P10_TA(2025)0033Nadaljnja neomajna podpora EU Ukrajini tri leta po začetku ruske vojaške agresijeResolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2025 o nadaljnji neomajni podpori EU Ukrajini tri leta po začetku ruske vojaške agresije (2025/2528(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti tistih, ki so bile sprejete od obsežne ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 in priključitve Krimskega polotoka 19. februarja 2014,

–ob upoštevanju Helsinške sklepne listine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 1. avgusta 1975, Pariške listine OVSE za novo Evropo OVSE z dne 21. novembra 1990 in Memoranduma OZN o varnostnih zagotovilih v zvezi s pristopom Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja z dne 5. decembra 1994 (memorandum iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih),

–ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani UL L 161, 29.5.2014, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2014/295/oj. in spremljajočega poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino, podpisanega leta 2014,

–ob upoštevanju Ustanovne listine OZN, haaških konvencij, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 14. decembra 2023 o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino po pozitivnem priporočilu Komisije z dne 8. novembra 2023 v zvezi s tem,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj. ter drugih oblik podpore EU Ukrajini,

–ob upoštevanju skupne izjave predsednika Evropskega sveta, predsednice Evropske komisije in predsednice Evropskega parlamenta z dne 24. februarja 2025 ob tretji obletnici ruske invazije Ukrajine,

–ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN ES-11/7 z dne 24. februarja 2025 z naslovom Advancing a comprehensive, just and lasting peace in Ukraine (Spodbujanje celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini),

–ob upoštevanju sklepov izrednega zasedanja Evropskega sveta z dne 6. marca 2025,

–ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

A.ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vsesplošno vojaško agresijo proti Ukrajini; ker se je vojna Rusije proti Ukrajini začela leta 2014 z nezakonito zasedbo in priključitvijo Krimskega polotoka in poznejšo zasedbo delov regij Doneck in Lugansk; ker ta vojaška agresija pomeni očitno in grobo kršitev Ustanovne listine Združenih narodov ter temeljnih načel mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava, kot ga določajo ženevske konvencije iz leta 1949;

B.ker ruska dejanja v Ukrajini v zadnjih treh letih še naprej ogrožajo mir in varnost v Evropi in po svetu; ker je ruska vojaška agresija največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne in odraža vse večji konflikt med avtoritarizmom in demokracijo;

C.ker so Ukrajina in njeni državljani pokazali neomajno odločenost, da se uprejo ruski vojaški agresiji in uspešno branijo svojo državo kljub visoki ceni civilnih in vojaških žrtev, pa tudi napadom na stanovanjska območja, uničenju civilne in javne infrastrukture, zlasti tiste, za zagotavljanje vode in energije, ter naravnega okolja in kulturne dediščine, prisilnim deportacijam, izginotjem in nezakonitim posvojitvam izgnanih otrok, nezakonitim zapornim kaznim, množičnim pobojem, usmrtitvam civilistov, vojakov in vojnih ujetnikov, mučenjem, uporabi spolnega nasilja in množičnih posilstev kot vojnega orožja ter spremembi etnične sestave zasedenih ozemelj Ukrajine, kar so vse vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost; ker je v Ukrajini in zunaj nje še vedno razseljenih na milijone Ukrajincev; ker je OZN potrdila, da je bilo od februarja 2022 ubitih več kot 12 500 civilistov, med njimi na stotine otrok; ker ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je bilo od začetka obsežne invazije februarja 2022 v Rusijo in na ozemlja, ki jih je zasedla, deportiranih in s svojih domov prisilno razseljenih najmanj 20 000 ukrajinskih otrok; ker skuša Ruska federacija Ukrajini in njenemu ljudstvu z brisanjem znakov ukrajinske identitete na zasedenih ozemljih odvzeti etnično, jezikovno in zgodovinsko identiteto; ker je pogumno ukrajinsko ljudstvo prejelo nagrado Saharova za leto 2022 kot priznanje za njihov pogum in odpornost;

D.ker je generalna skupščina OZN v resoluciji z dne 2. marca 2022 rusko vojno proti Ukrajini nemudoma opredelila kot dejanje agresije, ki je v nasprotju s členom 2(4) ustanovne listine OZN, v resoluciji z dne 14. novembra 2022 pa je priznala, da mora Ruska federacija odgovarjati za svojo vojaško agresijo ter prevzeti pravno in finančno odgovornost za mednarodne kršitve, tudi z reparacijami za povzročeno škodo in poškodbe;

