1.ugotavlja, da je EU v zadnjih letih pokazala, da je pri spoprijemanju z velikimi pretresi zelo odporna in enotna, zahvaljujoč med drugim usklajenemu političnemu odzivu na ravni vseh institucij EU, kar zajema tudi prožno uporabo novih in obstoječih instrumentov; nadalje opozarja, da spodbujanje dolgoročne trajnostne rasti pomeni spodbujanje ravnovesja med odgovornimi fiskalnimi politikami, strukturnimi reformami in naložbami, ki povečujejo učinkovitost, produktivnost, zaposlovanje in blaginjo, pomeni pa tudi krepitev konkurenčnost, spodbujanje enotnega trga, razvijanje politike gospodarske rasti in revizijo regulativnega okvira, da bi privabili naložbe; poudarja temeljno potrebo po trajnostni, vključujoči in konkurenčni gospodarski rasti;

2.ugotavlja, da je usklajevanje gospodarskih politik bistven pogoj za uspešno ekonomsko in monetarno unijo; želi opozoriti, da je evropski semester uveljavljen okvir za usklajevanje fiskalnih, ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik po vsej EU v skladu s Pogodbama, pri čemer se spoštujejo opredeljene nacionalne pristojnosti;

3.je seznanjen z zavezo Komisije, da bo poskrbela, da bo evropski semester spodbujal usklajevanje politik za konkurenčnost, trajnost in socialno pravičnost ter da bo vključeval cilje trajnostnega razvoja OZN in evropski steber socialnih pravic; ugotavlja, da je evropski zeleni dogovor še vedno osrednji projekt Komisije;

4.poudarja, da je integrirana, usklajena, ciljno usmerjena in horizontalna industrijska politika bistvena za povečanje naložb v inovacijsko zmogljivost EU, hkrati pa je treba ohraniti konkurenčnost in celovitost enotnega trga;

5.poudarja, da so javne in zasebne naložbe ključne za sposobnost EU, da se spopade z obstoječimi izzivi, med drugim z razvojem inovacijske zmogljivosti EU in izvajanjem pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, ter da bodo povečale odpornost EU, njeno dolgoročno konkurenčnost in odprto strateško avtonomijo; opozarja na potrebne strateške naložbe v energetske povezave, nizkoogljično energijo (kot so obnovljivi viri energije) in energetsko učinkovitost, da bi med drugim (i) zagotovili neodvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv in preprečili, da bi odvisnost od njih vplivala na inflacijo, (ii) posodobili proizvodne sisteme in (iii) spodbujali socialno kohezijo; opozarja, da bi uresničitev fizičnih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, utegnila močno vplivati na javne finance, kar se je pokazalo pri poplavah v Valenciji oktobra 2024 in ciklonu, ki je 14. decembra 2024 prizadel otočje Mayotte; poziva države članice, naj izvedejo potrebne naložbe za izboljšanje blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter povečanje odpornosti gospodarstva EU;

6.poziva Komisijo, naj pripravi pobude na podlagi deklaracije iz Budimpešte; poskrbi, da bo EU postala konkurenčnejša, produktivnejša, bolj inovativna in trajnostna, pri čemer se bo opirala na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter zagotovila konvergenco in enake konkurenčne pogoje v EU in po svetu; je seznanjen z razvojem novega orodja za usklajevanje konkurenčnosti; pričakuje, da bo Komisija pojasnila, kako bo to orodje povezano z evropskim semestrom; poudarja pomen podpore mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki so ključni spodbujevalci gospodarske rasti in zaposlovanja v EU;

7.poudarja, da je treba spodbujati dinamično podjetniško okolje, ki bo spodbujalo inovatorje, pri čemer je treba priznati, da imajo ključno vlogo pri povečanju globalne konkurenčnosti, odpornosti gospodarstva, števila delovnih mest in odprte strateške avtonomije;

8.pozdravlja priporočila Komisije glede gospodarske politike euroobmočja, v katerih države članice poziva, naj povečajo konkurenčnost in spodbujajo produktivnost, tako da izboljšajo dostop do financiranja za podjetja, zmanjšajo upravno breme ter zagotovijo javne in zasebne naložbe v skupne prednostne naloge EU, med drugim v (i) pravičen zeleni in digitalni prehod, (ii) socialno in gospodarsko odpornost, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, (iii) energetsko varnost in (iv) krepitev obrambnih zmogljivosti;

