P10_TA(2025)0039Socialni vidiki in vidiki zaposlovanja v procesih prestrukturiranja: nujna zaščita delovnih mest in pravic delavcevResolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2025 o socialnih vidikih in vidikih zaposlovanja v procesih prestrukturiranja: nujna zaščita delovnih mest in pravic delavcev (2024/2829(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 151 in 153,

–ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom UL C 215, 19.6.2018, str. 21.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja UL C 440, 30.12.2015, str. 23.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2021 o demokraciji na delovnem mestu: Evropski okvir za pravice do soodločanja delavcev in revizija direktive o Evropskem svetu delavcev UL C 251, 30.6.2022, str. 104.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2023 o ustvarjanju delovnih mest: pravični prehod in naložbe z učinkom UL C, C/2024/4224, 24.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4224/oj.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2023 s priporočili Komisiji o reviziji direktive o Evropskem svetu delavcev UL C 267, 28.7.2023, str. 2.,

–ob upoštevanju smernic Mednarodne organizacije dela (MOD) za pravičen prehod v okoljsko vzdržne družbe in gospodarstva za vse, ki so bile sprejete leta 2015,

–ob upoštevanju izjave iz La Hulpa z dne 16. aprila 2024 o prihodnosti evropskega stebra socialnih pravic,

–ob upoštevanju tristranske deklaracije za dinamičen evropski socialni dialog iz januarja 2024 Evropska komisija, vrh socialnih partnerjev v Val Duchessu https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1632&langId=en.,

–ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost UL C 243, 27.6.2022, str. 35.,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod UL L 231, 30.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1056/oj.,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

–ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne z dne 25. maja 2023 z naslovom Odprava dolgotrajne brezposelnosti: lokalni in regionalni vidik UL C 257, 21.7.2023, str 18.,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. februarja 2023 z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023)0062),

–ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju predloga resolucije Odbora zaposlovanje in socialne zadeve,

A.ker je prehod na zeleno, digitalno in konkurenčno evropsko gospodarstvo nujen za ohranitev evropskega socialnega modela, vendar ga je mogoče doseči le, če so državljani dovolj zaščiteni pred morebitnimi negativnimi socialnimi posledicami velikih gospodarskih sprememb; ker je varstvo okolja in podnebja bistveno za dolgoročno blaginjo in dobrobit;

B.ker so socialni dialog, kolektivna pogajanja in močna vključenost sindikatov bistveni za to, da se med procesi prestrukturiranja zagotovijo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja; ker je vključevanje delavcev prek obveščanja, posvetovanja in udeležbe v postopkih odločanja v podjetjih pomembnejše kot kdaj koli prej, da se zagotovijo pošten in pravičen prehod, konkurenčnost in gospodarska rast podjetij ter zaščitijo delovna mesta in skupni interesi delavcev, kot so dostojni delovni pogoji, pravično plačilo in enaka obravnava; ker gre pri pravičnem prehodu za podpiranje socialne pravičnosti in navzgor usmerjene socialne konvergence ter za pošteno porazdelitev bremena, obenem pa za zaščito trajnostnega, z viri gospodarnega in konkurenčnega gospodarstva, ki bo doseglo podnebno nevtralnost in prispevalo k boju proti podnebnim spremembam;

C.ker lahko procesi prestrukturiranja povzročijo tako izgubo kot ustvarjanje delovnih mest in potekajo na različne načine, kot so notranje prestrukturiranje, širitev poslovanja, zaprtje, stečaj, združitev/prevzem, selitev proizvodnje v tujino/delokalizacija, oddajanje v zunanje izvajanje, selitev, vrnitev proizvodnje; ker direktive Sveta 98/59/ES Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, UL L 225, 12.8.1998, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1998/59/oj., 2001/23/ES Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, UL L 82, 22.3.2001, str. 16 ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2001/23/oj. in 2002/14/ES Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti UL L 80, 23.3.2002, str. 29, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2002/14/oj. določajo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja v primeru prestrukturiranja podjetij;