E.ker je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča 2. marca 2022 začel preiskavo razmer v Ukrajini, pri čemer se je osredotočil na vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, storjena na ukrajinskem ozemlju od 21. novembra 2013, 17. marca 2023 pa je izdal nalog za prijetje predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina in t. i. komisarke za otrokove pravice pri uradu predsednika Ruske federacije Marie Lvove-Belove, za vojno hudodelstvo nezakonite deportacije ukrajinskih otrok, nalog za prijetje Sergeja Kuzhugetoviča Šejguja in Valerija Vasiljeviča Gerasimova zaradi hudodelstev zoper človečnost, vključno z vojnim hudodelstvom usmerjanja napadov na civilne objekte in vojnim hudodelstvom povzročanja prekomerne naključne škode civilistom ali škode na civilnih objektih; ker EU podpira ustanovitev posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije;

F.ker so številne tretje države, zlasti Iran, Severna Koreja in Belorusija, Rusiji dobavile znatno količino orožja in streliva, Belorusija pa je Rusiji dovolila, da Ukrajino napade z njenega ozemlja, kar po mednarodnem pravu velja za dejanje vojaške agresije; ker so bile severnokorejske čete napotene na bojišče in se borijo skupaj z rusko vojsko; ker sta Rusija in Kitajska 4. februarja 2022 podpisali partnerstvo brez omejitev, Kitajska pa je s svojo obsežno podporo ruskemu gospodarstvu in njeni obrambni industrijski bazi ter z dobavo opreme z dvojno rabo postala ključni dejavnik, ki omogoča ruska vojna prizadevanja;

G.ker je v zadnjem poročilu o hitri oceni škode in potreb ocenjeno, da bodo decembra 2024 skupni stroški obnove in okrevanja v Ukrajini v naslednjem desetletju znašali vsaj 506 milijard EUR, kar je 2,8-kratnik ocenjenega nominalnega bruto domačega proizvoda Ukrajine za leto 2024; ker za leto 2025 ostaja skupna finančna vrzel v višini 9,62 milijarde EUR za potrebe okrevanja in obnove;

H.ker je EU nedavno sprejela 16. sveženj sankcij proti Rusiji, da bi oslabila njeno gospodarsko bazo, jo prikrajšala za kritične tehnologije in omejila njeno zmožnost za vojskovanje; ker so tarča novih sankcij dodatni posamezniki in subjekti, vključno z vojaškimi podjetji, tistimi, ki se izogibajo sankcijam, podporniki iz držav nečlanic EU, kremeljskimi propagandisti, mrežami flot v senci in posamezniki, vpletenimi v deportacijo ukrajinskih otrok; ker sankcije EU zdaj veljajo za več kot 2.400 posameznikov in subjektov, zaradi česar zanje veljajo zamrznitev sredstev, prepovedi financiranja in omejitve potovanj;

I.ker so EU in njene države članice Ukrajini zagotovile največjo kumulativno podporo na vseh področjih od začetka obsežne invazije in finančno podporo v višini skoraj 140 milijard EUR, vključno z več kot 67 milijardami EUR podpore Ukrajini v obliki humanitarne in nujne pomoči, proračunske in makrofinančne pomoči ter več kot 48 milijardami EUR vojaške pomoči; ker je bilo v različnih jurisdikcijah zamrznjenih približno 300 milijard EUR ruskega državnega premoženja; ker so države članice EU maja 2024 odobrile uporabo finančnih prihodkov, ustvarjenih z zaseženimi ruskimi državnimi sredstvi v EU, ki so ocenjena na približno 210 milijard EUR, za podporo Ukrajini, da bi zagotovile do 3 milijarde EUR na leto v podporo prizadevanjem Ukrajine za obnovo in odpornost;

J.ker mnoge države članice EU iz Rusije še naprej kupujejo fosilna goriva, tudi utekočinjeni zemeljski plin, katerega uvoz narašča, pa tudi uran, s tem pa prispevajo k ruskemu gospodarstvu in v rusko vojno blagajno; ker je prodaja ruskih fosilnih goriv v EU od začetka obsežne vojaške agresije proti Ukrajini presegla 200 milijard EUR;

K.ker je EU sprejela več kot štiri milijone beguncev iz Ukrajine in izrazila podporo ukrajinskemu ljudstvu in njihovemu vodstvu z začetkom pogajanj o pristopu Ukrajine k EU;

L.ker je Evropski svet sklenil, da začne pristopna pogajanja z Ukrajino na podlagi pozitivnega priporočila Komisije; ker je 25. junija 2024 potekala prva medvladna konferenca, s katero se je začel pogajalski proces in sprejel pogajalski okvir;

