1.meni, da bi si morala Komisija in Svet bolj prizadevati za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic v skladu z akcijskim načrtom iz marca 2021 in izjavo iz La Hulpe, da bi dosegli krovne cilje za leto 2030; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v skupnem poročilu o zaposlovanju za leto 2026 analizirano izvajanje vseh načel evropskega stebra socialnih pravic v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263, in naj vključi tudi analizo socialne razsežnosti nacionalnih srednjeročnih fiskalnih strukturnih načrtov, povezanih s socialno odpornostjo, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic; v zvezi s tem pozdravlja napoved novega akcijskega načrta za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic U. von der Leyen, Evropa pred izbiro: Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2024–2029, 18. julij 2024. za leto 2025, da bi dali nov zagon socialnemu napredku; pozdravlja dejstvo, da naj bi po pričakovanjih skoraj vse države članice v letu 2025 povečale javne naložbe, kar je potrebno, da se zagotovi dostop do kakovostnih javnih storitev in dosežejo cilji evropskega stebra socialnih pravic; opozarja, da lahko države članice mehanizem za okrevanje in odpornost na področju uporabe Uredbe (EU) 2021/241 Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17), ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj). uporabljajo za politike za trajnostno in vključujočo rast ter naslednjo generacijo do 31. decembra 2026;

2.poudarja pomen uporabe pregleda socialnih kazalnikov in okvira za socialno konvergenco pri opredelitvi tveganj in spremljanju napredka pri zmanjševanju neenakosti, krepitvi sistemov socialne zaščite in spodbujanju dostojnih delovnih pogojev ter podpornih ukrepov za delavce pri upravljanju prehodov; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti trajnostno, pravično in vključujočo Evropo, v kateri bodo socialne pravice v celoti zaščitene in varovane na enaki ravni kot ekonomske svoboščine; opozarja, da je za državljane EU socialna Evropa ena od njihovih prednostnih nalog;

3.obžaluje pomanjkanje podatkov in analiz o neenakosti in koncentraciji bogastva v EU, saj je to eden glavnih dejavnikov revščine; poudarja, da je glede na nabor podatkov o porazdelitvi premoženja, ki ga je razvil Evropski sistem centralnih bank, delež premoženja, ki ga je imelo najbogatejših 10 %, v zadnjem četrtletju 2023 znašal 56 %, spodnja polovica pa je imela le 5 %;

4.pozdravlja, da je bila v skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2025 vključena analiza pozitivnega prispevka ciljev trajnostnega razvoja in evropskih strategij za enakost, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2026 vključevalo tako oddelek, v katerem bo analiziran napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v zvezi z zaposlovanjem in socialno politiko, kot tudi oddelek o napredku pri odpravljanju socialne diskriminacije in diskriminacije pri delu v skladu s strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025, akcijskim načrtom EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, strateškim okvirom EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030, strategijo za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 in strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030;

5.poziva države članice, naj izvajajo posodobljene smernice za zaposlovanje s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju za vse, novih tehnologijah, kot je umetna inteligenca, ter nedavnih političnih pobudah o platformnem delu, cenovno dostopnih in dostojnih stanovanjih ter odpravljanju pomanjkanja delovne sile in znanj in spretnosti, da bi okrepile demokratično odločanje;

6.ponovno poudarja, kako pomembno je vlagati v razvoj znanj in spretnosti delovne sile ter poklicno usposabljanje in zagotavljati kakovostno zaposlitev s poudarkom na pravici posameznika do usposabljanja in vseživljenjskega učenja; poziva države članice, naj v sodelovanju z lokalnimi deležniki, vključno z organi za izobraževanje in usposabljanje ter socialnimi partnerji, razvijejo ukrepe za izpopolnjevanje in preusposabljanje, da bi okrepile povezavo med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter trgom dela in predvidele potrebe trga dela; pozdravlja dejstvo, da se rezultati zaposlovanja novih diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU še naprej izboljšujejo; je zaskrbljen zaradi vse slabše izobrazbene uspešnosti mladih, zlasti na področju osnovnih znanj in spretnosti; v zvezi s tem pozdravlja napoved akcijskega načrta za osnovna znanja in spretnosti ter strateškega načrta za izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike; poziva države članice, naj vlagajo v programe, s katerimi bi učence opremili z osnovnimi, digitalnimi in prečnimi znanji in spretnostmi, potrebnimi za svet dela in njegovo digitalizacijo, ter pomembno prispevali k družbi; opozarja na pomembno vlogo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce pri podpiranju in preusposabljanju delavcev, ki so postali presežni zaradi velikih prestrukturiranj;