D.ker samo 40 % evropskih sindikatov poroča, da imajo zadostna sredstva za učinkovito zastopanje delavcev v procesu prestrukturiranja Evropski sindikalni inštitut za raziskave, 2021.; ker so sindikalni predstavniki, usposobljeni za pogajanja o prestrukturiranju, za 50 % učinkovitejši pri ohranjanju delovnih mest Mednarodna organizacija dela, 2022.; ker so po podatkih Eurofounda pomanjkanje virov, spretnosti in časa glavna ovira za sodelovanje socialnih partnerjev pri oblikovanju pravičnega prehoda, zlasti na lokalni in regionalni ravni; ker je bilo ugotovljeno, da imajo evropski sveti delavcev omejene možnosti vplivanja na procese prestrukturiranja, in jih je treba dodatno okrepiti;

E.ker je ključno zagotoviti ustvarjanje delovnih mest in dostojne delovne pogoje ter podpreti prehod na trajnostno in dobičkonosno gospodarstvo, dolgoročno ekonomsko vzdržnost in okoljsko trajnostnost; ker je preobrazba naše industrijske baze priložnost za okrepitev evropske avtonomije, obrnitev trenda deindustrializacije in ustvarjanje varnih in stabilnih delovnih mest ter nam lahko pomaga doseči podnebne in okoljske cilje, hkrati pa zaščititi pravice delavcev in ljudi v središču socialne Evrope; ker se sredstva za preusposabljanje delavcev, ki so postali presežni zaradi obsežnega prestrukturiranja, zagotovljena prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) in prinašajo koristi več tisoč evropskim delavcem;

F.ker bi morala podjetja pri prestrukturiranju dajati prednost dolgoročnim ciljem, kot so gospodarska trajnostnost in dolgoročna stabilnost zaposlitve, skupaj z drugimi cilji, kot so ekonomski dobički, ter obenem v svojih načrtih prestrukturiranja okrepiti sodelovanje sindikatov in družbeno odgovornost podjetij; ker bi bilo treba pri tem podpreti zlati mala in srednja podjetja (MSP);

G.ker je pomanjkanje usposobljenih delavcev, vključno s poklicno usposobljenimi strokovnjaki, v ključnih sektorjih velika ovira za konkurenčnost gospodarstva EU ter njeno sposobnost za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda;

H.ker je predelovalna industrija, vključno z avtomobilskim sektorjem, jeklarskim sektorjem ter sektorjema mikročipov in polprevodnikov, eden od izredno pomembnih stebrov evropskega gospodarstva; ker ti sektorji neposredno in posredno zagotavljajo več milijonov delovnih mest;

I.ker si je pomembno prizadevati za razogljičenje cestnega prometa, ki ga je treba doseči tako, da se omeji izguba delovnih mest v avtomobilski industriji, ter v proces preobrazbe vključiti vse deležnike in socialne partnerje; ker bi bilo treba prizadete delavce v primeru začasne brezposelnosti podpreti, tako da se jim omogočijo priložnosti za izpopolnjevanje, prekvalifikacijo in usposabljanje ter zagotovijo ustrezne varnostne mreže;