M.ker so ZDA pod administracijo predsednika Donalda Trumpa znatno spremenile svoje stališče do ruske vojne proti Ukrajini; ker predsednik Trump postavlja zahteve Ukrajini, ne pa tudi ruski strani, poleg tega je zmanjšal odgovornost Moskve za začetek vojne in namerava morda celo kratkoročno odobriti oprostitev sankcij za Rusijo; ker je Rusija samo med srečanji predsednika Trumpa in predsednika Zelenskega 28. februarja 2025 in 9. marca 2025 izvedla več kot 2.100 zračnih napadov, vključno s 1.200 vodenimi bombnimi napadi in skoraj 870 napadi z droni;

N.ker so med nedavni pogovori med ZDA in Rusijo v Riadu izključili Ukrajino in EU, ZDA pa se niso posvetovale z evropskimi zavezniki, preden so prekinile svoj del prizadevanj za osamitev Rusije; ker je nova administracija ZDA skupaj z Rusijo in njenimi zavezniki glasovala proti resoluciji generalne skupščine OZN z dne 24. februarja 2025, v kateri je obsodila rusko agresijo; ker povsem spremenjeno stališče ZDA o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini ogroža zmožnost Ukrajine, da se upre ruski vojaški agresiji, obenem pa jasno kaže, da se na zavezo Washingtona, da mora Rusija odgovarjati za svoja dejanja, ni moč več zanesti, kar spodkopava mednarodna prizadevanja za reševanje krize;

O.ker so ZDA 3. marca 2025 prekinile vojaško pomoč Ukrajini, vključno s pomočjo, ki jo je odobrila prejšnja administracija ZDA, ter izmenjavo obveščevalnih podatkov z Ukrajino; ker so nato 7. marca 2025 Ukrajini onemogočile dostop do komercialnih satelitskih posnetkov, zbranih v sistemu vlade ZDA;

P.ker v skladu s splošno priznanimi demokratičnimi načeli in ustavo Ukrajine volitev ni mogoče izvesti med vojno in v vojnem stanju, zlasti ker so bili milijoni Ukrajincev razseljeni; ker je bilo v Ukrajini razglašeno vojno stanje, ki še vedno velja zgolj zaradi ruske vojaške agresije; ker EU še naprej priznava predsednika Zelenskega kot legitimnega voditelja Ukrajine, dokler ne bodo izvedene demokratične volitve;

Q.ker je predsednik Donald Trump odredil obsežno zamrznitev tuje pomoči ZDA in zaustavil na stotine kritičnih projektov v Ukrajini, med drugim dejavnosti odstranjevanja min, rehabilitacijo vojaških veteranov, humanitarno pomoč, pobude za neodvisne medije in protikorupcijske pobude, preiskave ruskih vojnih hudodelstev, pa tudi projekte za krepitev ukrajinskih telekomunikacijskih omrežij pred ruskimi kibernetskimi napadi;

R.ker ruska vojaška agresija kaže, da je odnos Rusije do njenih sosed še vedno imperialističen; ker bo Rusija ostala varnostna grožnja na evropski celini, dokler bo nadaljevala s svojo revizionistično politiko; ker je ruska vojaška agresija del širšega sklopa ciljev zoper Zahod ter njegove interese in vrednote, mednarodni pravni red, demokracijo in varnost, kot je nekaj tednov pred obsežno invazijo javno izjavil Vladimir Putin; ker so številni mednarodni akterji Rusijo priznali kot državo, ki podpira terorizem in uporablja teroristična sredstva;

S.ker bi bil poraz Ukrajine po mnenju mnogih strateški poraz za Evropo, ZDA in celotno zvezo Nato in nagrada za Rusijo kot agresorja, z daljnosežnimi varnostnimi posledicami, katerih obsega ni mogoče dovolj poudariti; ker bo izid vojne v Ukrajini verjetno vplival na druge dele sveta, zlasti na indopacifiško regijo, in bi lahko spodbudil druge revizionistične sile k razvoju lastnih hegemonističnih ambicij;

T.ker je 6. marca 2025 potekalo izredno zasedanje Evropskega sveta, posvečeno razmeram v Ukrajini in potrebi po okrepitvi evropske obrambe; ker je Evropski svet podprl obrambni sveženj, ki ga je predložila Komisija, o krepitvi evropske obrambe z načrtom za ponovno oborožitev Evrope, ki bi lahko mobiliziral tudi do 800 milijard EUR, obenem pa je ponovno poudaril podporo Ukrajini, pri čemer zlasti poudarja, da pogajanja o Ukrajini ne morejo potekati brez Ukrajine in da pogajanja, ki vplivajo na evropsko varnost, ne morejo potekati brez sodelovanja Evrope, ter da sta varnost Ukrajine ter evropska, čezatlantska in svetovna varnost prepleteni;

U.ker so bili od izbruha vojne napadeni podmorski kabli v Baltskem morju, ki so ključna infrastruktura, domnevno s strani akterjev, povezanih z Rusijo in Kitajsko;