7.pozdravlja napoved načrta za kakovostna delovna mesta, da bi zagotovili pravičen prehod za vse; poziva Komisijo, naj v ta načrt vključi razmisleke o ukrepih, povezanih z uporabo umetne inteligence in algoritemskim upravljanjem v svetu dela, da bi nove tehnologije izkoristili za izboljšanje delovnih pogojev in produktivnosti ob spoštovanju pravic delavcev ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kot je priznano v skupnem poročilu o zaposlovanju Predlog Komisije z dne 17. decembra 2024 o skupnem poročilu Komisije in Sveta o zaposlovanju (COM(2024)0701).;

8.poudarja, da odziv na pomanjkanje delovne sile v Evropski uniji vključuje tudi izboljšanje in olajšanje mobilnosti delovne sile v Uniji; poziva države članice, naj okrepijo in olajšajo priznavanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij v Uniji, tudi za državljane tretjih držav; poziva Komisijo, naj analizira učinkovitost platforme evropskih služb za zaposlovanje (EURES) z namenom morebitne revizije njenega delovanja;

9.ugotavlja, da je število oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, oseb z nižjo stopnjo izobrazbe, mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in med njimi ranljivih skupin, vključno z Romi, ženskami, starejšimi, nizko in srednje kvalificiranimi osebami, invalidi in osebami iz migrantskih ali manjšinskih okolij, odvisno od razmer v posameznih državah kljub trendu upadanja v Evropski uniji v več državah članicah še vedno visoko; poziva države članice, naj okrepijo jamstvo za mlade, kot je navedeno v načelu 4 evropskega stebra socialnih pravic, da bi mladim v stiski zagotovili ustrezno podporo pri njihovem osebnem in poklicnem razvoju; ponovno poudarja ključno vlogo poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri zagotavljanju znanja, spretnosti in kompetenc, ki jih mladi potrebujejo za vstop na trg dela; poudarja, da je treba vlagati v kakovost in privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja prek Evropskega socialnega sklada plus (ESS+); zato opozarja, da je treba obravnavati te razmere in razviti rešitve, da bi mladi ostali v izobraževanju, usposabljanju ali zaposlovanju, da jim je treba zagotoviti dostop do pripravništev in vajeništev, jim omogočiti, da pridobijo prve delovne izkušnje, in jim olajšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter ustvariti delovne pogoje, ki bodo starajoči se delovni sili omogočili, da ostane na trgu dela;

10.meni, da se invalidi, zlasti invalidke, kljub izboljšanju še vedno soočajo z velikimi ovirami na trgu dela, zato je potrebno poklicno in digitalno usposabljanje, hkrati pa je treba spodbujati vključevanje invalidov, usmerjeno na neaktivno delovno silo in skupine z nizko udeležbo na trgu dela, vključno z ženskami, mladimi, starejšimi delavci in osebami s kroničnimi boleznimi; poziva Komisijo, naj strategijo EU o invalidnosti od leta 2025 posodobi z novimi vodilnimi pobudami in ukrepi, kot sta evropsko jamstvo za zaposlovanje ter znanja in spretnosti invalidov ter izmenjava primerov dobre prakse, kot je kartica ugodnosti za invalide, zlasti da bi invalidom omogočili socialno vključenost in neodvisno življenje ter jim zagotovili dostop do kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve s smernicami za ohranitev nadomestil za invalidnost;

11.izraža zaskrbljenost, ker se Romi še vedno soočajo z velikimi ovirami pri zaposlovanju, pri čemer vztrajni predsodki omejujejo njihove možnosti; ugotavlja, da strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov poudarja pomanjkanje napredka pri dostopu do zaposlitve in vse večji delež mladih Romov, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; poudarja, da je cilj okvira prepoloviti vrzel stopnje zaposlenosti med Romi in splošnim prebivalstvom ter zagotoviti, da bo do leta 2030 vsaj 60 % Romov opravljalo plačano delo; poziva države članice, naj sprejmejo celosten pristop, osredotočen na enakost, in zagotovijo, da bodo javne politike in storitve učinkovito dosegle vse Rome, tudi tiste na oddaljenih podeželskih območjih;