9.pozdravlja priporočilo Komisije, da bi si morale države članice euroobmočja pri oblikovanju fiskalne strategije prizadevati za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti javne porabe in javnih prihodkov, kar je bistvenega pomena za vzdržnost javnih financ, pri čemer pa je treba čim bolj zmanjšati škodljive in izkrivljajoče učinke na gospodarsko rast; poudarja, da bi to med drugim lahko dosegli z večjim usklajevanjem na evropski ravni ter zmanjšanjem izogibanja davkom in davčnih utaj; pozdravlja ugotovitev iz Draghijevega poročila, da je za spodbujanje konkurenčnosti EU potrebno usklajeno znižanje obdavčitve dohodkov iz dela za delavce z nizkimi in srednje visokimi dohodki; opozarja, da je davčna politika v pristojnosti držav članic; poziva države članice, naj davčno breme preusmerijo z dohodkov na manj izkrivljajoče davčne osnove;

10.poudarja, da je treba oblikovati fiskalne blažilnike, ki bodo omogočili obravnavanje izzivov v zvezi z vzdržnostjo javnih financ, ter zagotoviti zadostna sredstva za naložbe ter spoprijemanje z morebitnimi pretresi in krizami v prihodnosti; poudarja pomen spodbujanja konkurenčne, trajnostne in vključujoče rasti pri podpiranju dolgoročne fiskalne stabilnosti in odpornosti;

11.izraža pomislek, da naj bi BDP EU v letu 2024 v skladu z gospodarsko napovedjo Komisije iz jeseni 2024 zrasel za 0,9 % (0,8 % v euroobmočju), v letu 2025 za 1,5 % (1,3 % v euroobmočju), v letu 2026 pa za 1,8 % (1,6 % v euroobmočju); opozarja, da ti podatki ne odražajo le postopnega okrevanja, temveč tudi omejeno gospodarsko rast v primerjavi s prejšnjimi gospodarskimi cikli; ugotavlja, da so gospodarski obeti za EU še vedno sila negotovi, tveganja pa bodo najverjetneje negativno vplivala na gospodarsko rast;

12.ugotavlja, da naj bi se javni dolg v EU leta 2025 povečal na 83,00 % in na 89,6 % v euroobmočju, v letu 2026 pa na 83,4 % v EU in na 90 % v euroobmočju, ko naj bi bila proizvodna vrzel tako v EU kot v euroobmočju odpravljena, vse to pa je višje od ravni v letu 2024 (82,4 % v EU in 89,1 % v euroobmočju);

13.želi spomniti, da se delež javnega dolga v BDP med državami različno razvija; poudarja, da lahko negotovost glede politik in geopolitična tveganja znatno prispevajo k zviševanju stroškov izposojanja na finančnih trgih za države članice; ugotavlja, da bi lahko nevzdržne ravni dolga ogrozile gospodarsko stabilnost ter zmanjšale gospodarsko odpornost držav članic in njihovo zmogljivost za odzivanje na krize; poudarja, da naj bi v letu 2024 in 2025 delež dolga v enajstih državah članicah euroobmočja presegal referenčno vrednost iz Pogodbe, ki znaša 60 %, pri pet državah članicah pa bo ostal nad 100 %;

14.ugotavlja, da naj bi se po gospodarski napovedi Komisije iz jeseni 2024 javnofinančni primanjkljaj v letu 2024 zmanjšal na 3,1 % BDP v EU in 3 % v euroobmočju, v letu 2025 naj bi se dodatno zmanjšal na 3 % oziroma 2,9 % BDP, v letu 2026 pa na 2,9 % oziroma 2,8 % BDP; poudarja, da se za leto 2024 v desetih državah članicah EU pričakuje primanjkljaj, večji od 3 % BDP, kar je referenčna vrednost iz Pogodbe; poudarja, da bo ta številka tudi v letu 2025 ostala nespremenjena, leta 2026 pa naj bi bil fiskalni položaj v večini držav članic slabši kot pred pandemijo (leta 2019), in v devetih od teh držav članic naj bi primanjkljaj še vedno presegal 3 %;