1.se ob tretji obletnici obsežne ruske agresije na Ukrajino poklanja tisočem ljudem, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodno in demokratično Ukrajino; ponovno izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim narodom ter podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja; odločno poudarja, da ima Ukrajina kot žrtev agresije legitimno pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom Ustanovne listine OZN;

2.ponovno najodločneje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno rusko vojaško agresijo na Ukrajino ter vpletenost Belorusije, Severne Koreje in Irana; zahteva, da Rusija in sile njenih posrednikov nemudoma, povsem in brezpogojno ustavijo vse napade na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, ustavijo vse vojaške akcije v Ukrajini ter umaknejo vse vojaške sile, posrednike in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; ponovno poudarja svojo politiko nepriznavanja začasno zasedenih ozemelj Ukrajine s strani Rusije, med drugim Krima; zahteva, da Ruska federacija trajno preneha kršiti ali ogrožati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine; obsoja grozodejstva, ki so jih ruske sile zagrešile nad ukrajinskim prebivalstvom, in vsesplošno uničevanje ukrajinske infrastrukture; zahteva končanje prisilnih deportacije ukrajinskih civilistov ter izpustitev in vrnitev vseh pridržanih Ukrajincev, zlasti otrok;

3.ponavlja svojo obsodbo obsežne ruska agresije proti Ukrajini, saj gre za eksistenčno grožnjo za evropsko varnost in stabilnost; poudarja, da je kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini huda kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN; poudarja, da je ruska vojaška agresija korenito spremenila geopolitične razmere v Evropi in zunaj nje ter ogroža njeno varnostno arhitekturo, nanjo pa da se je treba odzvati z drznimi, pogumnimi in celovitimi političnimi, varnostnimi in finančnimi odločitvami EU; meni, da je Ukrajina, ki se je sposobna učinkovito braniti, sestavni del stabilnega in predvidljivega evropskega varnostnega okolja;

4.meni, da bosta imela izid vojne in stališče mednarodne skupnosti odločilno vlogo pri vplivanju na prihodnje ukrepe drugih avtoritarnih režimov, ki pozorno opazujejo potek vojne in ocenjujejo, koliko možnosti imajo za izvajanje agresivne zunanje politike, tudi z vojaškimi sredstvi;

5.izraža globoko zaskrbljenost zaradi očitne spremembe stališča Združenih držav do ruske vojaške agresije, ki zdaj odkrito krivijo Ukrajino za sedanjo vojno, so začasno prekinile vojaško pomoč in poskušajo Ukrajino prisiliti, da se odpove svoji legitimni pravici do samoobrambe in se odreče ozemlju; poudarja, da so EU in njene države članice glede na to spremembo zdaj glavne strateške zaveznice Ukrajine in morajo ohraniti svojo vlogo največje donatorke Ukrajini ter znatno povečati nujno potrebno pomoč, ki jo zagotavljajo, da bi spoštovale pravico Ukrajine do samoobrambe in v največji možni meri nadomestile začasno ustavljeno financiranje programa USAID, hkrati pa zagotovile dolgoročno pomoč za obnovo in okrevanje;

6.ponovno poziva države članice, naj v odziv na nujne potrebe znatno povečajo in pospešijo vojaško podporo, zlasti dobavo orožja in streliva, ter usposabljanje (med drugim oborožitvene sisteme dolgega dosega, sisteme zračne obrambe, artilerijske sisteme, sisteme elektronskega vojskovanja, protidronske zmogljivosti in inženirsko opremo); poziva države članice in njihove obrambne industrije, naj vlagajo v ukrajinsko obrambno industrijo in z njo sodelujejo, da bi čim bolj povečale celoten potencial proizvodnih zmogljivosti za karseda učinkovito proizvodnjo kritične opreme po danskem in nizozemskem vzoru; ponavlja svoje stališče, da bi se morale vse države članice EU in zaveznice Nata tako skupaj kot posamično zavezati, da bodo podprle Ukrajino z najmanj 0,25 % svojega letnega BDP; poziva EU in njene države članice, uporabijo svojo infrastrukturo za satelitske posnetke za pomoč Ukrajini; želi spomniti, da mora biti vojaška podpora Ukrajini dovolj velika, da bi dokončno ustavili rusko vojaško agresijo in Ukrajini omogočili, da osvobodi vse svoje prebivalce ter ponovno vzpostavi popoln nadzor nad celotnim ozemljem znotraj svojih mednarodno priznanih meja, Rusijo pa odvrne od nadaljnje agresije; v zvezi s tem ugotavlja, da so številne države članice EU neusklajene, in jih poziva, naj v skladu s svojimi ustavami povečajo svojo podporo Ukrajini;