12.poudarja, da je treba nameniti pozornost socialnim in okoljskim vidikom konkurenčnosti, pri čemer poudarja, da so potrebne naložbe v izobraževanje in usposabljanje za vse, da bi zagotovili splošen dostop do visokokakovostnih javnih programov izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter trajnostnih praks za spodbujanje vključujoče rasti; poudarja, da bi morali imeti socialni partnerji ključno vlogo pri opredeljevanju in obravnavanju potreb po znanjih in spretnostih po vsej EU;

13.poziva Komisijo in države članice, naj v evropski semester vključijo posebna priporočila o dostopnosti stanovanj in spodbujajo naložbe v stanovanja; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo naložbe v stanovanja podpirale dolgoročne kakovostne stanovanjske rešitve, ki bodo dejansko cenovno dostopne za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki, in poudarja, da so naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja ključne za zagotovitev in izboljšanje kakovosti življenja za vse; poudarja, da je treba izboljšati uporabo sredstev EU, na primer prek finančnih instrumentov Evropske investicijske banke, zlasti da bi se podprle naložbe za povečanje energijske učinkovitosti stavb; poziva Komisijo in države članice, naj odločno ukrepajo, da bodo zagotovile oceno politik, sredstev in ozkih grl Unije, ki bi morala olajšati gradnjo, preoblikovanje in prenovo dostopnih, cenovno ugodnih in energijsko učinkovitih stanovanj, vključno s socialnimi stanovanji, ki ustrezajo potrebam mladih, oseb z omejeno mobilnostjo, skupin z nizkimi in srednjimi dohodki, ogroženih družin in oseb v ranljivejšem položaju, hkrati pa bi lastnike stanovanj in tiste, ki želijo postati lastniki stanovanja, zaščitil pred nadaljnjim zmanjšanjem ponudbe;

14.pozdravlja napovedani evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja za podporo državam članicam pri obravnavi stanovanjske krize in hitro naraščajočih najemnin; poziva Komisijo, naj oceni in objavi morebitne ovire za pravila o državni pomoči, ki vplivajo na dostopnost stanovanj; želi spomniti, da je cilj Socialnega sklada za podnebje od leta 2026 državam članicam zagotavljati finančno pomoč za podporo ranljivim gospodinjstvom, zlasti z ukrepi in naložbami, namenjenimi povečanju energijske učinkovitosti stavb, razogljičenju ogrevanja in hlajenja stavb ter vključevanju proizvodnje in shranjevanja energije iz obnovljivih virov v stavbe;

15.meni, da je brezdomstvo dramatičen socialni problem v EU; poziva k enotni opredelitvi brezdomstva v EU, ki bi omogočila sistematično primerjavo in oceno obsega brezdomstva v različnih državah članicah EU; poziva Komisijo, naj razvije strategijo in si prizadeva za odpravo brezdomstva v EU do leta 2030 s spodbujanjem dostopa do cenovno dostopnih in dostojnih stanovanj ter dostopa do kakovostnih socialnih storitev; poziva države članice, naj v zvezi s tem bolje uporabljajo razpoložljive instrumente EU, vključno z ESS+ Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. decembra 2023 – Oblikovanje okvira EU za nacionalne strategije za odpravljanje brezdomstva na podlagi načela „najprej stanovanje“ (UL C, C/2024/1567, 5.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1567/oj).;

16.poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne strategije za brezdomstvo; pozdravlja namero, da se pripravi priporočilo Sveta o brezdomstvu Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. decembra 2023 – Oblikovanje okvira EU za nacionalne strategije za odpravljanje brezdomstva na podlagi načela „najprej stanovanje“.; poziva Komisijo, naj še poveča ambicije evropske platforme za boj proti brezdomstvu;

17.meni, da so nujno potrebni ukrepi EU za odpravo vztrajno visokih stopenj revščine in socialne izključenosti v EU, zlasti med otroki, mladimi in starejšimi, invalidi, posamezniki, rojenimi zunaj EU, osebami LGBTI in romskimi skupnostmi; poudarja, da bi bilo treba dati prednost dostopu do kakovostnih socialnih storitev in zagotoviti energetsko varnost za ranljiva gospodinjstva; poziva Komisijo, naj sprejme prvo strategijo EU za boj proti revščini;

