljšati pravočasen in enak dostop do cenovno ugodnih, dostojnih, dostopnih, vključujočih, trajnostnih in kakovostnih storitev, ki spodbujajo dostop do stanovanj, vključno z ukrepi, kot so socialna stanovanja in cenovno dostopen najem; meni, da morajo vse države članice nameniti zadostna sredstva iz sklada ESS+ za boj proti brezdomstvu in poziva Komisijo, naj v ta namen predlaga znatna sredstva;

27.poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo v skladu ESS+ po letu 2027 zadostna sredstva namenjena kakovostnemu in dostopnemu javnemu izobraževanju in usposabljanju za vse, pa tudi za socialno pravico delavcev, da sodelujejo pri pridobivanju znanj in spretnosti, izpopolnjevanju, preusposabljanju in vseživljenjskem učenju, pa tudi reševanju problema pomanjkanja strokovnega znanja in bega možganov, da bodo lahko posamezniki uspešni pri poklicnem prehodu na trgu dela, ne da bi bili izpostavljeni diskriminaciji, zlasti ko gre za delavce, na katere vplivata digitalni in zeleni prehod, ter spodbujanju posebnih ukrepov za starejše delavce, da bi kar najbolje izkoristili njihov talent in izkušnje; v zvezi s tem poziva k tesnemu sodelovanju med ključnimi akterji, vključno z izobraževalnimi ustanovami, delodajalci, delavci, vladami in lokalnimi organi;

28.poudarja potencial sklada ESS+ za spodbujanje inovacij ter digitalnih znanj in spretnosti, hkrati pa podpira delavce, na katere vpliva digitalni in zeleni prehod, tako da usmerja usklajevanje programov izobraževanja s spreminjajočimi se potrebami ključnih sektorjev ter zagotavlja dostop do možnosti vseživljenjskega učenja, tako da lahko delavci vseh starosti nenehno prilagajajo svoja znanja in spretnosti novim zaposlitvenim potrebam v hitro spreminjajočem se gospodarstvu; poudarja potrebo po večjih subvencijah in razvoju programov za podporo delavcem pri digitalnem in zelenem prehodu, vključno s preusposabljanjem in prekvalificiranjem delavcev;

29.vztraja, da bi morali biti ukrepi za izboljšanje dostopa do trga dela in spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti zasnovani tako, da bodo spodbujali in priznavali avtonomijo posameznika, predvidevali prihodnje potrebe po znanjih in spretnostih ter bodo namenjeni delavcem, ki jim v prihodnje grozi izguba delovnega mesta; v zvezi s tem opozarja na širok nabor pobud za krepitev znanj in spretnosti, sprejetih na ravni EU, ki lahko zagotovijo koristne smernice za razvoj programov izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in regionalni ravni;

30.poziva k okrepitvi prizadevanj za podporo izvajanju jamstva za mlade; poziva Komisijo, naj predlaga, naj vse države članice namenijo več kot sedanjih 12,5 % svojih sredstev iz sklada ESS+ za podporo ciljno usmerjenim ukrepom in strukturnim reformam, ki spodbujajo kakovostno zaposlovanje mladih, poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti pripravništva in vajeništva, ter prehod iz šole v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje v okviru druge možnosti; v zvezi s tem ponovno poziva države članice, naj prepovejo izkoriščevalske prakse, vključno z neplačanim pripravništvom; poudarja, da so potrebni mehanizmi spremljanja in ocenjevanja, da bi zagotovili dolgoročno učinkovitost in uspešnost;

