1.opozarja, da se nahajamo v ključnem trenutku za raziskave in inovacije, predsednica Komisije Ursula von der Leyen pa je med predstavitvijo svojega programa v Parlamentu julija 2024 za svoj drugi mandat predsednice Evropske komisije izjavila, da mora Evropa postaviti raziskave in inovacije v središče našega gospodarstva;

2.ugotavlja, da so v Draghijevem, Lettovem in Heitorjevem poročilu raziskave in inovacije opredeljene kot osrednji element za doseganje evropske konkurenčnosti, pri čemer je poudarjena nujnost ukrepanja, da se prepreči zaostanek; poudarja, da je potrebna močna zavezanost, da se doseže prihodnji okvirni program, ki bo odločilno prispeval h konkurenčnosti Evrope in njene splošne blaginje;

3.opozarja, da je treba Draghijevo in Heitorjevo poročilo razumeti kot poziv Evropi, naj se nemudoma odzove na svetovno konkurenco in znatnim razvojem znanosti na Kitajskem v zadnjih letih; pozdravlja, da je bil program Obzorje Evropa uspešnejši od programa Obzorje 2020; odobrava, da je program Obzorje Evropa pokazal odzivnost na krize, npr. na pandemijo COVID-19 in na geopolitične izzive, vendar obžaluje ne samo pomanjkanje dodatnih sredstev, ampak tudi nenehno zmanjševanje financiranja, saj je to škodovalo uresničevanju prvotnih prednostnih nalog;

4.obžaluje, da je bilo veliko izkušenj z izvajanjem programa Obzorje Evropa negativnih, saj je prehod s programa Obzorje 2020 na ta program po večinskem mnenju prinesel večjo zapletenost in več birokracije; poudarja, da je stopnja uspešnosti v nekaterih delih programa še vedno tako nizka, da to odvrača od prijave projektov, ki so potencialno odlični, zlasti raziskovalce iz raziskovalnih ustanov z manjšimi proračuni ter MSP; meni, da bi bilo treba s strateškim načrtovanjem zagotoviti znatnejše koristi za kakovost načrtovanja programov in okrepiti zavezanost vseh deležnikov na področju raziskav in inovacij, kar še ni bilo doseženo v zadostni meri; meni, da bi moral deseti okvirni program temeljiti na instrumentih v okviru programa Obzorje Evropa, ki so se izkazali kot uspešni in učinkoviti;

5.poudarja, da mora biti okvirni program prožno zasnovan; ugotavlja, da se v Heitorjevem poročilu poudarja, kako pomembno je odzivanja na hitre spremembe na področju znanosti in inovacij, ter priporoča korenito reformo vključevanja strokovnjakov v upravljanje programa, zlasti prek dveh predlaganih novih svetov, pa tudi z manj predpisujočimi razpisi; želi spomniti, da se v Draghijevem poročilu ugotavlja, da je sedanje upravljanje okvirnega programa počasno in birokratsko, da bi bilo treba njegovo organizacijo preoblikovati tako, da bi v večji meri temeljila na rezultatih in da bi program ocenjevali vrhunski strokovnjaki, ter da bi morale prihodnji okvirni program voditi osebe z dokazanimi izkušnjami na področju raziskav ali inovacij; ugotavlja, da inovativnih zamisli ni mogoče vedno predvideti in načrtovati, ter poudarja, da je potrebno zadostno financiranje, ki ni vnaprej načrtovano, da bi izkoristili celoten potencial razvoja inovacij;

6.poudarja pomen okvirnega programa, ki temelji na odličnosti, da se zagotovi sodelovanje najboljših raziskovalcev v Evropi v celotnem programu; trdi, da je ena od kritičnih pomanjkljivosti politike EU na področju raziskav in inovacij povezana tudi s pomanjkanjem smiselnega integriranega in dopolnilnega pristopa med lokalnimi dejavnostmi raziskav in inovacij ter dejavnostmi raziskav in inovacij, ki temeljijo na odličnosti, zlasti med okvirnim programom in sklopom kohezijske politike za raziskave in inovacije, ki sta si po obsegu proračuna EU podobna; ugotavlja, da sta razširjanje in komercializacija rezultatov raziskav v Evropi še vedno velik izziv;

7.opozarja na priporočilo iz Heitorjevega poročila, naj se spodbuja privlačen in vključujoč evropski ekosistem za raziskave, razvoj in inovacije; opozarja na priporočilo iz Lettovega poročila, naj se na enotnem trgu spodbuja razvoj pete svoboščine; opozarja na ugotovitev iz Draghijevega poročila, da je razdrobljenost inovacijskega ekosistema EU eden glavnih vzrokov za slabo inovacijsko uspešnost Evrope; opozarja, da okvirni program v Pogodbah umeščen v razvoj evropskega raziskovalnega prostora; je prepričan, da je za čim večji učinek okvirnega programa potrebna njegova vključitev v širšo evropsko raziskovalno politiko, ki bi zagotavljala, da bo Evropa privlačna za raziskovalne dejavnosti, privabljala svetovne talente, učinkovito prenašala znanost v gospodarsko rast in družbeni napredek ter učinkovito zmanjševala inovacijsko vrzel v EU; meni, da bi morala biti taka Evropa cilj prihodnjega akta o evropskem raziskovalnem prostoru; priznava, da še vedno obstajajo znatne ovire za kroženje možganov med državami članicami, kot so priznavanje kvalifikacij;

8.vztraja, da morajo države članice nujno sprejeti konkretne zaveze za dosego cilja porabe 3 % BDP do leta 2030; ugotavlja, da EU vlaga bistveno manj kot druge svetovne sile in da že več kot dve desetletji ne dosega cilja 3 % BDP, tako da je leta 2022 za raziskave in razvoj namenila 2,24 % BDP, medtem ko so ZDA za to namenile 3,5 % svojega BDP; poudarja, da se vsako leto, ko EU premalo vlaga v raziskave in razvoj, stanje poslabša in poglobi vrzel v primerjavi s tretjimi državami; poudarja, da obstajajo velike razlike med intenzivnostjo raziskav in razvoja v 27 državah članicah EU, saj jih pet dosega cilj 3 % izdatkov za raziskave in razvoj, nekatere druge pa so pod 1 %; opozarja, da je prispevek EU k izdatkom za raziskave in razvoj, ki znaša manj kot 7 % Poročilo Maria Draghija – The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti), str. 236., zelo majhen delež celotnih javnih izdatkov za raziskave in razvoj v EU; opozarja, da se nacionalni izdatki za raziskave ne bi smeli zmanjšati zaradi razpoložljivosti sredstev EU za raziskave; poudarja, da so potrebna skupna prizadevanja evropskega in nacionalnega financiranja za raziskave in inovacije; poudarja tudi, da imajo zasebne naložbe v raziskave in inovacije pomembno vlogo pri dopolnjevanju javnega financiranja; obžaluje, da evropske zasebne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije zaostajajo za naložbami na Kitajskem in v ZDA, saj v EU znašajo 1,3 % BDP v primerjavi z 2,4 % v ZDA in 1,9 % na Kitajskem; zato vztraja, da ima posredovanje EU ključno vlogo pri spodbujanju porabe za raziskave in razvoj ter da je potrebno nadaljnje usklajevanje in prilagajanje nacionalnih in evropskih izdatkov za raziskave in razvoj;

9.vztraja pri ključni vlogi dolgoročnega javnega financiranja za podporo odličnim temeljnim raziskavam, ki jih vodi znanstvena radovednost z edinim ciljem doseganje znanstvenega napredka in ki nimajo očitnih ali takojšnjih koristi, včasih pa je zanje značilno naključje;

10.poudarja uvodno izjavo 72 uredbe o programu Obzorje Evropa, v kateri je navedeno, da bi moral Program, da bi se zagotovila znanstvena odličnost in v skladu s členom 13 Listine, spodbujati spoštovanje akademske svobode v vseh državah, ki prejemajo njegova sredstva; poudarja, da Komisija kljub več incidentom v zvezi z akademsko svobodo, ki so se zgodili v več državah, ki prejemajo sredstva iz programa Obzorje Evropa, te uvodne izjave ni učinkovito uporabila za reševanje določenih težav; pozdravlja, da se je komisarka, pristojna za zagonska podjetja, raziskave in inovacije, na predstavitvi v Parlamentu zavezala, da bo podala zakonodajni predlog o svobodi znanstvenega raziskovanja; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 17. januarja 2024;

