1.poudarja, da so njegove resolucije o izvajanju SZVP ključni element njenega prispevka k oblikovanju zunanje politike EU; poudarja, da te resolucije odražajo praktične posledice boljšega spoštovanja pravice do nadzora na področju zunanje politike, ki jo Parlamentu podeljuje Lizbonska pogodba; opozarja, da je resolucija iz leta 2024 prva tovrstna resolucija v tem zakonodajnem obdobju, ki naj bi služila kot vodilo za izvršno oblast EU pri določanju prednostnih nalog zunanje politike za to zakonodajno obdobje; poudarja, da se mora EU v vse bolj nestabilnem mednarodnem okolju hkrati spoprijemati s številnimi zunanjepolitičnimi izzivi, ki jo neposredno ali posredno zadevajo, kot so aktualna ruska vojaška agresija proti Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu, vse večja konkurenca med velikimi silami, nenehni poskusi spodkopavanja večstranskega mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, ter vse večja povezanost med tujimi in notranjimi krizami; je trdno prepričan, da mora EU, če želi ostati pomembna na mednarodnem prizorišču, voditi odločno, urejeno in odločno zunanjo politiko, ki bo izpolnjevala strateške cilje EU, ter še naprej opredeljevati, uveljavljati in ščiti svoje interese v svetu; opozarja, da bi morala EU pri svojem zunanjem delovanju upoštevati vrednote in načela iz člena 2, člena 3(5) in člena 21 PEU, ki so navdihnili ustanovitev, razvoj in širitev EU, vključno z demokracijo, pravno državo, univerzalnostjo in nedeljivostjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanjem človekovega dostojanstva ter načel enakosti in solidarnosti; meni tudi, da bi morala SZVP zagotoviti izvajanje Agende OZN do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja;

2.poudarja, da so temeljna načela skupne zunanje in varnostne politike EU zakoreninjena v neomajno zavezanost EU večstranskemu mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih, kot je zapisano v Ustanovni listini OZN, in na jasnem zavzemanju EU za mirno in diplomatsko sodelovanje med vsemi državami članicami; spodbuja vse strani, naj spore rešujejo z dialogom ob vzajemnem spoštovanju mednarodnega prava, suverenosti in ozemeljske celovitosti; ponovno potrjuje svojo zavezanost spodbujanju svetovnega miru in stabilnosti s spodbujanjem diplomatskih pobud za preprečevanje in reševanje sporov, ki spodbujajo mednarodno sodelovanje pri ključnih svetovnih izzivih, kot so podnebne spremembe, človekove pravice in trajnostni gospodarski razvoj; poziva k stalnim partnerstvom z mednarodnimi akterji, da bi zagotovili učinkovitost svetovnih prizadevanj za ohranjanje in izgradnjo miru;

3.ugotavlja, da je bilo poročilo Evropskemu parlamentu predloženo 20. junija 2024; opozarja, da bi moralo biti po svoji naravi usmerjeno v prihodnost; v nadaljevanju podaja pripombe o več dogodkih, ki jih je podpredsednik/visoki predstavnik izpostavil v svojem poročilu;