1.izpostavlja načela evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načelo 5 o varni in prilagodljivi zaposlitvi, vključno s pravico do poštene in enake obravnave glede delovnih pogojev, načelo 7 o informacijah o pogojih za zaposlitev in zaščiti v primeru odpustitve ter načelo 8 o socialnem dialogu in udeležbi delavcev; poudarja, da je nujno potrebna ambiciozna in konkurenčna evropska industrijska politika z znatnimi naložbami, ki bodo podpirale storitve splošnega pomena Storitve splošnega interesa vključujejo tri različne kategorije: gospodarske (osnovne storitve, ki se izvajajo v zameno za plačilo, kot so poštne storitve), negospodarske (kot so policija, pravosodni sistemi in zakonsko določeni sistemi socialne varnosti) ter socialne (ki zadovoljujejo potrebe ranljivih državljanov na podlagi načel solidarnosti in enakega dostopa, kot so sistemi socialne varnosti, izobraževanje, zdravstveno varstvo, službe za zaposlovanje in socialna stanovanja). Sporočilo Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Okvir kakovosti za storitve splošnega pomena v Evropi (COM(2011)0900). in inovacije ter obenem zmanjšale upravno breme v državah članicah in pomagale zagotoviti kakovostna delovna mesta v vseh regijah in sektorjih, okrepiti socialni napredek in doseči podnebne cilje; poudarja, da bi bilo treba to politiko kombinirati z odpornimi in močnimi javnimi storitvami, kot so dostop do socialne zaščite, dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj, cenovno dostopnega, učinkovitega in podnebno nevtralnega prevoza ter cenovno dostopnega in razpoložljivega otroškega varstva, oskrbe starejših in podpore za invalide;

2.priznava, da mora EU reformirati svoje gospodarstvo, da bi ohranila njegovo konkurenčnost ter dosegla zeleni in digitalni prehod, tudi z evropsko industrijsko politiko; pozdravlja vzpostavitev Evropskega sklada za konkurenčnost, ki ga je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen; ponovno poziva k okrepitvi okvira ekonomskega upravljanja s skupnim naložbenim instrumentom Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (Sprejeta besedila, P9_TA(2024)0311). na ravni EU, da bi se dosegle sedanje in prihodnje prednostne naloge EU, vključno z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic; meni, da bi tak instrument moral zagotoviti razpoložljivost potrebnih sredstev v vseh ustreznih sektorjih za razvoj industrijske politike in za politike, ki podpirajo zaščito in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter prispevajo k navzgor usmerjeni socialni konvergenci; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj okrepita evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), da bi podprla sheme skrajšanega delovnega časa, dohodke delavcev in delavce, ki bodo začasno odpuščeni v okviru zelenega prehoda, pri čemer naj upoštevata tudi izid končnega poročila o oceni in dejstvo, da je instrument SURE rešil 40 milijonov delovnih mest Poročilo Komisije z dne 2. junija 2023 o evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (EU) 2020/672 – Instrument SURE po poteku uporabe: končno polletno poročilo (COM(2023)0291).;

3.poudarja, da je treba za uspešno evropsko industrijsko politiko za kakovostna delovna mesta poskrbeti za popolno vključenost socialnih partnerjev in da je treba to politiko izvajati s socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji; poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozen časovni načrt za kakovostna delovna mesta in izvaja načela evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj zagotovi polno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje prihodnjega evropskega dogovora o čisti industriji in posvetovanje z njimi ter naj v dogovor vključi splošni cilj zagotavljanja kakovostnih in stabilnih delovnih mest na ravni EU;

4.poziva EU, naj sprejme trgovinske politike, ki bodo spodbujale in zaščitile kakovostna delovna mesta; poudarja, da morajo prihodnji trgovinski sporazumi vsebovati delovne klavzule v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela, zato da bo svetovna trgovina ščitila delavce in MSP;