11.podpira visoko raven porabe sredstev za podnebne ukrepe v prvih letih programa Obzorje Evropa; poziva Komisijo, naj vztraja na začrtani poti, da bi dosegla skupni cilj porabe sredstev za podnebne ukrepe v višini 35 % v celotnem trajanju programa;

12.poudarja, da je Obzorje Evropa na dobri poti, da doseže svoje cilje porabe za podnebne ukrepe, ne da bi se v skladu z vodnikom po programu Obzorje Evropa pri ocenjevanju predlogov upoštevalo načelo, da se ne škoduje bistveno, razen če je bilo to pomembno za vsebino razpisa; poudarja, da ni pravne obveznosti ali pravne podlage za horizontalno uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, ali načela neškodovanja; pozdravlja, da se je komisarka, pristojna za zagonska podjetja, raziskave in inovacije na predstavitvi v Parlamentu zavezala, da bo ocenila sedanji in novi pristop k uporabi načela neškodovanja oziroma načela, da se ne škoduje bistveno, vključno s pravno podlago za to uporabo, in da bo to oceno posredovala Parlamentu; poziva Komisijo, naj pred začetkom 10. okvirnega programa Parlamentu poroča o vplivu uporabe načela, da se ne škoduje (bistveno) v okviru programa Obzorje Evropa, vključno z oceno stroškov izvajanja za Komisijo in upravičence, ter o njenem vplivu na poenostavitev vlog za projekte;

13.meni, da je bilo med izvajanjem programa Obzorje Evropa zaradi več pomembnih svetovnih dogodkov ogroženih na tisoče raziskovalcev, tudi v sosedstvu EU, zaradi česar se je znatno povečalo število prošenj ogroženih raziskovalcev za nujni sprejem in zaposlitev v Evropi; vendar ugotavlja, da EU s sedanjim programom nima na voljo zadostnega financiranja za podporo ogroženim raziskovalcem ter da so prizadevanja nekaterih držav članic in nevladnih organizacij razdrobljena;

14.potrjuje, da je za razvoj znanosti pomembno mednarodno sodelovanje; v zvezi s tem je zaskrbljen, ker se je mednarodno sodelovanje v programu Obzorje Evropa v primerjavi s programom Obzorje 2020 zmanjšalo; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za sklenitev drugih pridružitvenih sporazumov s tretjimi državami, ponovno opozarja Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. februarja 2024 o pridružitvenih sporazumih za sodelovanje tretjih držav v programih Unije (UL C, C/2024/6341, 7.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6341/oj). in poudarja, da je zmožnost Parlamenta, da bi dal ustrezno soglasje k mednarodnim sporazumom, ki se nanašajo zlasti na sodelovanje držav iz člena 16(1), točka (d), uredbe o programu Obzorje Evropa v programih EU, ovirana, če v teh sporazumih ni predvidena struktura, ki bi zagotavljala parlamentarni nadzor v okviru postopka soglasja za pridružitev določenemu programu EU;

15.pozdravlja zlasti pridružitev Združenega kraljestva in Švice programu Obzorje Evropa, saj priznava, da so znanost in inovacije v Združenem kraljestvu in Švica sestavni del evropskega znanstvenega in inovacijskega ekosistema; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi spremenjenega protokola iz leta 2023 in njegovih določb o samodejnem znižanju prispevka Združenega kraljestva; poudarja, da bi moral morebitni mednarodni sporazum o pridružitvi Švice programom EU v celoti spoštovati pristojnost Parlamenta, da poda ustrezno soglasje v skladu s svojo resolucijo o pridružitvenih sporazumih za sodelovanje tretjih držav v programih Unije;

16.je seznanjen z belo knjigo Komisije o možnostih za krepitev podpore za raziskave in razvoj tehnologij s potencialom za dvojno rabo; meni, da so skoraj vsi sodelujoči v javnem posvetovanju o beli knjigi zavrnili možnost 3; poudarja, da so številni sodelujoči menili, da posledice možnosti 1 in 2 niso dovolj jasne, da bi lahko določili, katera možnost bi bila boljša; poudarja, da je splošno priznano, da so za učinkovito porabo javnih sredstev in okrepitev tehnološke suverenosti Evrope potrebne izboljšave sedanje strukture; ugotavlja, da se je komisarka Ekaterina Zaharieva na predstavitvi v Parlamentu zavezala, da bo s tem ocenjevanjem nadaljevala, po možnosti z novo študijo, da bi zagotovila, da bodo izražena stališča reprezentativna za vse deležnike;

17.ugotavlja, da je bil v okviru programa Obzorje Evropa dosežen pomemben napredek, saj so načrti za enakost spolov postali merilo za upravičenost, razsežnost spola v vsebini raziskav in inovacij pa je privzeto merilo za oddajo v celotnem programu; priznava, da nedavne analize potrjujejo, da je imelo merilo za upravičenost na podlagi načrta za enakost spolov spodbujevalni učinek;

18.je trdno prepričan, da je poraba EU za znanost, raziskave in inovacije najboljša naložba v našo skupno evropsko prihodnost, pa tudi za povečanje konkurenčnosti in družbenega napredka ter uspešno premostitev inovacijske vrzeli; se strinja z Mariom Draghijem, da bi bilo treba vse javne izdatke za raziskave in razvoj v EU bolje usklajevati, kar pomeni ustrezno uskladitev naložb s strateškimi prednostnimi nalogami EU in osredotočanje na financiranje pobud, ki imajo ustrezen učinek in ustvarjajo dodano vrednost, ter da je, če želimo to doseči, ključno okvirni program reformirati in okrepiti; poudarja, da bi bilo treba za zagotovitev dejanske dodane vrednosti tudi bolje uskladiti porabo sredstev za raziskave in razvoj med državami članicami na nacionalni ravni; ponovno poudarja, da reformirana fiskalna pravila izključujejo nacionalna sredstva, ki se uporabljajo za sofinanciranje programov EU, in poziva, naj se ta možnost v celoti izkoristi za povečanje financiranja EU za raziskave;

19.poudarja, da so dejavnosti standardizacije pomembne, da lahko evropska podjetja učinkovito izkoristijo konkurenčno prednost raziskav in inovacij;

20.poudarja pomembno vlogo raziskav in inovacij v različnih sektorjih industrije, saj prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in večji konkurenčnosti Evrope v primerjavi s tretjimi državami;

21.poudarja pomen Evropskega sveta za inovacije za konkurenčnost Evrope; v zvezi s tem poudarja, da naložbe v okviru Evropskega sveta za inovacije premaguje inovacijski prepad in omogočajo inovacije prelomne narave, ki imajo prodorni potencial in potencial za razširjanje; poudarja tudi, da je Pospeševalec Evropskega sveta za inovacije edinstven predlog za zagotavljanje ciljno usmerjene podpore novoustanovljenim podjetjem, ki ponujajo velik potencial, vendar niso zmožna pridobiti bančnega financiranja;

22.pozdravlja dejstvo, da je doslej 44 % proračuna programa Obzorje Evropa prispevalo k digitalnemu in industrijskemu prehodu, predvsem s spodbujanjem sodelovanja za tehnološki razvoj, ki je temeljnega pomena za evropsko konkurenčnost;

23.je trdno prepričan, da so politike na področju uporabnih raziskav, razvoja in inovacij poleg ključne vloge za dolgoročno in trajnostno konkurenčnost tudi bistvene za preprečevanje, predvidevanje in obvladovanje glavnih svetovnih in družbenih izzivov;

