(3)V skladu s prednostnimi nalogami partnerstva sta EU in Egipt zavezana zagotavljanju odgovornosti, pravne države, polnega spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin, spodbujanja demokracije, enakosti spolov in enakih možnosti kot ustavnih pravic vseh svojih državljanov. Te zaveze prispevajo k napredovanju partnerstva ter k trajnostnemu socialnemu in gospodarskemu razvoju, dobremu upravljanju in socialno-ekonomski stabilnosti Egipta. Povečano in konstruktivno sodelovanje med EU in Egiptom je v zadnjem obdobju odprlo pot k bolj smiselnemu dialogu o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami. Zasedanji pododbora za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo ter mednarodna in regionalna vprašanja decembra 2022 ter Pridružitvenega sveta maja 2023 sta bili institucionalni platformi za izmenjavo mnenj o vrsti vprašanj glede človekovih pravic, s katerimi bi EU rada nadaljevala in jih nadgradila. Stalno izboljševanje razmer v bodoče na področju človekovih pravic, kot so izboljšanje pravic do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, uvedba moratorija na smrtno kazen, boj proti mučenju in prisilnim izginotjem ter izboljšanje razmer v zaporih, in pravic žensk ter temeljnih svoboščin kot posledica aktivne, usklajene in proaktivne politike na tem področju v Egiptu bo pozitivno vplivalo na odnose med EU in Egiptom.

(5)EU priznava ključno vlogo, ki jo ima Egipt za regionalno varnost in stabilnost, ter ima velik interes, da prepreči kratkoročno gospodarsko nestabilnost v državi, ki bi lahko imela širše posledice in koristila geopolitičnim tekmecem. Terorizem, organizirani kriminal, kot je trgovina z ljudmi, nezakonite migracije, dezinformacije, konflikti ter preganjanje verskih in etničnih manjšin, so skupne grožnje za našo varnost in družbeno strukturo narodov na obeh straneh Sredozemlja. Podobno je tudi energija eden od najbolj perečih izzivov, s katerim se soočajo države na obeh straneh Sredozemlja. Sodelovanje na področju energije med EU in Egiptom v vzhodnem Sredozemlju ne bi bilo le vir gospodarske blaginje za regijo, temveč bi z diverzifikacijo oskrbe z energijo in spodbujanjem regionalnega sodelovanja lahko tudi okrepilo energetsko varnost EU. V zvezi s tem je vzhodnosredozemski forum za plin platforma za pozitivno regionalno sodelovanje. Zato je v skupnem interesu EU in Egipta, da okrepita sodelovanje, kar je poudarjeno v prednostnih nalogah partnerstva, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, vključno z mednarodnim pomorskim pravom, s človekovimi pravicami in mednarodnim humanitarnim pravom, ter da spodbujata skupne interese in rešujeta skupne izzive.

(6)Kot je navedeno v skupni izjavi, se je Unija zaradi globalnih in regionalnih geopolitičnih izzivov, kot so humanitarna kriza v Gazi po terorističnih napadih Hamasa v Izraelu 7. oktobra 2023, vse večje napetosti v Afriškem rogu in varnost plovbe v Rdečem morju in Sueškem prekopu, pa tudi migracijski pritisk zaradi konflikta v Sudanu, negotovosti v Siriji, nestabilnosti v Libiji, odgovornosti Egipta kot gostitelja velikega števila beguncev in migrantov ter strateškega pomena Egipta kot največje države v regiji in stebra stabilnosti za ves Bližnji vzhod odločila za strateško in celovito partnerstvo z Egiptom.

(7)Cilj strateškega in celovitega partnerstva z Egiptom je okrepiti politične odnose med EU in Egiptom na raven strateškega partnerstva in Egiptu omogočiti, da izpolni svojo ključno vlogo zagotavljanja stabilnosti v regiji, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Cilj partnerstva je prispevati k podpiranju makroekonomske odpornosti Egipta in omogočiti izvajanje ambicioznih socialno-ekonomskih reform na način, ki dopolnjuje in krepi proces reform, predviden v programu MDS za Egipt. Kot je navedeno v skupni izjavi, bo strateško in celovito partnerstvo obravnavalo širok nabor ukrepov politike, razdeljenih na šest stebrov ukrepanja, in sicer: politični odnosi, gospodarska stabilnost, naložbe in trgovina, nedovoljene migracije in mobilnost glede spoštovanja človekovih pravic; sodelovanje na področju varnosti in kazenskega pregona, demografija in človeški kapital. Tako strateško in celovito partnerstvo bi bilo treba razviti v skladu s pobudami na ravni Unije in držav članic, kot sta strategija Global Gateway in načrt Mattei za Afriko.