5.poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje prenove evropske direktive o javnih naročilih Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/24/oj). še naprej spodbuja kolektivna pogajanja in uporabo socialne klavzule ter prednostno obravnava podjetja, ki imajo z delavci sklenjene kolektivne pogodbe; in poudarja, da morajo javni naročniki iz javnih razpisov izključiti podjetja, ki so udeležena v kaznivih dejavnostih; vztraja, da bi moralo javno naročanje strateško krepiti družbeno odgovornost podjetij; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se evropska in nacionalna sredstva uporabljajo za olajšanje prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, tudi s spodbujanjem socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj; poleg tega meni, da nobena finančna podpora EU ne bi smela biti namenjena podjetjem, ki ne izpolnjujejo veljavnih delovnih in zaposlitvenih pogojev in/ali obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz delovnega prava EU ali nacionalnega delovnega prava ali ustreznih kolektivnih pogajanj; meni, da bi bilo treba to podporo uporabiti tudi za spodbujanje evropske industrijske konkurenčnosti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v EU ter spodbujanje kolektivnih pogajanj, spoštovanja delavskih pravic in zakonov na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z dostojnimi delovnimi pogoji; poziva k uskladitvi financiranja EU ter državne pomoči, ki jo zagotavljajo države članice, z evropsko industrijsko politiko, da bi ponudili kakovostna delovna mesta, spodbujali h kolektivnim pogajanjem in spoštovanju pravic delavcev ter standardov EU, izboljšali konkurenčnost evropskih podjetij ter zagotovili boljše delovne pogoje;

6.poziva k evropskim naložbam v ključne sektorje in osnovno blago za okrepitev strateške avtonomije EU, pa tudi v digitalni in zeleni prehod, kot so brezemisijski promet, energija iz obnovljivih virov, čiste tehnologije ter digitalne tehnologije, vključno z umetno inteligenco; vztraja, da je treba pri teh naložbah v celoti spoštovati veljavno zakonodajo o pravicah delavcev in okrepiti razvoj skupnosti;

7.poziva Komisijo, naj spremlja trende prestrukturiranja in njihov vpliv na zaposlovanje, pri čemer naj uporabi podatke iz orodij, kot sta Evropski center za spremljanje prestrukturiranja in evropski observatorij za pravičen prehod, ki naj bi se začel leta 2025, da bo lahko spremljala število novoustvarjenih ali izgubljenih delovnih mest in podjetja, ki jih ti procesi zadevajo;

8.priznava, da bodo pri doseganju digitalnih in zelenih ciljev ustvarjene priložnosti, obenem pa bodo morda v številnih sektorjih potrebne preobrazbe ali procesi prestrukturiranja; poudarja, da je socialni dialog v predvidevanjih in upravljanju teh procesov ključen za zaščito in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter obvladovanje neizogibnih izgub delovnih mest z zadostno podporo in lahko prispeva k doseganju podnebno nevtralnega gospodarstva, ki bo vzdrževalo svoje socialne, gospodarske in okoljske standarde; poudarja, da morajo postopki prestrukturiranja spoštovati temeljne pravice delavcev, kot je pravica do obveščenosti in posvetovanja; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za okrepitev in spodbujanje kolektivnih pogajanj, ob polnem spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in pravice do kolektivnih pogajanj; poudarja, da bi morali biti delavci upravičeni do prestrukturiranja, tudi pri prehodu na novo, enakovredno delovno mesto v sedanjem podjetju ali sektorju ali pri preusposabljanju za prehod na delovno mesto v sektorju, ki zmogel obvladati izzive prihodnosti, pri čemer bi morali prejemati ustrezno pomoč in nadomestilo;

9.poudarja, da bi moralo vodstvo predvideti dogodke, ki vodijo v procese prestrukturiranja, načrti za spremembe pa bi se morali pripraviti čim prej, da bi preprečili insolventnost in ublažili izgubljanje delovnih mest, obenem pa bi bilo treba že v zgodnji fazi vključiti predstavnike delavcev in sindikate, da bi zagotovili smiseln socialni dialog, tudi v primeru okvirov preventivnega prestrukturiranja, kot je predvideno v Direktivi (EU) 2019/1023 Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (UL L 172, 26.6.2019, str. 18, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1023/oj).; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo s socialnimi partnerji, da bi zgodaj prepoznali tveganja in zasnovali celovite načrte za zapolnitev zaposlitvenih potreb in potreb po gospodarski stabilnost; v zvezi s tem podpira naložbe v usposabljanje in krepitev zmogljivosti sindikatov in predstavnikov delavcev, ki sodelujejo v procesih prestrukturiranja;