24.meni, da je poenostavitev upravnih postopkov v programu Obzorje Evropa zastala, saj 32 % udeležencev meni, da je prijava za program Obzorje Evropa bolj obremenjujoča kot za Obzorje 2020, medtem ko skoraj polovica udeležencev ni opazila razlike Evropska komisija: Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Evaluation study on excellent science in the European framework programmes for research and innovation – Final report phase 2 – Supporting the interim evaluation of Horizon Europe (Ocenjevalna študija evropskih okvirnih programov za raziskave in inovacije za inovativno Evropo – Poročilo o drugi fazi (podporna študija za vmesno oceno programa Obzorje Evropa)), Urad za publikacije Evropske unije, 2024, str. 47-48., je zaskrbljen, ker so se stroški kumulativnih transakcij in upravni stroški izredno povečali Heitorovo poročilo, str. 90.; ugotavlja, da so upravičenci poročali, da so za upravne stroške v povprečju porabili 6–10 % svojega proračuna za projekte, 48 % jih je poročalo, da so upravni stroški znašali več kot 10 %, od tega pa jih je 10 % poročalo o upravnih stroških v višini več kot 20 %; obžaluje, da je čas do dodelitve sredstev v okviru programa Obzorje Evropa daljši, kot je bil v okviru programa Obzorje 2020, in da presega ciljni rok osem mesecev, ki ga je določila Komisija Evropska komisija: Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Evaluation study on excellent science in the European framework programmes for research and innovation – Final report phase 2 – Supporting the interim evaluation of Horizon Europe (Ocenjevalna študija evropskih okvirnih programov za raziskave in inovacije za inovativno Evropo – Poročilo o drugi fazi (podporna študija za vmesno oceno programa Obzorje Evropa)), Urad za publikacije Evropske unije, 2024, str. 49.; vztraja, da so potrebni nadaljnja upravna poenostavitev, racionalizacija ustreznih postopkov, zmanjšanje stroškov in večja osredotočenost na prosilce, ter poudarja, da mora poenostavitev koristiti prosilcem, hkrati pa je treba zagotoviti, da vloge vsebujejo vse informacije, potrebne za oceno njihove odličnosti;

25.želi spomniti, da je bila prva popolna različica obrazloženega vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih za program Obzorje Evropa objavljena šele maja 2024, torej več kot tri leta po začetku programa; ugotavlja, da brez popolne različice tega dokumenta upravičenci niso polno obveščeni o pravnih in finančnih pogojih, ki začnejo veljati s podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih; opozarja, da je bila prva različica obrazloženega vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih za program Obzorje 2020 objavljena pred uradnim začetkom programa; meni, da je očitni vzrok za zamudo pri objavi institucionalni pristop k vzorčnim sporazumom o nepovratnih sredstvih, ki ga je Komisija sprejela za programe EU v sedanjem večletnem finančnem okviru;

26.ugotavlja, da imajo različni upravičenci različna mnenja in izkušnje glede funkcionalnosti pavšalnih zneskov; opozarja, da številni upravičenci menijo, da uvedba pavšalnega financiranja ni prinesla poenostavitve; poudarja, da so v oceni pavšalnega financiranja za leto 2024 navedeni nejasni podatki, zato pomembni pomisleki in vprašanja, kot je negotovost glede vpliva naknadne revizije, ostajajo neobravnavani, hkrati pa se potrjujejo drugi očitki, kot je umetno povečanje števila delovnih sklopov Evropska komisija: Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Assessment of Lump Sum Funding in Horizon 2020 and Horizon Europe – Analysis of implementation data and feedback from survey (Ocena financiranja s pavšalnimi zneski v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa – Analiza podatkov o izvajanju in povratne informacije iz raziskave), 25. julij 2024.Ključna sporna točka je bila, da je celoten učinek pavšalnega financiranja na projekte neznan, saj je bilo podatkov o dokončno zaključenih projektih zelo malo. Poleg tega je bilo že zgodaj ugotovljeno, da bi pavšalni zneski verjetno koristili manjšim projektom (in projektom z enim upravičencem), vendar pa se glavni pomisleki nanašajo na njihov učinek na večje in kompleksnejše projekte. Glej na primer skupno izjavo EARTO, EUA in CESAER (https://www.eua.eu/news/eua-news/eua-cesaer-and-earto-call-for-caution-in-the-use-of-lump-sum-funding-in-horizon-europe.html) iz leta 2021. Razlog za nasprotovanje široki uporabi pavšalnih zneskov je, da brez obsežnih podatkov o izkušnjah s pavšalnimi zneski in brez rezultatov velikih projektov z več upravičenci učinkov pavšalnih zneskov na te projekte ni moč ugotoviti. Zato bi bilo treba to vprašanje obravnavati v oceni za leto 2024. Velik del pilotnega projekta v okviru programa Obzorje 2020 je zajemal projekte potrditve koncepta ERC z enim samim upravičencem, ki so prejeli manjše zneske nepovratnih sredstev. Projekti potrditve koncepta pomoči so zaradi svoje posebne narave izključeni iz večine analiz pavšalnega financiranja, ne pa iz vseh. Zdi se, da so na primer vključeni v število zaključenih projektov (predstavljajo 44 % projektov – glej stran 8 ocene Komisije za leto 2024 – zato jih je treba vključiti v 96 % zaključenih projektov programa Obzorje 2020 – glej sliko 6). Zaradi te selektivne in nepregledne uporabe podatkov ocena ni prepričljiva.; meni, da ta ocena potrjuje, da lahko pavšalno financiranje prinese poenostavitev za nekatere upravičence, vendar ne za vse Diapozitiv 2 predstavitve Evropske komisije za spletni seminar z naslovom Lump Sum Funding in Horizon Europe: How does it work? (pavšalno financiranje v programu Obzorje Evropa: kako deluje?), How to write a proposal? (Kako napisati predlog?), 16. maj 2024, https://ec.europa.eu/research/participants/docs/h2020-funding-guide/other/event240516.htm. Evropska komisija: EU Science & Innovation, promocijski video o pavšalnih zneskih z naslovom How to evaluate lump sum proposals: Get started (Kako oceniti predloge za pavšalne zneske: prvi koraki), 2023, https://www.youtube.com/watch?v=VsSO_s1Ec84.Evropska komisija: EU Science & Innovation, spletni seminar z naslovom Lump Sum Funding in Horizon Europe: How does it work and what are the next steps? (Pavšalno financiranje v programu Obzorje Evropa: kako deluje in kateri so naslednji koraki?), 2022, https://www.youtube.com/watch?v=gUFYkhxE70I. Na minuti 3.05 direktor Matthias Will znižanje stopnje napake navaja kot razlog za uporabo pavšalnih zneskov. Na minuti 10.35 je na prvem diapozitivu prve predstavitve navedeno znižanje stopnje napake kot glavni cilj uporabe pavšalnih zneskov.;

27.meni, da pavšalno financiranje prinaša poenostavitev v obliki odprave vseh obveznosti glede poročanja upravičencev Komisiji o dejanskih stroških in odprave naknadnih finančnih revizij za projekte; pozdravlja dejstvo, da je zaradi tega stopnja napak nižja; vendar poudarja, da je stopnja napak orodje za zagotavljanje ustrezne porabe javnih sredstev in ne cilj sama po sebi; v zvezi s tem svari pred ogrožanjem kakovosti porabe zelo uspešnega programa s prehitrim povečanjem plačevanja pavšalnih zneskov;

28.ugotavlja, da je povprečna velikost konzorcijev v programu Obzorje Evropa bistveno večja kot v programu Obzorje 2020 Povprečno število udeležencev v nepovratnih sredstvih se je povečalo s 5,0 v okviru programa Obzorje 2020 na 7,1 v okviru programa Obzorje Evropa (glej: Horizon Europe Strategic Plan 2025–2027 Analysis (Analiza strateškega načrta programa Obzorje Evropa za obdobje 2025–2027)). Hkrati se je delež nepovratnih sredstev za sodelovanje zmanjšal z 78 % v okviru programa Obzorje 2020 na 56 % v okviru programa Obzorje Evropa (glej okvir 9.1 Heitorjevega poročila).; meni, da konzorciji spodbujajo sodelovanje in da večji konzorciji prispevajo k širšemu in potencialno bolj raznolikemu sodelovanju; vendar poudarja, da je za upravljanje večjih konzorcijev potrebno tudi več časa in truda tako v fazi priprave predlogov kot v fazi izvajanja projektov, kar odvzema sredstva za izvajanje raziskav; poleg tega meni, da so kompleksnejši konzorciji manj privlačni za novince zaradi zapletenosti in sredstev ter izkušenj, ki so potrebne za njihovo upravljanje;