7.ponovno potrjuje svojo podporo Ukrajini pri njeni želji po pravičnem in trajnem miru ter formuli za mir in načrtu za zmago, ki ju je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski; meni, da gre za celovit načrt za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, ki vključuje gradnike celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini na podlagi načel Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava, kar zahteva popolno ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti Ukrajine, odgovornost za vojna hudodelstva in kaznivo dejanje agresije, rusko odškodnino za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini, polno odgovornost za odgovorne in izključitev vseh prihodnjih napadov Rusije; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s podobno mislečimi partnerji, da bi mirovna pogajanja potekala ob spoštovanju zgoraj navedenih načel;

8.poudarja, da morajo vsa pristna mirovna pogajanja potekati v dobri veri in vključevati Ukrajino; opozarja, da kakršna koli rešitev, ki izključuje Ukrajino ali spodkopava njene legitimne težnje, kot je njena pravica do izbire lastne varnostne ureditve, ali ki ne predvideva verodostojnih varnostnih jamstev za Ukrajino, ki prispevajo k odvračanju od prihodnje ruske agresije, ne bo niti pravična niti izvedljiva;

9.vztraja, da mora EU prispevati k trdnim varnostnim jamstvom za Ukrajino, da bi odvrnila nadaljnjo rusko agresijo; poudarja, da mora biti Ukrajina opolnomočena, da se upre nadaljnjim ruskim napadom in jih prepreči ter zavrne prenagljene dogovore, ki srednje- do dolgoročno slabijo njeno varnost, Ukrajino in druge evropske države pa izpostavljajo nevarnosti ponovne ruske agresije; poudarja, da rusko vojno gospodarstvo ni vzdržno in da bi povezovanje organiziranega gospodarskega pritiska s pospešeno vojaško podporo Ukrajini omogočilo ukrajinskim silam, da izboljšajo svoje položaje in hkrati škodujejo ruskemu gospodarstvu, da bi Ukrajini zagotovili močnejši pogajalski položaj, ko bo privolila v mirovna pogajanja;

10.odločno obsoja vse poskuse izsiljevanja ukrajinskega vodstva k predaji ruskemu agresorju izključno z namenom razglasitve tako imenovanega mirovnega dogovora; meni, da so sedanji poskusi administracije ZDA, da bi se z Rusijo pogajala o sporazumu o prekinitvi ognja in miru brez upoštevanja voditeljev Ukrajine in evropskih držav, pri čemer se te države soočajo s posledicami, ne da bi pri tem smiselno sodelovale, kontraproduktivni in nevarni, saj vodijo k opolnomočenju vojskujoče države, kar kaže, da je agresivna politika nagrajena in ne kaznovana; ugotavlja, da je glede na pretekle ruske kršitve prejšnjih sporazumov in temeljnih načel mednarodnega prava tak mir mogoče doseči le z močjo, vključno z učinkovitimi varnostnimi jamstvi;

11.poudarja, da finančna podpora EU in njenih držav članic za Ukrajino presega podporo katere koli druge države in odraža edinstveno zavezanost Ukrajini in posledično varnosti Evrope; poudarja, da mora biti vloga EU v vseh pogajanjih, ki vplivajo na varnost Evrope, sorazmerna z njeno politično in gospodarsko težo; ponovno potrjuje, da pogajanja o evropski varnosti niso mogoča brez Evropske unije; pozdravlja prizadevanja francoskega predsednika Macrona in britanskega predsednika vlade Starmerja, da bi v Parizu in Londonu gostila evropska izredna vrha; pozdravlja ustanovitev „koalicije voljnih“, ki bo omogočila uveljavitev morebitnega mirovnega sporazuma pod evropskim vodstvom;

12.izraža razočaranje nad politiko ameriške administracije, ki popušča Rusiji in je usmerjena proti svojim zaveznikom; opozarja, da ta politika spodkopava zaupanje tradicionalnih zaveznic ZDA po vsem svetu in ima lahko uničujoče posledice za čezatlantske vezi, mir in stabilnost v Evropi in zunaj nje;

13.poziva EU in njene države članice, naj upoštevajo najnovejši razvoj dogodkov v odnosih med ZDA in Ukrajino kot zadnji poziv, naj ukrepajo kot vodilna ukrajinska partnerica in si dejavno prizadevajo za ohranitev najširše možne mednarodne podpore Ukrajini, tudi z oblikovanjem „koalicije sposobnih in voljnih“ s podobno mislečimi partnerji po vsem svetu, da bi podprli Ukrajino in povečali pritisk na Rusijo;