(8)Partnerstvo je podprto s finančnim svežnjem v višini 7,4 milijarde EUR, ki bo sestavljen iz kratkoročne in dolgoročne podpore za potrebni program makrofiskalnih in socialno-ekonomskih reform, povečanih zneskov, ki bodo na voljo za podporo naložbam v Egiptu, in ciljno usmerjene podpore za izvajanje različnih strateških prednostnih nalog, zlasti na področju nezakonitega priseljevanja in virov obnovljive energije. Del svežnja podpore je sveženj makrofinančne pomoči EU v višini do 5 milijard EUR v obliki zelo ugodnih posojil, ki ga sestavljata dva ukrepa makrofinančne pomoči (kratkoročni ukrep v višini do 1 milijarde EUR in redni, srednjeročnejši ukrep v višini do 4 milijard EUR), in finančnih instrumentov, kot so jamstva in instrumenti mešanega financiranja, namenjenih mobilizaciji javnih in zasebnih naložb, od katerih bo imela koristi večina Egipčanov, s ciljem ustvarjanja znatnih novih naložb. To bodo dopolnjevali programi za podporo posebnim prednostnim nalogam v okviru strateškega in celovitega partnerstva s posameznimi projekti in tehnično pomočjo, ki se bodo izvajali v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje2.

__________________

2 Ustanovljen z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(9)Makrofiskalni položaj Egipta se je v zadnjih mesecih soočal z velikimi izzivi in znatno poslabšal, saj so se zunanji pritiski okrepili, javni dolg pa se je še povečal, pri čemer še vedno obstajajo znatna negativna tveganja za gospodarske obete. Zaradi ruske vojne z Ukrajino in geopolitičnih napetosti ter konfliktov na Bližnjem vzhodu je prišlo do dolgotrajnih odlivov kapitala in nižjih prejemkov tujih valut, zlasti zaradi močnega upada prihodkov iz turizma, prihodkov od Sueškega prekopa in proizvodnje plina ter izgube zaupanja med tujimi vlagatelji. Ob težavnem fiskalnem položaju Egipta, za katerega so značilni stalni javnofinančni primanjkljaji ter visok in naraščajoč dolg v razmerju do BDP, je to še posebej velik izziv. Kljub tem težkim zunanjim razmeram je Egipt leta 2024 lahko izvedel reforme, kot sta poenotenje deviznih tečajev in napredek pri zaostrovanju monetarne politike, da bi pomagali pri ohranitvi makroekonomske stabilnosti.

(12)Egipt je v začetku leta 2024 obnovil sodelovanje z MDS in 6. marca 2024 dosegel dogovor na delovni ravni o prenovljenem programu instrumenta za povečanje financiranja, ki se je povečal na 8 milijard USD. Pogajanja na ravni strokovnjakov glede četrte revizije programa gospodarske reforme Egipta so bila sklenjena decembra 2024. Cilj novega programa je obravnavati (1) verodostojno prilagodljivost deviznega tečaja, (2) vzdržno zaostrovanje monetarne politike, (3) fiskalno konsolidacijo za ohranitev vzdržnosti dolga, (4) novi okvir za omejitev porabe za infrastrukturo, (5) zagotavljanje ustreznih ravni socialne porabe za zaščito ranljivih skupin pred naraščanjem življenjskih stroškov in cen energije ter (6) izvajanje politike državnega lastništva in reform za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s spodbujanjem razvoja zasebnega sektorja v gospodarstvu. Egipt je skupaj s podpisom dogovora na delovni ravni uvedel tudi prilagodljiv menjalni tečaj in zvišal ključno obrestno mero centralne banke za znatnih 600 bazičnih točk v skladu s prednostnimi nalogami programa MDS.

(16)Ker je v plačilni bilanci Egipta še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije ter regionalni partnerji, je makrofinančna pomoč Unije Egiptu v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Egipta za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Paket makrofinančne pomoči Unije, vključno z makrofinančno pomočjo v višini do 4 milijarde EUR na podlagi tega predloga, bi z dopolnjevanjem sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podpiral gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Egipta.

(19)Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjih ukrepov, in drugimi ustreznimi politikami Unije, vključno s tistimi, ki so povezani z demokracijo, človekovimi pravicami in pravno državo, v skladu s členom 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom.