29.poudarja, kako pomembno je, da je program odprt in dostopen ter da ima nizke prage za prijavo, da bi sodelovanje omogočili novincem ter malim in srednjim podjetjem; poudarja, da je več kot polovica malih in srednjih podjetij, ki sodelujejo v programu Obzorje Evropa, novih udeležencev Evropska komisija: Generalni direktorat za raziskave in inovacije, SME participation in Horizon Europe – Key figures (and key issues) in the first three years (Sodelovanje MSP v programu Obzorje Evropa – ključni podatki (in ključna vprašanja) v prvih treh letih), Urad za publikacije Evropske unije, 2024, str. 11.; meni, da bi lahko upravna bremena, čas, potreben za naložbe, in zapletenost vlog odvrnili mala in srednja podjetja od sodelovanja v programu Evropski parlament, Odbor za prihodnost znanosti in tehnologije, The Horizon Europe Programme: A strategic assessment of selected items (Program Obzorje Evropa: strateška ocena izbranih postavk), 2024, str. 48.; ugotavlja, da so preprosta, majhna in hitra nepovratna sredstva instrumenta za mala in srednja podjetja iz programa Obzorje 2020 pritegnila nova mala in srednja podjetja Devetdeset odstotkov udeležencev v fazi 1 instrumenta za MSP je bilo novincev, v okviru Pospeševalca Evropskega sveta za inovacije pa je bilo doslej le 70 % novincev. Evropska komisija: Generalni direktorat za raziskave in inovacije, SME participation in Horizon Europe – Key figures (and key issues) in the first three years (Sodelovanje MSP v programu Obzorje Evropa – ključni podatki (in ključna vprašanja) v prvih treh letih), Urad za publikacije Evropske unije, 2024, str. 11.;

30.meni, da Komisiji ni uspelo vzpostaviti prožnega, a hkrati trdnega upravljanja programa Obzorje Evropa, kar je privedlo do zapletenega izvajanja; pričakuje, da bodo v vmesnem ocenjevalnem poročilu obravnavane pomanjkljivosti in možne rešitve;

31.priznava pomen prvega stebra pri spodbujanju znanstvene odličnosti in privabljanju visoko usposobljenih raziskovalcev prek Evropskega raziskovalnega sveta in programov, kot so ukrepi Marie Skłodowske-Curie.

32.pozdravlja nadaljnji uspeh Evropskega raziskovalnega sveta; poudarja, da je njegov uspeh odvisen od neodvisnosti znanstvenega sveta; poudarja, da se je v zadnjih nekaj letih pokazalo, da je sposoben in predan predsednik znanstvenega sveta z uglednimi znanstvenimi referencami bistvenega pomena za delovanje in neodvisnost Evropskega raziskovalnega sveta; ugotavlja, da so se pozivi za delovanje od spodaj navzgor in neodvisno upravljanje znanstvenega sveta ERC izkazali za zelo učinkovite;

33.poudarja zmožnost Evropskega raziskovalnega sveta in ukrepov Marie Skłodowske-Curie, da v Evropo privabijo nadarjene znanstvenike; je seznanjen z dragocenim prispevkom ukrepov Marie Skłodowske-Curie k vodilni vlogi Evrope na področju znanosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja uspešnosti ukrepov Marie Skłodowske-Curie nizka;

34.poudarja, da je treba pri raziskovalnih projektih, ki se financirajo iz prvega stebra, upoštevati načelo „veliko tveganje/velika korist“; predlaga, naj se pojasnijo merila za ocenjevanje, da bi se pri ocenjevanju raziskovalnih predlogov strogo uresničevalo načelo „veliko tveganje/velika korist“; ugotavlja, da „veliko tveganje“ pomeni tudi uporabo novih raziskovalnih metod;

35.poudarja, da raziskovalne infrastrukture, zlasti digitalne, zagotavljajo ključno platformo za raziskovalce in inovatorje iz različnih strok in sektorjev za izmenjavo podatkov, metod in strokovnega znanja ter spodbujajo razvoj in uporabo novih tehnologij za krepitev tehnološke suverenosti Evrope; v zvezi s tem zlasti pozdravlja napredek na področju evropskega oblaka za odprto znanost in evropskega muzejskega oblaka;

36.poudarja, da so skupne raziskave v središču evropskih okvirnih programov; priznava, da je drugi steber pomemben, saj je ključno strateško orodje, ki spodbuja vseevropsko sodelovanje z združevanjem virov in znanja ter usklajevanjem javnih in zasebnih programov za raziskave in inovacije; ugotavlja, da tovrstnega sodelovanja ne bi bilo brez financiranja EU, in poudarja edinstveno dodano vrednost programov sodelovanja EU, zlasti ker Evropi omogočajo reševanje zapletenih družbenih izzivov in vključevanje podjetij v ključne vrednostne verige na vsem ozemlju; meni, da drugi steber spodbuja sodelovanje na področju raziskav, zlasti pa lahko podpira skupne programe za raziskave in inovacije za tehnološki razvoj prek skupnih podjetij, kar prispeva h konkurenčnosti EU;

37.meni, da je drugi steber strateško orodje za vseevropsko sodelovanje ter združevanje znanja in virov, privabljanje zasebnih naložb ter povezovanje javnih in zasebnih deležnikov po vsej Evropi za reševanje zapletenih družbenih izzivov; meni, da je pomembno še naprej podpirati te oblike sodelovanja; priznava pa, da je drugi steber zapleten; meni, da je izvajanje tega stebra še vedno preveč zapleteno in da bi ga bilo treba izboljšati, poenostaviti in racionalizirati, da bi dosegli ciljne rezultate in se ne bi osredotočali samo na izdatke; ugotavlja, da je zaradi velikega števila vključenih instrumentov, kot so številna partnerstva, zapleteno upravno izvajanje misij od zgoraj navzdol in številne proračunske spremembe, ta steber po nepotrebnem postal zapleten, kar vložnike, zlasti nove, odvrača od sodelovanja; poudarja, kako pomembno je omogočiti dostop do teh instrumentov, zlasti malim in srednjim podjetjem iz vseh evropskih regij, da se omogoči sodelovanje vsem odličnim raziskovalcem in inovatorjem ter spodbudi absorpcijsko sposobnost podjetij; pozdravlja napoved ponovnega uravnoteženja v drugem stebru za boljše ravnovesje med različnimi vrstami raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, od temeljnih raziskav do tržno usmerjenih inovacij, kot je bilo napovedano v drugem strateškem načrtu za program Obzorje Evropa; v zvezi s tem opozarja, da je Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije v svojem mnenju o desetem okvirnem programu ugotovil, da struktura sklopov programa Obzorje Evropa ustvarja nepotrebno oviro za udeležence, ki želijo pridobiti sredstva, zlasti za novince, pa tudi, da je v sklepu Draghijevega poročila navedeno, da bi moral program konsolidirati splošno razdrobljene in heterogene ukrepe;

38.ugotavlja, da sta razširjanje in komercializacija rezultatov raziskav še vedno največji izziv za Evropo; opozarja na odločilno vlogo podjetništva, na primer pri komercialnem in gospodarskem izkoriščanju odličnih uporabnih raziskav za prebojne inovacije;

39.poudarja, da Evropski svet za inovacije zapolnjuje splošno priznano naložbeno vrzel pri financiranju povečanja obsega prelomnih inovacij Evropska komisija: Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Evaluation study of the European framework programmes for research and innovation for an innovative Europe – Report phase 2 (support study for the interim evaluation of Horizon Europe) (Ocenjevalna študija evropskih okvirnih programov za raziskave in inovacije za inovativno Evropo – Poročilo o drugi fazi (podporna študija za vmesno oceno programa Obzorje Evropa)), Urad za publikacije Evropske unije, 2024, str. 98.; je seznanjen z zelo nizko stopnjo uspešnosti Evropskega sveta za inovacije in meni, da to potrjuje, kako pomembno je financiranje Evropskega sveta za inovacije, je pa tudi zaskrbljujoč znak nezadostnega financiranja programa; pozdravlja, da je bil Evropski svet za inovacije kot instrument dopolnjen z uvedbo prehodnih dejavnosti, s katerimi se zaključuje pot inovatorja od zgodnje zamisli do razširitev obsega, tako da se olajšujeta razvoj in potrjevanje tehnologije; poudarja kakovost in ustreznost nasvetov odbora Evropskega sveta za inovacije ter v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je strokovno svetovanje za usmerjanje izvajanja okvirnega programa;