15.želi opozoriti, da ima osem držav članic čezmeren primanjkljaj; želi spomniti, da je Svet sprejel popravne ukrepe, in poziva zadevne države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, obenem pa čim bolj zmanjšajo socialno-ekonomski učinek; opozarja, da je pri uporabi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za države članice pomembna doslednost;

16.ugotavlja, da naj bi se v skladu z gospodarsko napovedjo Komisije iz jeseni 2024 inflacija v EU znižala z 2,6 % v letu 2024 na 2,4 % v letu 2025 in na 2 % v letu 2026, v euroobmočju pa z 2,4 % v letu 2024 na 2,1 % v letu 2025 in na 1,9 % v letu 2026; opozarja, da čeprav to znižanje kaže na razvoj v pozitivno smer, osnovna inflacija ostaja razmeroma visoka, kar kaže na vztrajne inflacijske pritiske; ugotavlja, da lahko fiskalna politika poleg ohranjanja fiskalne vzdržnosti podpre monetarno politiko tudi z zmanjševanjem inflacije in bi morala obenem omogočiti dovolj prostora za dodatne naložbe ter podpreti dolgoročno rast;

17.ugotavlja, da Komisija ni mogla sočasno predstaviti letnega pregleda trajnostne rasti, poročila o mehanizmu opozarjanja, osnutka priporočila za euroobmočje in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju;

18.ugotavlja, da bodo v skladu s poročilom Komisije o mehanizmu opozarjanja za leto 2025 v letu 2025 pripravljeni poglobljeni pregledi za devet držav, za katere so bila leta 2024 opredeljena neravnotežja ali čezmerna neravnotežja, medtem ko bi bilo treba pripraviti poglobljeni pregled še za eno državo članico, saj pri njej obstaja izrecno tveganje za nastanek novih neravnotežij;

19.poudarja, da je stanovanjsko področje neposredno povezano z makroekonomskimi neravnotežji v euroobmočju, kar ima škodljive posledice za gospodarsko odpornost, dinamiko in socialni napredek ter regionalno mobilnost in mobilnost znotraj EU; je zaskrbljen, ker se bodo v nekaterih državah članicah cene stanovanj verjetno zvišale in jih bo brez celostne strategije morda težko zajeziti;

20.želi opomniti, da je namen reforme poenostaviti okvir ter z večjo nacionalno odgovornostjo in boljšim izvrševanjem povečati njegovo preglednost in učinkovitost, hkrati pa je namen tudi ustrezno upoštevati razlike med državami članicami na podlagi njihovih posameznih izhodišč, kar pomeni korak naprej k odpravi enotnega pristopa za vse glede na specifične vidike fiskalne vzdržnosti posameznih držav, ki so vključeni v pot gibanja očiščenih odhodkov; poleg tega opozarja, da je namen reforme povečati fiskalno vzdržnost s postopnimi in prilagojenimi prilagoditvami, ki jih bodo dopolnjevale reforme in naložbe, ter spodbujati proticiklične fiskalne politike;

21.trdi, da nova fiskalna pravila omogočajo večjo prožnost in spodbude, povezane z naložbami in nacionalnimi reformami, potrebnimi za reševanje gospodarskih, socialnih in geopolitičnih izzivov, s katerimi se spoprijema EU; priznava, da se finančna sredstva in prispevki iz nacionalnih proračunov med državami članicami razlikujejo; pozdravlja, da kazalnik očiščenih odhodkov izključuje vse nacionalno sofinanciranje v programih, ki jih financira EU, kar državam članicam zagotavlja večji fiskalni manevrski prostor za naložbe v skupne prednostne naloge EU, kot določa Uredba (EU) 2024/1263, s čimer se bo povečala sinergija med proračunom EU in nacionalnimi proračuni, s tem pa se na nekaterih področjih, kot je obramba, zmanjšala razdrobljenost in povečala splošna učinkovitost javne porabe;

22.poudarja, da ima v prenovljenih fiskalnih pravilih EU osrednjo vlogo analiza vzdržnosti dolga; meni, da diskrecijska vloga Komisije pri analizi vzdržnosti dolga terja, da morajo biti ocene popolnoma pregledne, predvidljive, ponovljive in stabilne; poziva Komisijo, naj razmisli o morebitnih metodoloških izboljšavah, kot je ocenjevanje učinkov prelivanja med državami članicami, in o tem ustrezno obvesti Parlament;