(22)Makrofinančno pomoč bi bilo treba še naprej uporabljati kot ekonomski instrument. Vendar pa bi predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije moral biti, da Egipt še naprej izvaja konkretne, verodostojne in otipljive ukrepe za spoštovanje in krepitev učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter zagotovitev spoštovanja človekovih pravic. Poleg tega bi bilo treba s specifičnimi cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ, okrepiti upravljanje in nadzor finančnega sektorja v Egiptu ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale redno spremljati izpolnjevanje predpogoja in doseganje posebnih ciljev.

(23)Bistveno je poudariti, da mora Egipt izpolnjevati potreben ekonomski predpogoj, da bi bil upravičen do makrofinančne pomoči. Egipt je dokazal, da je solventen in finančno stabilen, kar je Komisija preverila. Da pa bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi moral Egipt sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi moral sporazum o posojilu, sklenjen med Komisijo in egiptovskimi organi, vsebovati določbe, ki Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščajo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta3 ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/964, Komisijo in Računsko sodišče za izvajanje revizij, Evropsko javno tožilstvo pa za izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem makrofinančne pomoči Unije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč na voljo, in po njem.

__________________

3 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

4 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(26)Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati z letnim poročilom o dogajanjih v zvezi s pomočjo in glede spoštovanja učinkovitih demokratičnih mehanizmov v skladu s predpogoji iz tega sklepa ter jima posredovati ustrezne dokumente.

(28)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti pogojena s trajnostnimi reformami gospodarske politike in pogoji v zvezi z demokracijo, pravno državo ter človekovimi pravicami, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z egiptovskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Egiptu bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno ali trajno ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

1.Unija da Egiptu na voljo makrofinančno pomoč v obliki zelo ugodnih posojil v višini največ 4 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo njegovi družbeno-gospodarski stabilizaciji in obsežnemu strukturnemu programu reform ter njegovi odgovornosti, da ublaži posledice nezakonitih migracij in upravlja migracijske tokove. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za zadevno leto s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Egipta, kot so opredeljene v programu MDS.

1.Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Egipt še naprej izvaja konkretne in verodostojne ukrepe za spoštovanje in krepitev učinkovitih demokratičnih mehanizmov, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načela pravne države ter si še naprej prizadeva za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic.

2.Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje tega predpogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu redno in pisno poročajo o izpolnjevanju pogojev gospodarske politike in finančnih pogojev, določenih v memorandumu o soglasju.

1.Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z egiptovskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme, kot je na primer nova reforma kazenskega postopka, in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije, in ki se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izvedbo teh reform. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Egipt ob podpori MDS.

2.Namen pogojev gospodarske politike in finančnih pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Egiptu, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, vključno z MSP, tudi za mala in srednja podjetja, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, trajnostnim razvojem, dobrim upravljanjem ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

(c)zadovoljivo izvajanje pogojev glede gospodarske politike, finančnih pogojev in pogojev v zvezi z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

4.Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno ali trajno ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno ali trajno ukinitev.

1.Za financiranje podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 223 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije izposodi potrebna sredstva.

2.Komisija z Egiptom sklene sporazum o posojilu v zvezi z zneskom iz člena 1. Podrobni pogoji podpore v okviru makrofinančne pomoči, ki je v obliki posojil, se določijo v sporazumu o posojilu v skladu s členom 223 finančne uredbe, ki ga sklenejo Komisija in egiptovski organi. Sporazum o posojilu določa obdobje razpoložljivosti in podrobne pogoje podpore v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojil, tudi v zvezi s sistemi notranjih kontrol. Egipt odplača posojilo, ki se odobri pod pogoji, na podlagi katerih ga lahko odplača v daljšem obdobju, kar vključuje morebitno obdobje odloga po tem, ko o tem uradno obvesti Evropski parlament in Svet. Posojila trajajo največ 35 let. Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi s posli iz odstavka 3.

1.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta7.

_________________

7 Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(b)oceni gospodarske razmere in obete za Egipt ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz členov 2 in 3(1);

(c)navede povezavo med reformami gospodarske politike Egipta, določenimi v memorandumu o soglasju, njegovimi fiskalnimi rezultati ter izplačilom makrofinančne pomoči Unije, pri čemer opiše ukrepe, sprejete v korist demokratičnih mehanizmov, pravne države in človekovih pravic.