40.meni, da je Evropski svet za inovacije potreben in načeloma odličen instrument; se strinja, da bi morali biti racionalizacija in okrepitev Evropskega sveta za inovacije, privabljanje zasebnih naložb in podpora komercializaciji raziskav v središču tretjega stebra, kot je bilo potrjeno v Heitorjevem poročilu; vendar obžaluje, da je Komisija sprejela nekatere izvedbene odločitve, zaradi katerih se je Evropski svet za inovacije oddaljil od svojega predvidenega namena, in sicer da podjetjem pomaga pri širitvi; priznava, da bi moral biti Evropski svet za inovacije prožen, da bi lahko strateško kar najbolj izkoristil svoj potencial za podpiranje prebojnih tehnologij; je trdno prepričan, da lahko Evropski svet za inovacije doseže svoj polni potencial, če se pojasni in okrepi pravni in institucionalni okvir programa;

41.obžaluje, da niso bila izvedena vsa priporočila Parlamenta iz njegove resolucije z dne 22. novembra 2022 o izvajanju Evropskega sveta za inovacije, zlasti priporočilo, naj se opravi temeljita ocena načinov za izboljšanje izvajanja Evropskega sveta za inovacije, pri čemer se kot možnost upošteva ustanovitev neodvisnega organa EU v skladu s členom 187 PDEU kot glavnega subjekta, odgovornega za izvajanje Evropskega sveta za inovacije; obžaluje tudi, da ni bilo upoštevano njegovo priporočilo, naj se zagotovi izvajanje elementov lastniškega kapitala in nepovratnih sredstev z neposrednim usklajevanjem med obema komponentama;

42.opozarja na delo vodij programov v Evropskem svetu za inovacije; trdno verjame v pristop strateške inteligence, ki so ga razvili strokovnjaki s splošno priznanim strokovnim znanjem na tem področju, za učinkovito načrtovanje strateških razpisov, ki temeljijo na izzivih; zlasti ceni delo vodij programov, ki si prizadevajo najti in uresničiti dodano vrednost projektov, tako da povezujejo projekte s skupnimi interesi;

43.je seznanjen z večinoma pozitivnimi ocenami (zlasti v smislu dodane vrednosti EU), ki so jih pripravili neodvisni strokovnjaki skupnosti znanja in inovacij; ugotavlja, da skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo prispevajo h krepitvi povezav med visokošolskim izobraževanjem in podjetji in tudi odpravljajo vrzel v spretnostih, ter da je treba preučiti sinergijo z akademijami, uvedenimi v nedavni zakonodaji EU (npr. akt o neto ničelni industriji, akt o kritičnih surovinah, sveženj o kibernetski varnosti); poleg tega poudarja, da dejavnosti regionalne inovacijske sheme (RIS) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo prispevajo k zmanjšanju razkoraka med evropskimi inovacijskimi zmogljivostmi; opozarja, da bi bilo treba ustvariti več sinergij za premostitev inovacijske vrzeli med Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo ter drugimi pobudami, kot je pripravljalni ukrep EU z naslovom Inovacije za lokalno preobrazbo, in meni, da bi lahko skupnosti znanja in inovacij EIT izboljšale sinergijo v okvirnem programu (v dejavnostih v okviru tretjega stebra in med stebri) ter vzpostavile konkretne sinergije med inovacijami, ki temeljijo na odličnosti, in lokalnimi inovacijami, na primer z izvajanjem nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki jih vodi Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, kot je instrument za medregionalne naložbe v inovacije (I3);

44.vendar z obžalovanjem ugotavlja, da ima več deležnikov, vključno z nekaterimi največjimi upravičenci, pomisleke o ustreznosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo kot programa; poudarja, da deležniki načeloma cenijo koncept skupnosti znanja in inovacij kot koristen instrument za učinkovit razvoj in povezovanje inovacijskega ekosistema; meni, da sta glavna pomisleka, ki sta bila navedena, zahteva po finančni samozadostnosti skupnosti znanja in inovacij Glej na primer vizijo Evropskega združenja univerz za 10. okvirni program, stran 14: https://www.eua.eu/publications/positions/paving-the-way-for-impactful-european-r-i.html. ter centralno upravljanje s strani organizacije Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki je preveč birokratsko, obremenjujoče in povzroča težave pri upravljanju SZI Glej na primer stališče organizacije Fraunhofer Gesellschaft: https://www.fraunhofer.de/content/dam/zv/en/institutes/international/brussels/finalpapers/Fraunhofer_PositionPaper_EIT.pdf.; ugotavlja, da za številne deležnike finančni in drugi stroški, vključno z velikim bremenom sodelovanja v skupnosti znanja in inovacij, prevladajo nad koristmi razmeroma majhne finančne podpore, ki je zanje pomembna;

45.obžaluje, da kljub nekaterim prizadevanjem sinergija med Evropskim svetom za inovacije, Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo in Evropskim raziskovalnim svetom ni dovolj razvita;

46.pozdravlja, da se je povečala udeležba subjektov iz držav širitve v programu Obzorje Evropa; priznava, da je inovacijski razkorak kljub rahlemu zmanjšanju razlik v inovacijski uspešnosti v Evropi in kljub dvema desetletjema večjih prizadevanj še vedno prisoten; vendar poudarja, da ima ta inovacijska vrzel v Evropi negativne posledice za celotno EU, saj pomeni, da so razpoložljivi talenti neizkoriščeni in da se lahko pričakuje, da se bodo gospodarske razlike v EU povečale; ugotavlja, da se lahko nizka udeležba delno pojasni s strukturnimi dejavniki, vključno z neustreznimi nacionalnimi javnimi naložbami v raziskave in razvoj, ki zmanjšujejo učinkovitost nacionalnih sistemov za raziskave in inovacije, kar se kaže v nizkih rezultatih v evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov; poleg tega ugotavlja, da obstaja povezava med visoko stopnjo udeležbe v okvirnem programu in visoko ravnjo nacionalnih javnih naložb v raziskave in razvoj; je trdno prepričan, da inovacijske vrzeli ni mogoče odpraviti brez nacionalnih reform, ne glede na prizadevanja na evropski ravni, in se sklicuje na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 09/2022 o tej temi; priznava, da so potrebni novi in učinkovitejši mehanizmi za izboljšanje raziskovalne odličnosti, vendar bi morali biti ti ukrepi financirani predvsem na nacionalni ravni in bi jih bilo treba dopolnjevati s sredstvi kohezijske politike; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v prihodnji akt o evropskem raziskovalnem prostoru vključene močne obveznosti za države članice, da izboljšajo delovanje svojega sistema za raziskave in inovacije, s čimer bi odpravili podpovprečno uspešnost, ki je posledica strukturnih izzivov;

47.poudarja pomen pečata odličnosti v okviru programa Obzorje Evropa; meni, da se s pečatom delno blaži stalna težava nezadostnega financiranja v programu Obzorje Evropa, ki znatno ovira možnost, da bi vsi visokokakovostni predlogi prejeli ustrezno podporo; poleg tega priznava, da lahko pečat prispeva k izboljšanju relativne udeležbe raziskovalcev iz držav širitve; vendar poudarja, da pečat ne more nadomestiti neposredne finančne podpore, zlasti zato, ker pečat ni zagotovilo za financiranje;