14.pozdravlja skupno izjavo Ukrajine in Združenih držav Amerike po srečanju v Kraljevini Saudovi Arabiji 11. marca 2025, vključno s ponovno vzpostavitvijo vojaške pomoči in izmenjave obveščevalnih podatkov ZDA ter predlogom za sporazum o 30-dnevni prekinitvi ognja; opozarja, da je lahko prekinitev ognja učinkovito orodje za zaustavitev sovražnosti le, če jo agresor v celoti spoštuje; zato pričakuje, da bo Rusija z njo soglašala ter posledično prenehala z vsemi napadi na Ukrajino, njene vojaške položaje, civilno prebivalstvo, infrastrukturo in ozemlje;

15..izraža zaskrbljenost zaradi povečanih napetosti v Baltskem morju in ukrepov hibridnega vojskovanja proti kritični infrastrukturi ter meni, da je tesnejše sodelovanje med nordijskimi državami, baltskimi državami, Poljsko in Nemčijo ključnega pomena;

16.pozdravlja sklepe izrednega zasedanja Evropskega sveta z dne 6. marca 2025 in njegovo podporo hitri krepitvi evropske obrambe z načrtom za ponovno oborožitev Evrope ter ponovno poudarja svojo podporo Ukrajini s pristopom „mir z močjo“, pri čemer zlasti poudarja, da so ukrajinska, evropska, čezatlantska in svetovna varnost prepleteni;

17.ponovno poudarja, da so namerni napadi Rusije na civilno prebivalstvo Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture, uporaba spolnega nasilja in posilstev kot vojnega orožja, deportacija več tisoč ukrajinskih državljanov na ozemlje Ruske federacije, prisilna premestitev in posvojitev ukrajinskih otrok ter druge hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava vojna hudodelstva, za katera morajo odgovarjati vsi storilci;

18.poudarja, da morajo vsi odgovorni za vojne zločine v Ukrajini odgovarjati za svoja dejanja, in poudarja, da mir ne bo trajnosten brez pravice; ponovno poziva Komisijo, podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj sodelujejo z Ukrajino in mednarodno skupnostjo pri ustanovitvi posebnega sodišča za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki ga proti Ukrajini izvajajo Rusija in njene zaveznice, ter poudarja, da mora pristojnost tega sodišča zajemati vso vodstvo Rusije in Belorusije, ki je odgovorno za agresijo proti Ukrajini; pozdravlja ustanovitev mednarodnega centra v Haagu, pristojnega za kazenski pregon kaznivega dejanja agresije v Ukrajini;

19.izraža svojo polno podporo preiskavi, ki jo vodi tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča o razmerah v Ukrajini na podlagi domnevnih vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; pozdravlja, da je Ukrajina ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, kar ji je omogočilo, da je od januarja 2025 država pogodbenica tega statuta; v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost zaradi sankcij ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, njegovim tožilcem, sodnikom in osebju, ki pomenijo resen napad na mednarodni pravosodni sistem; poziva Komisijo, naj nemudoma aktivira akt o blokiranju, države članice pa, naj nujno okrepijo diplomatska prizadevanja za zaščito in varovanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot nepogrešljivega temelja mednarodnega pravosodnega sistema;

20.pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da začne pristopna pogajanja z Ukrajino, ko bodo izpolnjena priporočila Komisije; ponovno poudarja, da je prihodnost Ukrajine v EU; pozdravlja napredek pri reformah, povezanih s pristopom, kljub vojnim razmeram; poziva k pospešitvi pristopnih pogajanj, pri čemer je treba vključevanje Ukrajine v EU obravnavati kot strateško prednostno nalogo; poudarja pomen nadaljnje finančne pomoči EU, povezane s konkretnimi reformami, kot ključnega instrumenta za ohranitev in pospešitev preoblikovanja Ukrajine v skladu z evropskimi standardi; poudarja, da so københavnska merila in zahtevane reforme, zlasti na področju pravne države, demokracije, temeljnih svoboščin in človekovih pravic, temeljnega pomena za pristopni proces, ki temelji na zaslugah; verjame, da je članstvo Ukrajine v EU geostrateška naložba v združeno in močno Evropo ter da izkazuje vodstvo, odločnost in vizijo;

21.želi spomniti, da se je Nato zavezal, da bo Ukrajino sprejel v zavezništvo; v zvezi s tem opozarja na Natovo dosledno politiko odprtih vrat, v skladu s katero je zavezništvo odprto za vse evropske demokracije, ki imajo enake vrednote, in v skladu s katero odločitve o članstvu sprejemajo le zaveznice Nata brez sodelovanja tretjih strani;