31.poudarja, da mora biti sklad ESS+ usmerjen v različne skupine z različnimi potrebami; zato poudarja, da je treba podporo med drugim nameniti projektom socialnega vključevanja invalidov, Romov, starajočega se prebivalstva v družbi, žensk in otrok, gospodinjstev in družin, ki jih vodijo ženske, ter socialno-ekonomskega vključevanja migrantov, vključno z delovnimi migranti, s posebnim poudarkom na migrantkah; poudarja tudi, da bi morali s sredstvi sklada ESS+ podpirati projekte za doseganje socialnih in izobraževalnih ciljev ter izboljšanje znanj in spretnosti v regijah z močnim odseljevanjem prebivalstva; vztraja, da se mora sklad ESS+ po letu 2027 usmeriti tudi v druge vidike socialnega vključevanja, kot so stanovanja, zdravstvene in družinske okoliščine ter podpora javnim storitvam ter storitvam v skupnosti; poudarja, da ni rešitve, ki bi ustrezala vsem, in da se lahko načini odzivanja na te potrebe med regijami razlikujejo;

32.poudarja, da sklop sklada ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije podpira pobude za obravnavo prekarnega položaja mobilnih delavcev in zagotavlja financiranje sindikalnega svetovanja, in poudarja, kako pomembni so predstavniki delavcev v kolektivnih pogajanjih; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo stabilno financiranje evropske mreže nacionalnih in mednarodnih sindikalnih svetovalnih storitev za te delavce, da bi izboljšali pravično mobilnost delovne sile;

33.opozarja, da bi si moral sklad ESS+ prizadevati tudi za zagotavljanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, pri katerem se bodo upoštevala tveganja za zdravje, povezana s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe vse starejše delovne sile; poudarja, da je pandemija pospešila nastanek novih realnosti in novih oblik dela, ki jih je prinesla digitalizacija, vključno z umetno inteligenco, ki je vplivala na varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu; v zvezi s tem poziva k podpori in zadostnemu financiranju za zagotovitev učinkovitega dela na področju zaščite delavcev pred nevarnimi in škodljivimi snovmi;

34.poziva, naj se prek sklada ESS+ spodbuja učinkovito izvajanje evropske strategije oskrbe v vseh državah članicah, in sicer z vlaganjem v kakovostne storitve in infrastrukturo oskrbe v skupnosti in doma, kakovostno dolgotrajno oskrbo invalidov in starejših oseb, ki potrebujejo pomoč, ter v kakovostno vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki bosta organizirana v kakovostnih, cenovno ugodnih in dostopnih javnih sistemih oskrbe, zasnovanih na skupnosti in osredotočenih na otroka in posameznika, ki spodbujajo samostojnost oseb, ki potrebujejo oskrbo, pa tudi njihovo dostojanstvo in dostojanstvo oskrbovalcev; poziva k nadaljnjim naložbam v podporo formalnim in neformalnim oskrbovalcem, hkrati pa naj se delavcem v sektorju oskrbe zagotovijo dostojni delovni pogoji, vključno z ustreznimi plačami, v okviru dogovora o oskrbi; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo sredstva iz sklada ESS+, da bi okrepile in dokončale proces deinstitucionalizacije in tako zagotovile, da lahko vsakdo živi v družinskem ali skupnostnem okolju;

35.opozarja, da so javni izdatki potrebni za zagotavljanje navzgor usmerjene socialne konvergence; poudarja, da je izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in reform v okviru priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra odvisno tudi od močne podpore sklada ESS+ določenim političnim ukrepom, zlasti tistim, ki so povezani s krepitvijo sistemov socialne varnosti, skrbjo za vključujoče, dostopno in kakovostno javno izobraževanje in usposabljanje, sistemi oskrbe in zdravstvenih storitev, tudi za duševno zdravje, zmanjševanjem revščine otrok in odpravljanjem brezdomstva, zagotavljanjem enakega obravnavanja in enakih možnosti žensk in moških, kar je treba zagotoviti in okrepiti na vseh področjih, vključno z udeležbo na trgu dela ter pogoji zaposlitve in poklicnega napredovanja;