48.ugotavlja, da so za uspešen evropski inovacijski ekosistem potrebni močni in dobro povezani lokalni inovacijski ekosistemi ter da bo bolje povezan evropski inovacijski ekosistem bistven za povečanje konkurenčnosti Evrope, njene odpornosti in strateške avtonomije; priznava, da sodelovanje med ozemeljskimi ekosistemi evropskim regijam omogoča, da izkoristijo svoje skupne prednosti za učinkovitejši razvoj inovativnih rešitev. poudarja, da to sodelovanje prav tako pospešuje komercializacijo in razširjanje tehnologij, kar krepi konkurenčnost EU tudi v svetovnem merilu; priznava, da imajo javne raziskovalne organizacije, vključno z univerzami, osrednjo vlogo kot gonilo lokalnih inovacij;

49.poudarja, da imajo misije pomembno vlogo pri znanstvenem komuniciranju in da je treba to vlogo še okrepiti, saj bo to rezultate raziskav približalo družbi ter pomagalo zmanjšati nezaupanje v raziskave in inovacije, hkrati pa bodo javne naložbe v raziskave in inovacije v družbi bolje sprejete; opozarja, da Komisija v sporočilu z naslovom Misije EU dve leti pozneje: ocena napredka in nadaljnji koraki misij ni ocenila pozitivno in je ugotovila, da te niso izpolnile glavnih ciljev, kot je privabljanje zunanjega financiranja;

50.opozarja na temeljno vlogo partnerstev pri povezovanju Komisije ter zasebnih oz. javnih partnerjev, zato meni, da jih je treba stalno podpirati ter pri tem določiti cilj in obseg podpore; poudarja, da je treba strukture upravljanja javno-zasebnih partnerstev racionalizirati in poenostaviti, da bi se izognili nepotrebnemu bremenu in se bolj osredotočili na ključne prednostne naloge; meni, da so skupna podjetja zelo koristen instrument za spodbujanje boljšega usklajevanja in prilagajanja raziskovalnih programov po vsej Uniji ter za spodbujanje skupnih naložb javnega in zasebnega sektorja na področju raziskav in razvoja; z obžalovanjem ugotavlja, da skupna podjetja na splošno še niso pripeljala do tega, da bi se v evropski industriji povečali izdatki za raziskave in razvoj;

51.ugotavlja, da od objave sporočila pri izvajanju misij ni bilo večjih sprememb; ugotavlja, da sedanji pristop k misijam ni dovolj usmerjen v spodbujanje ustvarjalnih novih idej ter raziskav in inovacij za spoprijemanje z izzivi; meni, da bi bilo treba pri načrtovanju, programov, osredotočenem na misije, zasledovati cilje, ki jih je mogoče doseči z raziskavami in inovacijami, te programe pa bi bilo treba izvajati prek široko zasnovanih razpisov za zbiranje idej, kako doseči cilje misije, na vseh ravneh, od najnižje do najvišje, in da bi jih bilo treba upravljati s portfeljskim pristopom na podlagi izkušenj vodij programov Evropskega sveta za inovacije; meni, da bi moralo načrtovanje programov, osredotočeno na misije, temeljiti predvsem na novem pristopu k načrtovanju raziskav, pri katerem bi bolj upoštevali raziskovalne ideje na vseh ravneh, od najnižje do najvišje, spodbujali interdisciplinarnost in pri reševanju problemov zlasti omogočili sinergijo med družboslovnimi, humanističnimi in umetniškimi dejavnostmi ter na drugi strani tehnološkimi dejavnostmi; zato poziva Komisijo, naj v preostalih letih programa Obzorje Evropa preizkusi ta pristop, in sicer tako, da bo večino sredstev, namenjenih za misije, porabila prek široko zasnovanih razpisov za zbiranje predlogov za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki lahko prispevajo k doseganju specifičnega cilja; spodbuja Komisijo, naj za vsako misijo v okviru programa Obzorje Evropa preuči, ali jo je primerno še naprej financirati, in po potrebi poišče dodatna sredstva in podporo za nadaljevanje misij v drugih delih proračuna EU ter na nacionalni in regionalni ravni;

52.podpira predlog iz Heitorjevega poročila o ustanovitvi eksperimentalne enote v okviru programa Obzorje Evropa, ki bi preizkušala nove metode izvajanja in instrumente ter tako prispevala k resnični poenostavitvi, ki bi pomagala udeležencem, pa tudi k prožnejšemu izvajanju programa; poziva Komisijo, naj leta 2025 ustanovi delovno skupino, ki bo glede na želeni prispevek Unije pri doseganju 3-odstotnega cilja poskrbela za večjo učinkovitost evropskega semestra, kot je jasno opisano v Draghijevem in Heitorjevem poročilu ter kot so nato znova poudarili evropski voditelji v izjavi iz Budimpešte o novem dogovoru o evropski konkurenčnosti;

53.vztraja, da bi morala Komisija v okviru programa Obzorje Evropa še naprej uporabljati pavšalno financiranje, in sicer takorat, ko ocene jasno kažejo, da je to enostavneje za upravičence, npr. za mala in srednja podjetja ter projekte, pri katerih je jasno dokazano, da je ta način financiranja enostavnejši; v zvezi s tem poudarja, da je načrtovano povečanje plačevanja pavšalnih zneskov za delovni program za obdobje 2026–2027 še vedno vprašljivo, saj obstaja več pomislekov in neznank, kako pavšalni zneski prispevajo k poenostavitvi, ki naj bi jo prinesli za nekatere upravičence, in kako vplivajo na kakovost financiranih projektov; poziva Komisijo, naj stori vse, da bo poraba sredstev EU preudarna in učinkovita, preden v zadnjih letih programa Obzorje Evropa poveča delež porabe proračuna programa Obzorje Evropa s pavšalnimi zneski, poleg tega pa naj preuči, kako bi lahko sistem še izboljšali, da bi pavšalno financiranje za upravičence dejansko pomenilo poenostavitev; podpira priporočilo Evropskega računskega sodišča, naj se za pavšalne zneske nepovratnih sredstev določi obseg naknadnih kontrol;

54.podpira poziv iz Heitorjevega poročila, naj se uvede vrstica za sofinanciranje „Izberi Evropo“ in naj se v Evropi sedanji beg možganov do leta 2035 spremeni v „priliv možganov“, pri čemer ugotavlja, da bi bilo treba v sedanjih negotovih geopolitičnih razmerah, zlasti po nedavnih volitvah v ZDA, to pobudo obravnavati kot pomembno in edinstveno priložnost za Evropo, zato bi jo bilo treba nujno začeti izvajati že leta 2025;

55.poziva Komisijo, naj nemudoma ponovno vzpostavi avtonomijo in prožnost Evropskega sveta za inovacije, da bi se odpravili sedanji zapleteni postopki, zaradi katerih je izvajanje slabše; meni, da bi moral biti Evropski svet za inovacije pri prehodnih dejavnostih odprt za predloge, ki bi temeljili na rezultatih katerega koli projekta okvirnega programa, ne glede na to, iz katerega dela programa je bil ta projekt financiran;

56.poziva Komisijo kot varuhinjo pogodb, naj se opre na uvodno izjavo 72 uredbe o programu Obzorje Evropa, da bi izboljšala spoštovanje akademske svobode v EU in pridruženih državah, zlasti pa naj jo uporabi kot podlago za odprto in neposredno obravnavanje očitnih kršitev akademske svobode s strani nacionalnih vlad;

57.meni, da bi bile pri uporabi načela, da se ne škoduje bistveno, potrebne podrobne smernice Komisije o tem, kako se bo pri posameznem razpisu, v katerem se načelo uporablja, ocenjevalo spoštovanje tega načela;