18.opozarja na cilj Unije glede prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti ali družini; poziva Komisijo, naj predloži akcijski načrt za deinstitucionalizacijo; poudarja, da bi moral ta akcijski načrt zajemati vse skupine, ki še vedno živijo v ustanovah, vključno z otroki, invalidi, osebami s težavami z duševnim zdravjem, brezdomci in starejšimi; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo sredstva iz ESS+ ter druga ustrezna evropska in nacionalna sredstva, da bi dokončale proces deinstitucionalizacije in tako zagotovile, da lahko vsak državljan EU živi v družinskem ali skupnostnem okolju;

19.poziva Komisijo, naj pripravi evropski akcijski načrt za duševno zdravje v skladu s svojimi nedavnimi priporočili Sporočilo Komisije z dne 7. junija 2023 o celovitem pristopu k duševnemu zdravju (COM(2023)0298).; poziva države članice, naj okrepijo dostop do storitev na področju duševnega zdravja in programov čustvene podpore za vse, zlasti otroke, mlade in starejše osebe; poziva k boljši uporabi pregleda socialnih kazalnikov, da bi se obravnaval vpliv negotovih življenjskih pogojev ter negotovosti na duševno zdravje;

20.poziva Komisijo, naj obravnava osamljenost, in sicer s spodbujanjem celostne strategije EU o osamljenosti in dostopu do strokovne oskrbe; poziva tudi, naj se v okviru te strategije EU obravnava socialno-ekonomski vpliv osamljenosti na produktivnost in dobro počutje, in sicer z obravnavo vprašanj, kot je osamitev podeželja; poziva države članice, naj še naprej izvajajo priporočilo Sveta o dostopu do cenovno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe, da bi zagotovile dostop do kakovostne oskrbe in dostojne delovne pogoje za delavce v sektorju oskrbe, pa tudi za neformalne oskrbovalce;

21.priznava, da je 44 milijonov Evropejcev pogostih neformalnih oskrbovalcev za dolgotrajno oskrbo, med katerimi je večina žensk Evropska komisija: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Long-term care report – Trends, challenges and opportunities in an ageing society (Poročilo o dolgotrajni oskrbi – trendi, izzivi in priložnosti v starajoči se družbi), zvezek I, Urad za publikacije, 2021, https://data.europa.eu/doi/10.2767/677726.;

22.priznava edinstveno vlogo oskrbovalcev v družbi, in čeprav opredelitev oskrbovalcev ni usklajena po vsej EU, sektor dolgotrajne oskrbe v EU zaposluje 6,4 milijona ljudi;

23.je zaskrbljen, ker je bilo leta 2023 v EU 94,6 milijona ljudi še vedno izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti; poudarja, da Evropska unija in njene države članice brez spremembe paradigme v boju proti revščini ne bodo dosegle svojih ciljev za zmanjšanje revščine; meni, da je napoved prve strategije EU za boj proti revščini korak v pravo smer, da bi se trend obrnil, vendar mora strategija zagotoviti celovit pristop k obravnavanju večdimenzionalnih vidikov revščine in socialne izključenosti s konkretnimi ukrepi, doslednim izvajanjem in spremljanjem; poziva, naj ta strategija zajema vse, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, predvsem najbolj prikrajšane, pa tudi posebne ukrepe za različne skupine, kot so osebe, ki se soočajo z revščino zaposlenih, brezdomci, invalidi, enostarševske družine in predvsem otroci, da bi trajnostno prekinili krog revščine; poudarja, da bo prenos direktive o minimalnih plačah ključen za preprečevanje tveganj revščine med delavci in boj proti njim, hkrati pa bo okrepil spodbude za delo, in pozdravlja dejstvo, da je več držav članic spremenilo svoje okvire minimalnih plač ali jih namerava spremeniti; je zaskrbljen zaradi porasta nestandardnih oblik zaposlitve, pri katerih so delavci bolj izpostavljeni tveganju revščine zaposlenih in nimajo dostopa do ustreznega pravnega varstva;