10.poudarja, da procesi prestrukturiranja vplivajo tudi na dobavno verigo in lahko pomenijo znatno tveganje za posredno zaposlovanje v EU; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo podjetja, vključno z MSP, ki so v procesu prestrukturiranja, da bi v njihove načrte vključila učinke na druga evropska podjetja v njihovih dobavnih verigah; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj podprejo podjetja, na katera ti procesi prestrukturiranja posredno vplivajo, da bi ublažili posledice za zaposlovanje;

11. poudarja, da mora EU obravnavati pomanjkanje usposobljenih delavcev v strateških sektorjih, da bi povečala svojo konkurenčnost; poudarja, da sta odprava pomanjkanja znanj in spretnosti ter podpora delavcem, ki morajo po prestrukturiranju preiti na novo delovno mesto, cilja, ki se dopolnjujeta; poudarja, da je zadosten dostop do preusposabljanja in izpopolnjevanja temeljni pogoj za uspešen prehod na novo zaposlitev v drugem sektorju; poziva Komisijo, naj to upošteva v svojih predlogih za dogovor o čisti industriji in uniji spretnosti, tudi z razširitvijo vloge centrov poklicne odličnosti; poziva Komisijo, naj izboljša priznavanje znanj in spretnosti v državah članicah ter poskrbi, da bodo njeni programi bolje obravnavali potrebe poklicno usposobljenih strokovnjakov;

12.poudarja, da se procesi prestrukturiranja ne smejo uporabljati kot izgovor za kršenje pravic delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter pravice do kolektivnih pogajanj in pravic sindikatov Študija o spremljanju uporabe okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje, Evropska komisija, generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, Urad za publikacije Evropske unije, 2018, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/1c22896d-4e10-11ea-aece-01aa75ed71a1/language-en.; obžaluje kršenje temeljne pravice do kolektivnih pogajanj ter obveščanja in posvetovanja pred sprejetjem odločitve; meni, da bi morali imeti sindikati dovolj sredstev in zmogljivosti za oceno odločitve podjetja o prestrukturiranju in za sodelovanje s podporo neodvisnega strokovnjaka; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj uvedejo zaščitne ukrepe, s katerimi bodo zagotovili kolektivno pogajanje in preprečili zlorabljanje procesov prestrukturiranja kot sredstva za izogibanje obveznostim delodajalcev; poudarja, da bi bilo treba v primerih kršitev in neskladnosti naložiti kazni;

13.je zaskrbljen, ker so v določbah evropskega prava družb, pa tudi v njihovi razlagi v nekaterih pravnih zadevah, vrzeli, zaradi katerih se je mogoče izogniti nacionalnim pravilom o obveznem sodelovanju v organih podjetij Sodna praksa Evropskega sodišča o prenosu dejanskih sedežev podjetij, https://worker-participation.eu/european-court-justice-jurisprudence-transfer-de-facto-company-head-offices.;

14.poudarja, da je eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje potrebe po prestrukturiranju proaktivno predvidevanje in upravljanje sprememb s kolektivnimi pogajanji ter obveščanjem in posvetovanjem; poziva države članice, naj zagotovijo kakovostno izpopolnjevanje ali preusposabljanje, vseživljenjsko učenje, usposabljanje zaposlenih in podporo za poklicni razvoj; poudarja, da bi bilo treba v kar največji meri dati prednost izpopolnjevanju in preusposabljanju pred zmanjšanjem števila delovnih mest; ;

15.poudarja, da bi morala biti enakost spolov sestavni del strategij za prehod in vključena v s tem povezane politične in zakonodajne ukrepe, da bodo naše družbe postale bolj pravične; meni, da je bistveno ženskam zagotoviti enako obravnavo in enak dostop do gospodarskih priložnosti, pozornost pa je treba nameniti najbolj ranljivim, kot so invalidke, samohranilke, pripadnice manjšin in migrantke;