58.glede na prihodnjo razpravo o močno pričakovanem skladu za konkurenčnost, ki jo je napovedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru 17. julija 2024 v Strasbourgu, poziva, naj bo deseti okvirni program samostojen program EU, namenjen odličnosti na področju raziskav in inovacij ter strateškemu tehnološkemu razvoju v EU, njegov proračun pa naj bo znatno višji, da bi lahko z njim uresničili cilj, da se za to področje porabi 3 % BDP, in da bi zadostoval za financiranje vsaj 75 % odličnih Poudarja, da sprememba praga za kategorijo „odlično“, zato da bi dosegli omenjeni cilj 75 % brez povečanja proračuna, ne bi bila sprejemljiv pristop. predloženih predlogov; priporoča, naj se deseti okvirni program osredotoči na tri glavne cilje:(a)ustvarjanje evropskega tekmovanja idej in spodbujanje njihovega pretoka, da bi pospešili razvoj od temeljne znanosti do širitve inovacij, pri čemer bi podpirali temeljne raziskave ter hkrati povečali uvajanje in izkoriščanje inovativnih rešitev,(b)podpiranje strateških raziskovalnih pobud, za katere je potrebno obsežno in evropsko sodelovanje, saj bo zmožnost programa, da te pobude prednostno razvrsti, izjemno pomembna za Evropo, da se bo lahko spoprijela s svojimi družbenimi izzivi, za evropsko industrijo ter mala in srednja podjetja, pa tudi za tehnološko zrelost in spodbujanje evropskih ekosistemov, da bi odpravili konkurenčni zaostanek za našimi svetovnimi konkurenti, pri čemer bi mali dati poudarek razvoju prednostnih inovativnih naprednih tehnologij in njihovem prenosu z aplikacijo v konkretnih inovativnih proizvodih, procesih in storitvah,(c)razvoj evropskega raziskovalnega prostora, tudi z odpravo vrzeli na področju inovacij v Evropi;

59.priporoča, naj Komisija poskrbi za učinkovito in uspešno izvajanje programa, pri katerem bodo v središču uporabniki, temeljilo pa bo na znanosti, in sicer tako, da:(a)izboljša upravljanje programa v skladu z ugotovitvami Heitorjeve strokovne skupine in Draghijevega poročila, tako da bo program prožnejši, pri čemer bi se moral program odlikovati po naslednjem:i.usmerjen bi moral biti v podpiranje vrhunske znanosti, razvoja tehnologije in inovacij,ii.prispevati bi moral k prednostnim nalogam EU pod pogoji, ki bi jih izhajali iz znanosti in inovacij,iii.temeljiti bi moral na načelu avtonomije, tako da bi lahko o tem, kako lahko raziskave in inovacije najbolje prispevajo k doseganju prednostnih političnih nalog, ki so jih določili oblikovalci politik, svetovali priznani neodvisni strokovnjaki z zadevnega področja, ki bi delovali v javnem interesu; priporoča, naj se v sklopu izvajanja tega načela ustanovijo novi sveti v skladu s Heitorjevim poročilom, ki bodo strokovno svetovali o strateških prednostnih nalogah programa in o oblikovanju besedil razpisov, da bi poskrbeli za njihovo kakovost,(b)imenuje vodje programov za Evropski svet za inovacije, primerljive z vodji programov v ameriških agencijah tipa ARPA, ki naj bodo strokovni sodelavci z dokazanimi izkušnjami na zadevnem področju, ki niso že zaposleni na Komisiji, pri čemer naj jih Komisija imenuje za vnaprej določeno obdobje in jim dodeli status posebnih svetovalcev komisarja, pristojnega za raziskave in inovacije, da bodo imeli v njej ustrezno visok položaj, njihova naloga pa naj bo upravljanje strateških vizionarskih portfeljev projektov, pri čemer bi morali po potrebi spodbujati sodelovanje med projekti v celotnem programu v njihovo vzajemno korist in na podlagi strateških podatkov določati izzive, da bi na svojih specifičnih področjih prispevali k vodilni vlogi Evrope v svetu,(c)temeljito poenostavi administrativno delo, povezano s prijavo in upravljanjem projektov desetega okvirnega programa – in sicer v skladu s predlogom iz Heitorjevega poročila, naj se sistem prijav zasnuje tako, da se najprej zaupa in kasneje preveri –, ter naj poskrbi, da bodo v prijavi zahtevane le nujno potrebne informacije, saj se v fazi priprave predloga ne bi smele zahtevati nobenih informacij, ki niso nujno potrebne za ustrezno kvalitativno oceno znanstvene ali inovativne kakovosti predloga,(d)spodbuja sinergijo z drugimi programi in sektorskimi politikami ter njihovo usklajeno načrtovanje in izvajanje, zlasti s prihodnjo novo industrijsko politiko in naslednjimi pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, ki se nanašajo na raziskave, razvoj in inovacije na nacionalni ravni in ravni EU;

60.priporoča, naj se v desetem okvirnem programu načrti za enakost spolov kot merilo za upravičenost do financiranja ohranijo v sedanji obliki, tako da bodo še naprej stalen in sestavni del pogojev EU za financiranje raziskav;

61.meni, da mora biti cilj razvoja evropskega raziskovalnega prostora to, da bo postal odličen, poenoten in dobro delujoč ter da bo privabljal nadarjene ljudi, vključeval novince v obstoječe mreže ter omogočal uporabo vodilnih raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur v svetu, hkrati pa bo še naprej odprt za odlične raziskovalne predloge ne glede na to, katera raziskovalna institucija jih podpira, skupaj z nacionalnimi financerji pa bo podpiral skupne raziskovalne programe v zgodnji fazi; poudarja, da je treba v prihodnjem aktu o evropskem raziskovalnem prostoru zagotoviti večje nacionalne naložbe in nacionalne reforme ter odpraviti ovire za prosti pretok znanja, tehnologije in raziskovalcev, saj bo to ustvarilo pogoje, v katerih bo deseti okvirni program prispeval k vzpostavitvi dobro delujočega evropskega raziskovalnega prostora;

62.meni, da bi morali raziskovalne infrastrukture, program COST (evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji) in programi povezovanja prispevati k uresničitvi tega splošnega cilja; je prepričan, da bi moral ta deseti okvirni program vključevati instrument za strateške naložbe v tehnološke infrastrukture; meni, da so ukrepi Marie Skłodowske-Curie ključen instrument za doseganje tega cilja, saj povečujejo mobilnost po vsej EU ter med sektorji najboljših in najbolj nadarjenih, ki so izbrani na podlagi odličnosti njihovega predloga; meni, da bi bilo treba za nadaljnje povezovanje evropskega raziskovalnega prostora v programu spodbujati sodelovanje subjektov s področij, kjer je uspešnost raziskav nizka;

63.je trdno prepričan, da bi morali v ta namen v deseti okvirni program vključiti nov evropski program štipendij za ogrožene raziskovalce, pri tem pa upoštevati izkušnje, pridobljene pri pripravljalnem ukrepu, ki se že izvaja;

64.še naprej podpira pristop Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ki temelji na trikotniku znanja in je namenjen spodbujanju inovacij v Evropi; je prepričan, da bi moral reformiran in preusmerjen Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo prispevati k temu splošnemu cilju, saj ima posebno vlogo pri povezovanju evropskega inovacijskega ekosistema;

65.meni, da bi morala biti v desetem okvirnem programu Evropski raziskovalni svet in Evropski svet za inovacije razširjena in medsebojno povezana ter bi morala postati gonilo evropskega tekmovanja idej, v proračunu desetega okvirnega programa pa bi bilo treba dati prednost povečanju sredstev zanju; priporoča, naj se omenjeni programi oblikujejo tako, da bodo v Evropi omogočili pretok inovacij od spodaj navzgor, tako da se bodo s področja temeljne znanosti hitro razširile;

66.meni, da je Evropski svet za inovacije lahko uspešen le, če lahko (i) v posameznem projektu ponudi kombinirano financiranje, hkrati pa (ii) lahko prek namenske pravne osebe za izvajanje deluje tako predvidljivo in prožno kot zasebni akterji na trgu tveganega kapitala; poudarja, da je to mogoče doseči le, če bosta Evropski raziskovalni svet in Evropski svet za inovacije postala bolj avtonomna in samostojnejša pri upravljanju; v zvezi s tem meni, da je treba preučiti nove možnosti, da bi zagotovili njuno neodvisnost in dolgoročno stabilnost, med drugim ustanovitev namenskih pravnih subjektov;