24.ponovno poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra in priporočil za posamezne države skrbno spremlja izvajanje jamstva za otroke v vseh državah članicah; ponovno poziva, naj se financiranje za evropsko jamstvo za otroke poveča z namenskim proračunom v višini vsaj 20 milijard EUR, vse države članice pa naj vsaj 5 % sredstev, ki so jim dodeljena iz ESS+, namenijo za boj proti revščini otrok in spodbujanje njihove dobrobiti; meni, da bi morala priporočila za posamezne države odražati proračunsko skladnost držav članic z minimalno zahtevo glede dodelitve sredstev za boj proti revščini otrok, določeno v uredbi o ESS+ Člen 7(3) Uredbe (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) (UL L 231, 30.6.2021, str. 21), ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1057/oj).; poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru nameni ambiciozen proračun za jamstvo za otroke, da bi se odzvali na vse večji izziv revščine in socialne izključenosti otrok;

25.je zaskrbljen zaradi nacionalnih politik, ki povzročajo vrzeli v zdravstvenem varstvu in povečujejo neenakosti znotraj držav članic in med njimi; opozarja, da to ogroža tudi izvajanje načela 16 evropskega stebra socialnih pravic in cilja trajnostnega razvoja 3.8 o splošnem zdravstvenem varstvu ter splošni cilj evropskega stebra socialnih pravic, tj. spodbujanje navzgor usmerjene socialne konvergence v EU, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen; meni, da kazalniki, uporabljeni v pregledu socialnih kazalnikov, ne omogočajo celovitega pregleda cenovne dostopnosti zdravstvenega varstva;

26.poudarja, da morajo delodajalci spodbujati medgeneracijske povezave znotraj podjetij in medgeneracijsko učenje med mlajšimi in starejšimi delavci ter obratno; poudarja, da lahko starajoča se delovna sila pomaga podjetju pri razvoju novih proizvodov in storitev, da bi se prilagodilo potrebam starajoče se družbe na bolj ustvarjalen in produktiven način; poziva tudi k oblikovanju pobud za spodbujanje prostovoljstva in mentorstva, da bi spodbudili prenos znanja med generacijami;

27.opozarja, da so po poročilih Evropske centralne banke realne plače še vedno pod ravnjo pred pandemijo, produktivnost pa je približno enaka; se strinja, da to ustvarja nekaj prostora za neinflacijsko okrevanje realnih plač, in opozarja, da bi, če si realne plače ne bi opomogle, to povečalo tveganje dolgotrajne gospodarske šibkosti, kar bi lahko imelo dolgoročne negativne učinke in bi dodatno zmanjšalo produktivnost v euroobmočju v primerjavi z drugimi deli sveta; meni, da lahko boljše izvrševanje minimalnih plač in povečanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji pozitivno vplivata na raven plačne neenakosti, zlasti tako, da pomagata ranljivejšim delavcem na dnu porazdelitve plač, ki so vse bolj izključeni;

28.poziva države članice, naj zagotovijo dostojne delovne pogoje, ki med drugim vključujejo dostojne plače, dostop do socialne zaščite, možnosti vseživljenjskega učenja, zdravje in varnost pri delu, dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter pravico do odklopa, razumen delovni čas, zastopanost delavcev, demokracijo na delovnem mestu in kolektivne pogodbe; poziva države članice, naj spodbujajo demokracijo na delovnem mestu, socialni dialog in kolektivna pogajanja, zaščitijo pravice delavcev, zlasti v okviru zelenega in digitalnega prehoda, ter zagotovijo enako plačilo za enako delo za moške in ženske, izboljšajo preglednost plačil in odpravijo neenakost na podlagi spola, da bi odpravili plačno vrzel med spoloma v EU;

29.opozarja, da je pomembno izboljšati dostop samozaposlenih do socialne zaščite, in poziva Komisijo, naj v okviru priporočil za posamezne države spremlja nacionalne načrte držav članic za izvajanje Priporočila Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite UL C 387, 15.11.2019, str. 1.; v zvezi s tem opozarja na 13 pobud iz odgovora Komisije z dne 21. februarja 2024 na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2023 o okviru EU za socialni in poklicni položaj umetnikov in delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih Resolucija z dne 21. novembra 2023 s priporočili Komisiji o okviru EU za socialni in poklicni položaj umetnikov in delavcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (UL C, C/2024/4208, 24.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4208/oj)., saj je delež samozaposlenih v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih več kot dvakrat večji kot pri splošnem prebivalstvu, ter poziva Komisijo, naj jih začne izvajati v sodelovanju z državami članicami;