22.poziva ukrajinske oblasti, naj okrepijo notranjo politično enotnost v Ukrajini, ohranijo parlamentarni pluralizem in konstruktivno sodelujejo s političnimi strankami v ukrajinskem parlamentu; poziva ukrajinske politične deležnike, naj še naprej krepijo politično enotnost in parlamentarni pluralizem ter konstruktivno sodelujejo v ukrajinskem parlamentu; poziva, naj se ustrezno upoštevajo pristojnosti in pravice lokalnih samoupravnih organov; poziva, naj se zagotovi pluralnost medijev v skladu z demokratičnimi načeli in vrednotami, ki jih Ukrajinci tako odločno in pogumno branijo; glede na proces pristopa k EU predlaga, naj se odpravijo vse omejitve potovanj članov ukrajinske vrhovne rade v tujino;

23.izreka pohvalo ukrajinskim, evropskim in mednarodnim organizacijam civilne družbe za podporo družinam ugrabljenih ukrajinskih otrok, vojnih ujetnikov in nezakonito pridržanih civilistov; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj pomagajo pri njihovih prizadevanjih in povečajo pritisk na Rusijo, naj vrne vse ugrabljene in pridržane Ukrajince;

24.izpostavlja, da bo po najnovejši hitri oceni glede škode in potreb v naslednjem desetletju potrebnih vsaj 506 milijard EUR za okrevanje in obnovo Ukrajine; pozdravlja instrument EU za Ukrajino, ki ima proračun v višini skoraj 50 milijard EUR, in mehanizem EU za sodelovanje pri posojilih za Ukrajino, ki Ukrajini v sodelovanju s skupino G7 omogoča posojila v višini do 45 milijard EUR; kljub temu poziva EU, naj se pripravi na obnovo Ukrajine z namenjanjem in zagotavljanjem novih sredstev; poziva EU, države članice in podobno misleče partnerje, naj zagotovijo celovito in usklajeno politično, gospodarsko, tehnično in humanitarno pomoč za podporo trajnostni in vključujoči povojni obnovi in okrevanju Ukrajine; ponovno potrjuje, da je EU zavezana trajnostni in dolgoročni finančni in gospodarski podpori Ukrajini, vključno z makrofinančno pomočjo, podporo za obnovo ter gospodarskim in socialnim okrevanjem ter ukrepi za zagotavljanje odpornosti ukrajinskega gospodarstva in kritične infrastrukture; ponovno izraža svoje trdno prepričanje, da mora Rusija plačati za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini, zato poziva k zaplembi ruskih državnih sredstev, imobiliziranih v skladu s sankcijami EU, in njihovi uporabi za podporo obrambi in obnovi Ukrajine;

25.poziva Svet, Komisijo in države članice, naj povečajo uspešnost in učinek sankcij proti Rusiji, da bi dokončno spodkopali zmožnost Rusije, da nadaljuje brutalno vojaško agresijo proti Ukrajini in ogroža varnost drugih evropskih držav; poziva k prepovedi ali ciljno usmerjenim carinam na uvoz ruskega blaga v EU, da bi popolnoma ustavili tok žita, kalijevega klorida in gnojil ter surovin, vključno z jeklom, uranom, titanom, nikljem, lesom in lesnimi izdelki ter vsemi vrstami nafte in plina; poziva Svet, naj ohrani, vzajemno uvede in, kjer je mogoče, razširi sankcije proti Rusiji in vsem državam, ki ji pomagajo, kot so Belorusija, Iran in Severna Koreja, ter naj uvede sankcije zoper kitajske subjekte, ki dobavljajo opremo z dvojno rabo in vojaško opremo, hkrati pa naj spremlja, revidira in izboljša njihovo uspešnost in učinek; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za hitro izvajanje in dosledno izvrševanje vseh svežnjev sankcij ter naj izboljšajo sodelovanje med državami članicami; poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka o posledicah sankcij pri oviranju ruske vojne in učinkovitosti ukrepov za preprečevanje izogibanja sankcijam; poziva Svet, naj sistematično obravnava problem, ko se podjetja s sedežem v EU, tretje osebe in države nečlanice EU izogibajo sankcijam, ter sprejme in dosledno izvaja omejevalne ukrepe proti vsem subjektom, ki to izogibanje sankcijam omogočajo ter ruskemu vojaškemu kompleksu dobavljajo vojaške tehnologije in opremo ter tehnologijo in opremo z dvojno rabo;