23.je seznanjen s tem, da je Komisija v preteklosti nedosledno uporabljala okvir fiskalnih pravil in da države članice niso vedno ravnale enovito skladno s pravili; poudarja, da je bistveno, da se z novim okvirom zagotovi enaka obravnava držav članic; potrjuje, da je uspeh okvira močno odvisen od njegovega pravilnega, preglednega in učinkovitega izvajanja že od začetka, ob upoštevanju izhodišč držav članic in specifičnih izzivov, s katerimi se spoprijemajo; je seznanjen s spremembami, ki so bile uvedene v novem okviru in s katerimi naj bi se izboljšala verodostojnost režima finančnih sankcij;

24.spodbuja države članice, naj tehnično opredelitev svojega nacionalnega operativnega kazalnika uskladijo z evropskim kazalnikom očiščenih primarnih odhodkov;

25.poudarja, da imajo Parlament in neodvisni fiskalni organi pomembno vlogo v okviru ekonomskega upravljanja EU; poudarja, da ima Komisija diskrecijske pravice pri pripravi srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov; poudarja, da morata Parlament in Evropski fiskalni odbor okrepiti nadzor nad Komisijo, kot je predvideno v Uredbi (EU) 2024/1263, in povečati pretok informacij do Parlamenta, da se mu omogoči učinkovit nadzor;

26.poudarja, da vse države članice niso bile zmožne pravočasno posredovati svojega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in osnutka proračunskega načrta; ugotavlja, da pet držav članic zaradi splošnih volitev in oblikovanja nove vlade še ni predložilo nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, dve državi članici pa še nista predložili osnutka proračunskega načrta, medtem ko ena država članica osnutka proračunskega načrta ni predložila iz drugih neopredeljenih razlogov; poziva te države članice, naj načrte čim prej predložijo; poudarja, da je pravočasna predložitev teh načrtov temeljni pogoj za učinkovito izvajanje in verodostojnost novih pravil; ponovno poudarja, da je treba osnutke proračunskih načrtov predložiti pravočasno, da bo mogoče zaveze iz fiskalnih načrtov po odobritvi nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov pretvoriti v konkretne politike;

27.opozarja, da bi morale biti reforme in naložbe, ki jih navajajo nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, usklajene s skupnimi prednostnimi nalogami EU, določenih v Uredbi (EU) 2024/1263; poudarja, da bi morala Komisija glede na novi okvir pri ocenjevanju nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov tem prednostnim nalogam nameniti posebno pozornost;

28.priznava, da je bilo 21 od 22 nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, ki so bili doslej pregledani, ocenjenih pozitivno; ugotavlja, da novi okvir državam članicam omogoča, da uporabijo predpostavke, ki se razlikujejo od analize vzdržnosti dolga, ki jo je izvedla Komisija, če so razlike pregledno pojasnjene in ustrezno utemeljene ter temeljijo na trdnih ekonomskih argumentih v tehničnem dialogu z državami članicami; ugotavlja pa, da je Komisija v načrtih, ki jih je predložilo pet držav članic, v makroekonomskih predpostavkah, povezanih s potencialnim BDP in/ali deflatorjem BDP, našla nezadostno utemeljene nedoslednosti in odstopanja od okvira analize vzdržnosti dolga; poudarja, da bi ta odstopanja in tveganja odloženih plačil lahko ogrozila prihodnjo fiskalno vzdržnost; ugotavlja, da je Komisija v predloženih načrtih treh držav članic proti koncu obdobja zaznala koncentracijo fiskalne prilagoditve; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo vsaka takšna koncentracija prilagoditev izpolnjevala zahteve iz uredbe, in jo poziva, naj prepreči prociklične politike;

29.je seznanjen, da je le sedem držav članic zaprosilo svojo ustrezno neodvisno fiskalno institucijo za mnenje, s čimer se doda pomembna razsežnost nadzora; z zadržkom ugotavlja, da so nekatere neodvisne fiskalne institucije podale negativno mnenje o nacionalnem fiskalnem načrtu svoje države članice; poudarja, da devet držav članic ni izpolnilo obveznosti, da pred predložitvijo svojega nacionalnega načrta opravijo politično posvetovanje s civilno družbo, socialnimi partnerji, regionalnimi organi in drugimi ustreznimi deležniki; obžaluje tudi, da več držav članic v postopek odobritve načrtov ni vključilo nacionalnega parlamenta in ni poročalo, ali je potekalo zahtevano posvetovanje z nacionalnim parlamentom, kot določa novi okvir;