67.meni, da bi morali pri razširitvi Evropskega sveta za inovacije in Evropskega raziskovalnega sveta povečati tudi financiranje temeljnih in skupnih raziskovalnih projektov ter raziskovalnih projektov v zgodnji fazi; priporoča, naj se s to razširitvijo financirajo manjši projekti in konzorciji, da bi se zmanjšale ovire za sodelovanje v programu, povečala stopnja uspešnosti ter da bi se spodbudilo eksperimentiranje z novimi idejami in sodelovanjem; meni, da imata Iskalec Evropskega sveta za inovacije in nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za sinergijo pomembno vlogo v tem razširjenem prostoru za skupne raziskave od spodaj navzgor; poudarja, da bi moral Iskalec Evropskega sveta za raziskave še naprej financirati izzive, vendar bi bilo treba njegove razpise za izzive preoblikovati, tako da bi postali podobni razpisom za izzive pri agencijah ARPA, ki omogočajo sodelovanje tudi predlogom „od spodaj navzgor“, hkrati pa zagotavljajo strateški tehnološki razvoj;

68.poziva Komisijo, naj deseti okvirni program oblikuje tako, da bo lahko učinkovito podpiral strateške raziskave, tehnološki razvoj in pobude za širše uvajanje dosežkov, ter tako, da bo osredotočen na omejeno število prednostnih nalog, pri katerih bo podpiral konkurenčnost, ki temelji na raziskavah, in odpornost ključnih sektorjev evropskega gospodarstva ter prispeval k reševanju družbenih izzivov v obdobju do leta 2040, ki zaradi obsega in kompleksnosti zahtevajo čezmejno sodelovanje; meni, da bi te pobude lahko imele obliko (i) družbenih programov, ki bi bili usmerjeni v misije in bili namenjeni reševanju socialno-ekonomskih oz. ekoloških izzivov, (ii) tehnoloških programov, ki bi bili prav tako usmerjeni v misije in bili namenjeni pospešitvi razvoja strateških tehnologij v Evropi, ter (iii) skupnih podjetij, s katerimi bi zagotovili skupne naložbe zasebnega sektorja, držav članic in EU;

69.poleg tega je prepričan, da bi moral del proračuna desetega okvirnega programa ostati na voljo za razpise za sodelovanje na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, da bi podprli strateško sodelovanje, ki ni zajeto v drugih strateških pobudah, zlasti pa bi se ta sredstva lahko uporabila za strateške razpise, ki bi jih pripravili vodje programov za nadaljnji razvoj nastajajočega ekosistema;

70.poudarja, da bi morali biti v misije usmerjeni programi v desetem okvirnem programu organizirani bistveno drugače kot sedanje misije v programa Obzorje Evropa; poziva Komisijo, naj v deseti okvirni program uvede v misije usmerjene programe, v katerih bodo določeni cilji, ki jih je mogoče doseči z raziskavami in inovacijami, izvajali pa se bodo z odprtimi razpisi za ideje od spodaj navzgor, pri čemer bodo pri izvedbi misij spodbujali interdisciplinarnost med družboslovnimi, humanističnimi in umetniškimi dejavnostmi ter na drugi strani tehnološkimi dejavnostmi, upravljali pa se bodo s portfeljskim pristopom na podlagi izkušenj, pridobljenih v pilotnih projektih Evropskega sveta za inovacije; poudarja, da je za uspešno upravljanje teh v misije usmerjenih programov potrebno odlično strokovno znanje o področju posameznih misij in ne splošno strokovno znanje;

71.poudarja, da morajo biti postopki za pridobitev podpore v okviru desetega okvirnega programa usklajeni z dejanskim stanjem podjetij; meni, da bi bilo treba v ta namen v desetem okvirnem programu ponovno uvesti postopek prijave, usmerjen v podjetja, ki bi temeljil na izkušnjah programa Hitra pot do inovacij iz Obzorja 2020, zlasti ko je program namenjen podpori strateških pobud;

72.je prepričan, da je strateški pristop k mednarodnemu sodelovanju pomembnejši kot kdaj koli prej; meni, da je globalno sodelovanje na področju znanosti nujno za razvoj znanja človeštva, vendar se ne sme izvajati naivno; priporoča, naj Komisija razvije jasen strateški politični okvir za svoje odločitve o mednarodnem sodelovanju, ki bo vključeval (i) jasno politiko o pridružitvi tretjih držav, pri kateri se bo upoštevalo, da je pridružitev orodje za politična partnerstva, (ii) strukturiran postopek za določitev, kako odprti oz. zaprti morajo biti projekti desetega okvirnega programa, da bi se podprle najboljše možne raziskave, hkrati pa upoštevali tudi strateški interesi EU, in (iii) načrt za spodbujanje globalnega sodelovanja v okviru programa;

73.poudarja, da je treba deseti okvirni program uskladiti s priporočilom Sveta o varnosti raziskav; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju strateškega pristopa obravnava tudi vprašanje, ali se lahko ustrezno ravnovesje med varnostjo in odprtostjo najbolje doseže na ravni programov, razpisov ali izbranih projektov; meni tudi, da je treba v naslednjem okvirnem programu poleg njegove prožnosti zagotoviti tudi, da se v vse dejavnosti uporabnih raziskav, razvoja in inovacij vključi tudi odpornost, in sicer ob upoštevanju razlik glede na temo in vrsto dejavnosti; meni, da je treba pri inovacijskih dejavnostih blizu trga upoštevati zlasti tveganje večje odvisnosti od tretjih držav, ki izhaja iz teh dejavnosti, in potrebno večjo strateško avtonomijo EU;

74.priporoča, naj naslednji okvirni program načeloma ohrani civilno naravo in naj se razpisi, ki so namenjeni specifično za obrambne namene, prepustijo nasledniku Evropskega obrambnega sklada; poziva Komisijo, naj še naprej razvija možnosti za večjo sinergijo med porabo za raziskave in razvoj na civilnem in obrambnem področju; zlasti poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče čim bolj izkoristiti možnosti za dvojno rabo, in sicer zlasti z ukrepi po izbiri projektov in ne že pri oblikovanju razpisov ali programov; poudarja, da akademska svoboda vključuje pravico raziskovalcev, da se odločijo, h katerim raziskavam in razvoju bodo prispevali;

75.meni, da bi se morala v programu upoštevati vloga interdisciplinarnih raziskav pri reševanju družbenih izzivov, vključno z boljšim vključevanjem družboslovnih ved, humanistike in umetnosti; ponovno poudarja, da je treba priskrbeti zadostna sredstva za raziskovalne projekte, ki obravnavajo družbene izzive in spadajo na področje družboslovnih ved, humanistike in umetnosti;

76.priporoča uvedbo raziskovalnih ukrepov, da bi podprli in spodbudili raziskave na nižjih ravneh tehnološke pripravljenost;

77.ugotavlja, da je dodelitev vsaj 35 % porabe programa Obzorje Evropa za podnebne cilje v skladu s splošnim ciljem EU za vključevanje podnebnih ukrepov v njene sektorske politike in sklade; meni, da je to ambiciozen cilj, s katerim bi zagotovili, da bo deseti okvirni program ustrezno financiral znanost, raziskave in inovacije, ki podpirajo podnebne cilje EU;

78.poudarja, da bi morala biti vsaka potencialna uporaba načela, da se ne škoduje (bistveno), v desetem okvirnem programu v skladu s členom 33(2)d finančne uredbe določena v zakonodaji o tem programu;

79.priporoča, naj se v desetem okvirnem programu prizna osrednja vloga standardizacije pri spodbujanju inovacij, krepitvi konkurenčnosti ter zagotavljanju učinkovitih in za trg pripravljenih rešitev, tako da so v programu stroški, povezani z dejavnostmi standardizacije, izrecno priznani kot upravičeni stroški in se povrnejo, raziskovalcem pa se pri njihovih dejavnostih standardizacije nudi podpora;

80.vztraja, da bi morala pravila o pridružitvi tretjih držav desetemu okvirnemu programu določati, da se te pridružitve lahko sklenejo le z mednarodnimi sporazumi, pri katerih je potrebno soglasje Parlamenta za vsako pridružitev določenemu programu EU, vključno s področjem uporabe te pridružitve;

81.ugotavlja, da bi morali v desetem okvirnem programu upoštevati uporabo umetne inteligence kot načina za spodbujanje razvoja evropskih raziskav, hkrati pa bi morali prepoznati posebna tveganja, ki bi lahko nastala zaradi zlorabe umetne inteligence v znanstvenem okolju, in določiti ustrezne ukrepe za njihovo zmanjšanje;

82.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.