30.poziva k izvajanju politik, ki spodbujajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter pravico do odklopa, da bi izboljšali kakovost življenja vseh družin in delavcev ter zagotovili izvajanje direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (UL L 188, 12.7.2019, str. 79, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1158/oj). in evropske strategije oskrbe; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za ureditev dela na daljavo in pravice do odklopa, ter predlog za uvedbo evropske kartice za vse vrste velikih družin ter evropskega akcijskega načrta za starše samohranilce, ki bi nudila izobraževalne in socialne ugodnosti; zlasti poziva k oblikovanju pobud za boj proti izključenosti delovne sile zaradi daljših obdobij bolniškega dopusta, za prilagajanje delovnega mesta, spodbujanje prožnih delovnih pogojev in razvoj strategij za podporo delavcem pri vrnitvi po daljši odsotnosti;

31.poziva, naj se demografski izzivi v kohezijski politiki EU obravnavajo prednostno, ter naj se sprejmejo konkretni ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj razglasi „evropsko leto demografije“ in naj da prednost razvoju sporočila Komisije o izkoriščanju potenciala talentov v evropskih regijah in mehanizma za spodbujanje talentov, da bi spodbudila socialno kohezijo in povečala financiranje podeželskih in najbolj oddaljenih območij in regij, ki imajo visoko stopnjo odseljevanja, podprla ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, javne storitve, lokalne razvojne projekte in osnovno infrastrukturo, ki dajejo prednost pravici prebivalstva ostati, zlasti v primeru mladih; poudarja, da je pomembno uvesti posebne ukrepe za odpravo regionalnih neenakosti v izobraževanju in usposabljanju, da bi vsem zagotovili enak dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega izobraževanja;

32.je zaskrbljen, ker je kljub izboljšavam več skupin prebivalstva še vedno bistveno premalo zastopanih na trgu dela EU, vštevši ženske, starejše, nizko in srednje kvalificirane osebe, invalide in osebe iz migrantskih ali manjšinskih okolij; opozarja, da so se neenakosti v izobraževanju še poglobile, kar je še povečalo ranljivost učencev iz prikrajšanih in migrantskih okolij; poudarja, da lahko v skladu s skupnim poročilom o zaposlovanju osebe iz migrantskih ali manjšinskih okolij znatno izkoristijo ciljno usmerjene ukrepe za odpravo neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih, izboljšanje jezikovnega znanja in boj proti diskriminaciji; poudarja, kako pomembno je okrepiti prizadevanja pri izvajanju akcijskega načrta za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027, ki zagotavlja skupen politični okvir za podporo državam članicam pri razvoju nacionalnih politik vključevanja migrantov;

33.poziva Komisijo in Svet, naj prednostno obravnavata zmanjšanje upravnih bremen, da bi jih poenostavila, hkrati pa še vedno spoštovala delovne in socialne standarde; meni, da bo boljša podpora malim in srednjim podjetjem ter sedanjim in prihodnjim podjetnikom izboljšala konkurenčnost in dolgoročno trajnostnost EU, spodbudila inovacije in ustvarila kakovostna delovna mesta; ugotavlja, da so mala in srednja podjetja ter samozaposleni v vseh sektorjih bistveni za gospodarsko rast EU in s tem za financiranje socialnih politik; poziva k izvajanju posebnih sporočil za izboljšanje enotnega trga; je seznanjen, da je Komisija 29. januarja 2025 objavila kompas za konkurenčnost Sporočilo Komisije z dne 29. januarja 2025 z naslovom „Kompas za konkurenčnost za EU“ (COM(2025)0030).;

34.poziva Komisijo, naj preveri konkurenčnost vsakega novega zakonodajnega predloga, pri čemer naj upošteva splošni učinek zakonodaje EU na podjetja ter na druge politike in programe EU;