36.opozarja, da imajo lahko politike EU največji učinek, če so usklajene z instrumenti financiranja in drugimi strateškimi okviri, kot so evropski semester in njegova priporočila za posamezne države; ugotavlja, da je učinkovitost ukrepov, ki se financirajo iz sklada ESS+, odvisna od uspešnega izvajanja reform;

37.poudarja, da so socialni dialog in kolektivna pogajanja ključnega pomena za dobro počutje na delovnem mestu in zmanjšanje revščine zaposlenih, socialne izključenosti in plačne neenakosti; poziva Komisijo, naj redno dodeljuje ustrezna in zadostna finančna sredstva za razvoj zmogljivosti, da bi lahko socialni partnerji prevzeli pomembno vlogo na področjih, za katera so pristojni, povečali svoje zmogljivosti za sodelovanje v socialnem dialogu na ravni EU in nacionalni ravni ter okrepili svoje delovanje z ustreznimi minimalnimi obveznostmi v vseh državah članicah, ob tem pa naj Komisija poskrbi tudi za tehnično pomoč za doseganje teh treh ciljev; vztraja tudi, da bi bilo treba organizacijam civilne družbe in neprofitnim organizacijam pod enakimi pogoji zagotoviti minimalni dostop do financiranja, da bi prispevali k ciljem sklada ESS+ v državah članicah in jih uresničevali; obenem poudarja, da je treba razviti institucionalne zmogljivosti z močno in strokovno upravo ter spodbujati inovacije na področju upravljanja javnega sektorja;

38.poudarja pomen zadrug v lasti zaposlenih, socialnih podjetij in drugih alternativnih poslovnih modelov pri doseganju ciljev EU glede vključevanja; poudarja, da je izjemno pomembno, da imajo mala socialna podjetja, neprofitne socialne storitve in organizacije civilne družbe dostop do vseh elementov sklada ESS+; poziva k vsaj 90-odstotni stopnji sofinanciranja za ukrepe, ki so namenjeni najbolj ogroženim, in vsaj 70-odstotni stopnji sofinanciranja za vse druge ukrepe, ki jih izvajajo mali subjekti z omejenimi zmogljivostmi, kot so organizacije civilne družbe, neprofitne socialne službe in socialna podjetja, da bi jim omogočili dostop do financiranja, hkrati pa ohranili minimalno število različnih stopenj sofinanciranja;

39.poziva države članice, naj pri projektih, ki se financirajo iz nacionalnih proračunov, zagotovijo usklajevanje med regionalnimi in lokalnimi organi in organizacijami in njihovo vključevanje v te projekte, in vztraja, da je treba ohraniti partnerski pristop sedanjega ESS+, ki je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti programov, financiranih iz ESS+; ponovno poudarja, da je treba določiti pravila za upravljanje sklada v sodelovanju z lokalnimi akterji, ki so najbližji potrebam ljudi in lahko razvijejo lokalne rešitve, ki najbolj ustrezajo njihovim konkretnim ozemljem; poudarja, da je treba v izvajanje sklada vključiti regionalne in lokalne akterje;

40.vztraja, da morajo pravila, ki urejajo uporabo in izvajanje sklada ESS+, zagotavljati in utrjevati spoštovanje načel pravne države, pravnega reda EU, najvišjih socialnih standardov EU, socialnih pravic in demokratičnih načel, poleg tega pa morajo biti usklajena z evropskim stebrom socialnih pravic, s cilji OZN glede trajnostnega razvoja ter s temeljnimi človekovimi pravicami in pravicami delavcev, ki so prav tako vključene v Listino EU o temeljnih pravicah;

41.poziva, naj pravila, ki urejajo sklad ESS+, omogočajo, da se javna sredstva dodelijo le delodajalcem, ki spoštujejo pravice delavcev in veljavna pravila o delovnih pogojih; spodbuja Komisijo, naj vzpostavi izčrpno podatkovno zbirko, ki bo dopolnjevala podatke Eurostata in omogočila pravočasno in zanesljivo spremljanje dogajanja na področju zaposlovanja, življenjskih razmer in odnosov med delodajalci in delojemalci;