30.opaža, da je pet držav članic zaprosilo za podaljšanje prilagoditvenega obdobja; poudarja, da bi moralo podaljšanje temeljiti na sklopu naložbenih in reformnih zavez, ki bi skupaj pomagale izboljšati potencialno rast in odpornost gospodarstva, podprle fiskalno vzdržnost, pomagale izpolnjevati skupne prednostne naloge EU in ustrezna specifična priporočila za države ter ki morajo biti ocenjene kot skladne s pogoji za podaljšanje iz uredbe; ugotavlja, da so reforme in naložbe, ki se uporabljajo za utemeljitev podaljšanja, močno odvisne od reform, ki so že bile odobrene v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost; poudarja, da so pomembne in potrebne reforme in naložbe, ki bodo pozitivno prispevale k potencialni rasti BDP držav članic; poziva Komisijo, naj učinkovito izvede naknadno oceno glede učinka dogovorjenih naložb in reform v smislu podpiranja fiskalne vzdržnosti, večanja potenciala rasti gospodarstva, doseganja skupnih prednostnih nalog EU in specifičnih priporočil za države ter zagotavljanja potrebne ravni nacionalno financiranih javnih naložb;

31.je seznanjen z oceno Komisije, da je le 8 od 17 predloženih osnutkov proračunskih načrtov skladnih s fiskalnimi priporočili, ki izhajajo iz nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta; obžaluje, da je bilo sedem načrtov ocenjenih kot ne popolnoma skladnih s priporočili, eden kot neskladen in eden s tveganjem, da morda ne bo skladen s priporočili; je zaskrbljen, da je šest držav članic predložilo osnutke proračunskih načrtov z letno ali kumulativno rastjo odhodkov nad predpisano zgornjo mejo;

32.je seznanjen z napovedjo Komisije, da naj bi izvajanje revidiranega okvira ekonomskega upravljanja pripomoglo k restriktivni fiskalni naravnanosti za euroobmočje kot celoto, in sicer za 0,5 % BDP v letu 2024 in 0,25 % BDP v letu 2025; je seznanjen z oceno Komisije, da je to v skladu s procesom večanja fiskalne vzdržnosti, in podpira sedanji proces dezinflacije, saj je gospodarska negotovost še vedno velika; ugotavlja, da bo rast BDP še naprej podpirala fiskalno konsolidacijo po vsej EU; poziva k fiskalnim politikam, ki bodo pomagale ponovno vzpostaviti stabilnost, obenem pa spodbujale inovacije, industrijsko konkurenčnost in dolgoročno gospodarsko rast; poudarja, da je treba ustvariti dodaten fiskalni manevrski prostor za reševanje prihodnjih izzivov in morebitnih kriz, hkrati pa ohraniti zadostno raven naložb za podporo in spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, industrializacije in blaginje za vse;

33.meni, da je učinkovito izvajanje fiskalnih pravil sicer potrebno, a samo po sebi ne zadostuje za doseganje optimalne fiskalne naravnanosti v vsakem trenutku in zagotavljanje visoke življenjske ravni za vse Evropejce; meni, da bo fiskalna naravnanost v državah članicah leta 2025 predvidoma še vedno zelo različna; poziva Komisijo, naj razmisli o mehanizmu, ki bo pomagal zagotoviti, da bo ciklični položaj za EU kot celoto vedno ustrezal makroekonomskim obetom;

34.opozarja, da se bo po navedbah Komisije zaviranje javnih financ v letu 2025 delno izravnalo z rahlim povečanjem naložb, ki se bodo financirale tako iz nacionalnih proračunov kot z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU; poudarja vlogo mehanizma za okrevanje in odpornost pri obravnavanju naložbenih potreb EU, a ugotavlja, da bo konec leta 2026 prenehal veljati, zaradi česar bi se utegnile zmanjšati javne naložbe v skupne evropske prednostne naloge;