35.meni, da je socialno gospodarstvo bistven sestavni del socialnega tržnega gospodarstva EU in gonilo izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in njegovih ciljev, saj pogosto zagotavlja zaposlitev ranljivim in izključenim skupinam; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo podporo vsem podjetjem socialnega gospodarstva, še zlasti pa neprofitnim, kot je poudarjeno v akcijskem načrtu za socialno gospodarstvo iz leta 2021 in načrtu iz Liègea za socialno gospodarstvo, da bi spodbudili kakovostno, dostojno in vključujoče delo ter krožno gospodarstvo, spodbudili države članice k olajšanju dostopa do financiranja in povečali prepoznavnost akterjev socialnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj preuči inovativne mehanizme financiranja za podporo razvoju socialnega gospodarstva v Evropi Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2022 o akcijskem načrtu EU za socialno gospodarstvo (UL C 47, 7.2.2023, str. 171). in spodbujanje dinamičnega in vključujočega poslovnega okolja;

36.meni, da bi morale države članice v tem prehodnem letu z izvajanjem revidiranih pravil o gospodarskem upravljanju fiskalno odgovornost uskladiti s trajnostno in vključujočo rastjo in zaposlovanjem, ter ugotavlja, da bi bilo treba okrepiti vključevanje socialnih partnerjev, tudi v pripravljanje srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, da bi prispevali k ciljem novega okvira gospodarskega upravljanja;

37.pozdravlja dejstvo, da morajo nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti v okviru novega okvira gospodarskega upravljanja vključevati reforme in naložbe, ki se odzivajo na glavne izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, ter zagotavljati vzdržnost dolga, obenem pa izvajati strateške naložbe v načela evropskega stebra socialnih pravic za spodbujanje navzgor usmerjene socialne konvergence;

38.je zaskrbljen, ker je skladnost s priporočili za posamezne države še vedno nizka; zato ponovno poziva k učinkovitemu izvajanju priporočil za posamezne države v državah članicah, da bi spodbudili zdravstveno varstvo in vzdržne pokojninske sisteme v skladu z načeloma 15 in 16 evropskega stebra socialnih pravic ter dolgoročno blaginjo za vse državljane, upoštevajoč ranljivost tistih delavcev, katerih poklicne poti so deljene, nezvezne in podvržene prehajanju delovne sile na trgu dela; vztraja, da bi morala Komisija okrepiti dialog z državami članicami o izvajanju obstoječih priporočil in smernic za zaposlovanje ter o sedanjih ali prihodnjih političnih ukrepih za reševanje opredeljenih izzivov;

39.pozdravlja vzpostavitev okvira za opredelitev tveganj za socialno konvergenco v okviru evropskega semestra, kar je Parlament tudi odločno zahteval; opozarja, da Komisija v tem okviru ocenjuje tveganja navzgor usmerjene socialne konvergence v državah članicah ter spremlja napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic na podlagi pregleda socialnih kazalnikov in načel okvira za socialno konvergenco; pozdravlja dejstvo, da skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2025 vsebuje analizo za posamezne države na podlagi načel okvira za socialno konvergenco; poziva Komisijo, naj v tem novem okviru še naprej razvija inovativna orodja za kvantitativno in kvalitativno analizo, da bi ga čim bolje izkoristili v prihodnjih ciklih evropskega semestra;

40.pozdravlja dejstvo, da prva analiza, ki temelji na načelih okvira za socialno konvergenco, kaže na navzgor usmerjeno konvergenco na trgu dela v letu 2023 Predlog Komisije z dne 17. decembra 2024 o skupnem poročilu Komisije in Sveta o zaposlovanju (COM(2024)0701).; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je treba izboljšati rezultate na področju zaposlovanja premalo zastopanih skupin in da na evropski ravni še obstajajo tveganja za navzgor usmerjeno konvergenco v zvezi z razvojem znanj in spretnosti, ki segajo od zgodnjega izobraževanja do vseživljenjskega učenja, ter socialnimi rezultati stopenj tveganja revščine in socialne izključenosti; poziva Komisijo, naj v drugi fazi analize dodatno analizira ta tveganja za navzgor usmerjeno socialno konvergenco in z zadevnimi državami članicami razpravlja o sprejetih ali predvidenih ukrepih za obravnavanje teh tveganj;

41.priznava krizo življenjskih stroškov, ki je še bolj obremenila gospodinjstva, in naraščajoče stanovanjske stroške, kar skupaj z visokimi stroški za energijo prispeva k visoki ravni energetske revščine po vsej EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj celovito obravnavajo temeljne vzroke te krize, tako da dajo prednost politikam, ki spodbujajo ekonomsko odpornost, socialno kohezijo in trajnostni razvoj;