42.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nacionalne vlade pogosto ovirajo učinkovito izvajanje sklada ESS+, saj nalagajo nepotrebna upravna bremena ali lokalnim akterjem preprečujejo upravljanje podpore v okviru sklada ali možnosti financiranja; poziva, naj se zmanjša upravno breme in birokracija, zlasti tako, da se poenostavijo postopki za pridobitev sredstev in postopki poročanja za organizacije, zlasti za organizacije civilne družbe ali socialnega gospodarstva in manjše organizacije; poudarja, da bi se bilo treba pri pripravi ukrepov za poenostavitev posvetovati z upravičenci, tudi s ponudniki neprofitnih socialnih storitev; poziva, naj poenostavitev ohrani temeljna načela deljenega upravljanja, preglednosti, odgovornosti in neodvisnega nadzora ter načela partnerstva, ki zagotavljajo ustrezno upravljanje javnih sredstev;

43.priznava, da preveliko zanašanje na metrike, kot je stopnja napak, lahko povzroči večje upravno breme; ugotavlja, da različne metrike, vključno z merjenjem vložkov, izložkov, uspešnosti ali kvalitativnih ukrepov, lahko ustrezajo različnim ciljem in intervencijam;

44.poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno podporo in komunikacijo z državami članicami, da bi jim pomagali pri učinkoviti in pregledni pripravi posameznih projektov, vključno s preglednimi in predvidljivimi pogoji, ki zagotavljajo pravno jasnost in predvidljivost za prosilce, pa tudi za končne upravičence do sredstev;

45.poziva Komisijo, naj zagotovi temeljitejšo oceno učinkovitosti posameznih intervencij, ne da bi pri tem ponudnikom nalagala nova bremena, na primer s poenostavitvijo izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo ter z vzpostavitvijo ocenjevalnih služb na ravni EU in nacionalni ravni;

46.ponavlja, da je digitalizacija eno od pomembnih orodij za zmanjšanje upravnega bremena in racionalizacijo vlog za možnosti financiranja, zato bi jo bilo treba spodbujati ter okrepiti digitalna znanja in spretnosti ljudi; vendar opozarja, da vsi ljudje niso pripravljeni na digitalizacijo in da bi lahko nekatere skupine, zlasti najranljivejše, kot so starejši in osebe, ki živijo na redko poseljenih območjih, kjer je lahko dostop do storitev in priložnosti bolj omejen, ter projekti, ki so namenjeni njim, pa tudi organizacije civilne družbe, neprofitne socialne storitve in socialna podjetja, zaradi tega zamudili možnosti financiranja;

47.meni, da je treba storiti več, da bodo organizacije in ljudje seznanjeni z vsemi možnostmi, ki jih ponuja sklad ESS+; vztraja, naj Komisija in države članice z informacijskimi kampanjami ozaveščajo in obveščajo organizacije o priložnostih, ki jih ponuja ESS+, ter jim svetujejo v zvezi s tem; ugotavlja, da še vedno primanjkuje znanja in spretnosti, zlasti na področju socialnih storitev, ko gre za dostop do sedanjega ESS+ in izvajanje projektov, ki jih financira EU; predvsem meni, da bi morali v prihodnji uredbi o skladu ESS+ zagotoviti sredstva za oblikovanje mreže nacionalnih služb za pomoč uporabnikom ali lahko dostopnih informacijskih točk, ki ponujajo storitve, kot je svetovanje pri zaposlitvi brez predhodne najave, ki bi se usklajevala na evropski ravni, da bi organizacijam učinkovito zagotavljali usposabljanje, usmerjanje in pomoč na terenu;

48.poziva Komisijo in države članice, naj na vseh ravneh okrepijo sinergije med projekti, ki jih podpirajo sklad ESS+ in drugi skladi EU;

49.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Evropskemu odboru regij.