16.meni, da je industrijski načrt, dogovorjen s socialnimi partnerji, bistven za spodbujanje ekonomske vzdržnosti evropskih industrijskih podjetij in v najslabšem primeru za preprečevanje zaprtja in prisilnega odpuščanja; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo podjetja, zlasti mala in srednja, da bi preprečile prisilno odpuščanje; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo mehanizme, ki bodo pomagali preprečiti prisilno odpuščanje, kot so začasni podporni programi za zaščito delovnih mest med prehodi, da bi preprečile izgubo strateških industrijskih zmogljivosti in usposobljene delovne sile; poziva evropska podjetja in delodajalce, naj v zgodnji fazi procesa prestrukturiranja oblikujejo in izvedejo načrte, ki jim bodo pomagali, da se v največji možni meri izognejo izgubi delovnih mest ter ohranijo dostojne delovne pogoje in visoke socialne standarde; zahteva večjo zaščito pred nepoštenimi odpusti in potrebno podporo za delavce, ki jih prizadene prestrukturiranje, da bi jim zagotovili priložnosti za preusposabljanje ter podporo, kot je dohodkovna podpora, tudi med iskanjem nove zaposlitve; znova poudarja, da so dostojanstvo in pravice delavcev, pa tudi gospodarska in finančna vzdržnost podjetij pomembni cilji, ki jih je treba upoštevati v okviru procesa prestrukturiranja;

17.pozdravlja napoved Komisije, da bo predlagala dogovor o čisti industriji, ki bo poleg pospešitve razogljičenja tudi ohranil in ustvaril kakovostna delovna mesta v zelenem in digitalnem sektorju v EU; poudarja, da bi moral biti dogovor o čisti industriji osredotočen na strateške industrije, da se preprečijo delokalizacija in izgube delovnih mest, obenem pa okrepita evropski socialni model in socialna pravičnost;

18.poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji razmisli o oblikovanju okvirne direktive za obravnavo izzivov in kompleksnih vprašanj, povezanih z obveznostmi delodajalcev v verigah podizvajalskih pogodb in posredniki na trgu dela v Evropi, da bi delavcem zagotovili dostojne delovne pogoje in spoštovanje njihovih pravic; poziva, naj se v direktivo vključijo ukrepi, ki bodo urejali vlogo posrednikov dela, razen agencij za začasno delo, in uvede splošni pravni okvir EU, ki bo omejil sklepanje pogodb s podizvajalci in zagotovil solidarno odgovornost v podizvajalski verigi, da bi se ustavile zlorabe podizvajalcev in zavarovale pravice delavcev in njihovi zahtevki v primerih, kot so zaostanki pri izplačevanju plač, neplačevanje socialnih prispevkov, stečaj, izginotje podjetja ter slamnati podizvajalci, ki ne plačujejo, kot je bilo dogovorjeno; poziva, naj se v direktivo vključijo določbe o spoštovanju pravic do obveščenosti in posvetovanja ter pravice do kolektivnih pogajanj, tudi za podizvajalske delavce;

19.poziva Komisijo in države članice, naj podprejo socialne partnerje v njihovih prizadevanjih, da vključijo vprašanja v zvezi z zelenim prehodom v kolektivna pogajanja na ustrezni ravni; poudarja, da lahko kolektivne pogodbe zajemajo vpliv dejavnosti družb na okolje, zaščito delavcev pred učinki podnebnih sprememb ter vpliv zelenega prehoda na delovne pogoje; poziva EU in države, naj dodatno podprejo ukrepe in pobude, ki bodo spodbudili delodajalce in delavce, da se prilagodijo zelenemu prehodu in uporabijo kolektivna pogajanja kot ključno orodje za zagotovitev uravnoteženih proizvodnih modelov, ki varujejo okolje in ustvarjajo kakovostna delovna mesta;

20.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.