42.svari pred socialnimi tveganji, ki izhajajo iz krize avtomobilskega sektorja, ki se sooča z rekordnim pritiskom zunanjih in notranjih dejavnikov; poziva Komisijo, naj bo pozorna na ta sektor ter okrepi socialni dialog in udeležbo delavcev v procesih prehajanja na trgu dela; poudarja, da je nujno potreben usklajen odziv EU prek izredne projektne skupine sindikatov in delodajalcev, da bi se odzvali na sedanjo krizo;

43.poziva Komisijo, naj spremlja podatke o prestrukturiranju in njegovem vplivu na zaposlovanje, na primer z uporabo evropskega centra za spremljanje prestrukturiranja, da bi olajšala ukrepe v podporo prestrukturiranju in prehajanju na trgu dela, ter razmisli o tem, da bi v evropskem semestru izpostavila nacionalne ukrepe, ki podpirajo družbeno odgovoren način prestrukturiranja;

44.je zaskrbljen zaradi revizij preglednice v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ki jih je opravila Komisija, predvsem zaradi zmanjšanja zaposlitvenih in socialnih kazalnikov, ki so ključni za oceno socialnih razmer in razmer na trgu dela v državah članicah; obžaluje, da se brezposelnost mladih ne šteje več za glavni kazalnik, čeprav je pomembna pri opredeljevanju in obravnavanju specifičnih izzivov na trgu dela ter pri sprejemanju ustreznih javnih politik; poudarja, da bi bilo treba v postopku odločanja bolj upoštevati kazalnike socialnih standardov; obžaluje, da se Komisija ni ustrezno posvetovala s Parlamentom, in jo opozarja na njeno obveznost, da pri pripravi preglednice ter sklopa makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov za države članice tesno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in socialnimi partnerji; poudarja, da mora biti izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic del preglednice v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji;

45.meni, da sta teritorialna in socialna kohezija bistvena elementa agende za konkurenčnost in da je zakonodaja, kot je evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), še vedno pozitiven zgled in navdih za prihodnje pobude EU;

46.meni, da bi morale Komisija in države članice zagotoviti, da bodo fiskalne politike v okviru evropskega semestra podpirale naložbe, usklajene z evropskim stebrom socialnih pravic, zlasti na področjih, kot so dostojna in cenovno dostopna stanovanja, kakovostno zdravstveno varstvo, izobraževanje in sistemi socialne zaščite, saj so ti ključni za socialno kohezijo in dolgoročno gospodarsko trajnostnost ter za reševanje izzivov, opredeljenih s socialnimi kazalniki;

47.poudarja, da je treba obravnavati ključne izzive, ki so v pregledu socialnih kazalnikov opredeljeni kot kritični in jih je treba spremljati, vključno z otroki, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vrzeljo stopnje zaposlenosti med spoloma, preobremenjenostjo s stanovanjskimi stroški, otroškim varstvom, dolgoročno oskrbo, vrzeljo stopnje zaposlenosti invalidov, vplivom socialnih transferjev na zmanjševanje revščine in osnovnim digitalnim znanjem Predlog Komisije z dne 17. decembra 2024 o skupnem poročilu Komisije in Sveta o zaposlovanju (COM(2024)0701).;

48.poudarja, da je kriza življenjskih stroškov negativno vplivala na invalide;

49.poziva države članice, naj razmislijo o trdnih politikah, ki bodo zagotavljale poštene plače in boljše delovne pogoje, zlasti za delavce z nizkimi dohodki in prekarne delavce;

50.poudarja, da so potrebni pravočasni in usklajeni podatki o socialnih politikah, da bi izboljšali z dokazi podprto oblikovanje politik in ciljno usmerjene socialne naložbe; poziva k izboljšanju pregleda socialnih kazalnikov, da bi zajeli 20 načel evropskega stebra socialnih pravic, in sicer z uvedbo upoštevnih kazalnikov, ki bi odražali trende in vzroke neenakosti, kot so kakovost delovnih mest, porazdelitev bogastva, dostop do javnih storitev, ustrezne pokojnine, število brezdomcev, duševno zdravje in brezposelnost; opozarja, da kazalnik tveganja revščine ali socialne izključenosti ne razkriva vzrokov za veliko neenakost; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo evropski okvir za zbiranje podatkov o socialnih storitvah, da bi spremljali naložbe v socialne storitve in obseg teh storitev;

51.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.