35.poziva Komisijo, naj začne razprave o odpravi velike naložbene vrzeli v EU in zmanjša stroške izposojanja, okrepi finančno stabilnost in omogoči strateške naložbe v skladu s cilji EU za zagotavljanje evropskih javnih dobrin, kot so obrambne zmogljivosti, ki bodo pomagale izpolniti potrebe glede na vse večje grožnje in varnostne izzive; poziva, naj se dodobra izkoristi povečanje učinkovitosti, ki lahko izhaja iz zagotavljanja evropskih javnih dobrin na ravni EU, in sicer z učinkovitim usklajevanjem prednostnih naložb med državami članicami; ker bi bilo treba ta okvir po potrebi okrepiti z naložbenimi instrumenti in orodji na ravni EU, s čimer bi zmanjšali stroške za davkoplačevalce EU in povečali učinkovitost pri zagotavljanju evropskih javnih dobrin;

36.želi opozoriti, da je treba vse financiranje EU pospremiti z odpornimi kontrolami, ki bodo zagotavljali preglednost, odgovornost in učinkovito porabo sredstev, da se prepreči neselektivno povečanje javne porabe;

37.spodbuja države članice, naj spodbujajo naložbe, ki bodo ustvarjale pozitivno stopnjo donosa; se strinja z oceno iz Draghijevega poročila, da bo približno štiri petine produktivnih naložb izvedel zasebni sektor v EU, medtem ko bodo imele pri tem spodbujevalno vlogo tudi javne naložbe; pozdravlja pobudo Komisije, da bo v novem večletnem finančnem okviru predlagala sklad za konkurenčnost, in jo poziva, naj v celoti izkoristi finančna jamstva za spodbujanje zasebnih naložb; poudarja, da morajo države članice povečati svoja prizadevanja, zlasti proračunska, da bodo pospešile inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, usposabljanje in razogljičenje, povečale evropsko konkurenčnost in zmanjšale odvisnost;

38.ugotavlja, da se je stopnja „v celoti izvedenih“ specifičnih priporočil za države zmanjšala z 18,1 % (v obdobju 2011–2018) na 13,9 % (v obdobju 2019–2023); želi spomniti, da je izvajanje specifičnih priporočil za države, tudi glede učinkovitosti javne porabe, ključni del zagotavljanja fiskalne vzdržnosti in odpravljanja makroekonomskih neravnotežij; se zavzema za učinkovitejše izvajanje specifičnih priporočil za države in ustreznih reform; poziva, naj se preučijo načini, kako povečati delež specifičnih priporočil za države, ki se v celoti izvajajo; poziva Komisijo, naj specifična priporočila za države tesneje poveže z ustreznimi poročili o državah; poziva, naj se ocenita učinek reform in napredek pri zmanjševanju ugotovljenih naložbenih vrzeli; poziva k večji preglednosti pri pripravi specifičnih priporočil za države;

39.glede tega ponovno poudarja, da bi bilo treba specifična priporočila za države okrepiti z osredotočenjem na omejen sklop izzivov, zlasti na specifične strukturne izzive držav članic in skupne prednostne naloge EU, da bi spodbujali trdno in vključujočo gospodarsko rast, povečali konkurenčnost in makroekonomsko stabilnost, spodbujali zeleni in digitalni prehod ter zagotovili socialno in medgeneracijsko pravičnost;

40.želi opozoriti, da morajo države članice v svojih nacionalnih fiskalnih načrtih obravnavati tako gospodarsko kot socialno razsežnost ustreznih specifičnih priporočil za države, kot je bilo izraženo v evropskem semestru; je seznanjen, da je Komisija v nacionalnih fiskalnih načrtih zasledila, da nekatera specifična priporočila za države niso bila obravnavana;

41.poudarja pomen specifičnih priporočil za države pri spopadanju z dolgoročnejšimi dejavniki fiskalne vzdržnosti, na primer glede vzdržnosti in ustreznega financiranja javnih pokojninskih sistemov, sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe glede na demografske izzive, kot je staranje prebivalstva, in glede pripravljenosti na neugoden razvoj dogodkov, vključno s fizičnimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami; poudarja, da so specifična priporočila za države pomembna za reševanje vprašanja stabilnosti stanovanjskega trga, da bi prispevali h gospodarski odpornosti EU;

42.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.