26.poziva k nadaljnjim sankcijam proti sektorjem posebnega gospodarskega pomena za Rusijo, zlasti bančnemu metalurškemu, jedrskemu, kemičnemu in kmetijskemu sektorju in proti surovinam, kot so aluminij, jeklo, uran, titan in nikelj, pa tudi k ukrepom proti izogibanju zoper vse države in subjekte, ki Rusiji zagotavljajo vojaško opremo in tehnologijo ter opremo in tehnologijo z dvojno rabo; poziva k nadaljnjim ukrepom proti ruski floti v senci zaradi izogibanja sankcijam, sabotaže kritične infrastrukture in okoljskih tveganj; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami zastave in pristanišč zunaj EU ter ukrepa proti lastnikom, upravljavcem in zavarovalnicam v tretjih državah, ki omogočajo rusko floto v senci; poziva države članice, naj še naprej usklajujejo operativno sodelovanje med agencijami obalne straže, da bi povečale splošno zmogljivost za pomorski nadzor; poudarja, da se Rusija vse bolj zanaša na gnojila, pridobljena iz plina, ki zagotavljajo vse večji vir prihodkov, hkrati pa ogrožajo gospodarstva EU in prehransko varnost; pričakuje, da bo EU ohranila sankcije proti Rusiji, dokler bo to potrebno za zagotovitev pravičnega in trajnega miru in dokler ne bo dosežena odgovornost;

27.poziva, naj se v naslednjem svežnju sankcij EU uvedejo sankcije za vse znane tankerje flote v senci in njihove lastnike, hkrati pa je treba uvesti sankcije zoper vse naftne tankerje, ki kršijo Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, in vse države članice morajo dosledno izvajati ukrepe, s katerimi se plutje v evropskih vodah oziroma v katero koli pristanišče države članice EU prepove za plovila, ki niso upoštevala mednarodnih pravil o pretovarjanju med ladjami na morju ali so nezakonito izključila svoj sistem samodejnega prepoznavanja, ne glede na zastavo, pod katero plujejo; poziva Komisijo in države članice, naj prepovejo pretovarjanje ruske nafte med ladjami v vodah EU;

28.poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo širše sankcije za ruski in beloruski les, vključno s posebno prepovedjo uvoza ali nakupa lesnih izdelkov, predelanih v državah zunaj EU, ki vsebujejo les, zlasti brezov vezan les, s poreklom iz Rusije ali Belorusije, da bi podprle izvajanje sedanjih sankcij;

29.odločno obsoja madžarsko vlado, ki grozi, da bo preprečila obnovitev okvira sankcij EU in omejila ustrezen odziv EU, ki bi bil sorazmeren z resnostjo razmer; poziva države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da madžarski vladi preprečijo nadaljnje blokiranje;

30.poziva k nadaljnjim omejitvam vstopa ruskih on beloruskih državljanov v EU, zlasti s strožjimi varnostnimi preverjanji, kar vključuje predložitev dokazila o služenju vojaškega roka v okviru postopka za pridobitev schengenskega vizuma, ne glede na to, ali je treba izdati humanitarni vizum;

31.odločno obsoja usmrtitve ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki jih izvajajo ruske sile; poziva EU, njene države članice in mednarodne partnerje, naj povečajo pritisk na Rusijo, da bo spoštovala svoje mednarodne obveznosti, zlasti Ženevsko konvencijo, in mednarodnim organizacijam omogočila dostop do zapornikov;

32.obsoja uničujoče posledice ruske vojne za otroke; poziva k večji podpori EU za izobraževanje otrok, zdravstveno varstvo, storitve na področju duševnega zdravja in zaščito otrok, vključno z okrevanjem po travmi in varnimi učnimi okolji; poziva EU in Ukrajino, naj pri prizadevanjih za pomoč in obnovo, odstranjevanju protipehotnih min in vključevanju varstva otrok v proces pristopa k EU prednostno obravnavata potrebe otrok;

33.ponovno izraža zaskrbljenost zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo nezakonito nadzoruje Rusija; podpira prizadevanja za ohranitev stalne prisotnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo v jedrski elektrarni Zaporožje; ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi obsežnega dolgoročnega vpliva vojne na okolje;

34.poziva EU in njene države članice, naj okrepijo strateško komuniciranje EU, predvsem, da bi javno potrdile vodilno vlogo EU pri podpori Ukrajini, zlasti glede na trditve, katerih namen je zmanjšati pomen njenega doprinosa, se borile proti hibridnim grožnjam in dejavnostim sivega območja ter preprečevale rusko vmešavanje v politične, volilne in druge demokratične procese v Ukrajini in Evropi; poziva k proaktivnemu komuniciranju o koristih širitve EU, da bi se povečala razumevanje javnosti in podpora pristopu Ukrajine tako v Ukrajini kot v državah članicah; poudarja, da je vstop Ukrajine v EU priložnost za razvoj obmejnih regij in držav članic; odločno poziva EU in države članice, naj se borijo proti ruskim dezinformacijam o vojni, in sicer s krepitvijo digitalne pismenosti, spodbujanjem pripovedi, ki temeljijo na dejstvih, ter z doslednim izvajanjem akta o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu za digitalne storitve in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj). od platform družbenih medijev zahtevajo odgovornost za širjenje škodljivih vsebin;

35.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.