4.pozdravlja zlasti:–lokalne, dinamične civilne družbe v državah širitve, ki imajo konstruktivno vlogo v procesu vključevanja v EU, pri čemer poudarja, da je civilna družba bistvena za spodbujanje demokracije in pluralizma ter dobrega upravljanja in družbenega napredka ter da bi morale države širitve ustvariti spodbudno okolje in ustrezen okvir za sodelovanje, ki bosta omogočila njihovo smiselno vključenost;–uspešen zaključek postopka pregleda za Albanijo konec leta 2023 in odprtje prvega sklopa pogajalskih poglavij o temeljnih prvinah in o zunanjih odnosih (sklop 6) leta 2024; pozdravlja namero Albanije, da hitro zaključi pristopna pogajanja; poudarja, da je treba dodatno okrepiti reforme, da bi odpravili pomanjkljivosti, ki še vedno obstajajo v zvezi s temeljnimi vprašanji, zlasti v zvezi s pravno državo, bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu; svari pred spodkopavanjem dela neodvisnih institucij, kot je posebna struktura za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK); poudarja pomen trdnega političnega pluralizma in konkurenčne opozicije ter poziva k dialogu in konstruktivnemu sodelovanju med večino in opozicijo, da bi odpravili močno politično polarizacijo v državi in spodbujali vključujoče demokratične procese, ki spoštujejo vse strani, vključno z grško, romsko in egiptovsko manjšino v državi; izreka pohvalo za dosledno in popolno usklajenost države z zunanjo in varnostno politiko EU, vključno z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji in Belorusiji;–odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino; spodbuja oblasti, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe iz priporočila Komisije z dne 12. oktobra 2022; poziva politične voditelje te države, naj izvedejo obsežen sklop reform, vključno z volilnimi reformami, v skladu z odločitvami domačih in mednarodnih sodišč, da bi zagotovili načeli enakosti in nediskriminacije za vse državljane in konstitutivne narode, kot je zapisano v ustavi, in ob polnem spoštovanju sodb domačih in mednarodnih sodišč, vključno z vsemi sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z Bosno in Hercegovino; obsoja ponavljajočo se podžigajočo retoriko in separatistične zakone in politiko vodstva Republike Srbske, vključno s praznovanjem neustavnega dneva Republike Srbske 9. januarja 2025; poziva države članice in predstavnike mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, naj spodbujajo in podpirajo izvajanje teh sodb; je seznanjen s sodbo sodišča Bosne in Hercegovine v zadevi Milorada Dodika z dne 26. februarja 2025 in obsoja njegove napade brez primere na institucije Bosne in Hercegovine, skupaj z vodstvom Republike Srbske, ter ustrahovanje opozicije v Republiki Srbski; ponovno poziva k ciljno usmerjenim sankcijam proti destabilizirajočim akterjem v Bosni in Hercegovini, zlasti Miloradu Dodiku, pa tudi drugim visokim uradnikom Republike Srbske in srbskim uradnikom, ki zagotavljajo politično in materialno podporo separatističnim politikam; podpira izjavo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja z dne 10. marca 2025 v Sarajevu in poziva k dialogu med vsemi stranmi, da bi zaščitili stabilnost v državi; poziva vse države članice, naj zagotovijo, da bo Svet lahko sprejel takšne sankcije, in naj jih uvedejo dvostransko ali v dogovoru z drugimi državami članicami, če njihovo sprejetje v Svetu ni mogoče; pozdravlja dogovor, ki je bil dosežen o podaljšanju mandata sil EU v operaciji Althea v Bosni in Hercegovini do novembra 2025 in opozarja, da ima ta misija še vedno ključno vlogo pri varnosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine; pozdravlja prihod rezervnih sil EUFOR Althea; poziva vojaško misijo EU, naj dejavno preprečuje nezakonite parade in druge provokacije, pa tudi grožnje vsem osebam, ki si prizadevajo pomagati žrtvam genocida in vlagati v medetnično spravo in mirno prihodnost države; poziva k zagotavljanju varnosti v spominskem centru Srebrenica-Potočari;–napredek v dialogu med Beogradom in Prištino, zlasti na področju prostega gibanja in energije; poziva Kosovo in Srbijo, naj stalno sodelujeta v tem dialogu v dobri veri in duhu pripravljenosti na kompromis, da bi brez dodatnega odlašanja dosegli celovit, pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji njunih odnosov na podlagi medsebojnega priznavanja v skladu z mednarodnim pravom; v zvezi s tem obžaluje pomanjkanje napredka pri normalizaciji odnosov in poziva k prizadevanjem in zmogljivostim za dialog, ki ga podpira EU; zato se zavezuje, da bo tesno sodeloval z odhajajočim in s prihodnjim posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino ter druga regionalna vprašanja Zahodnega Balkana; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj izkoristi novi mandat Komisije, da bi se čim prej premaknili z mrtve točke in dali nov zagon dialogu ter oblikovali nov, inovativen in uravnotežen pristop k mediaciji;–poročilo o širitvi Srbije za leto 2024, ki ga je Komisija predstavila 31. oktobra 2024; ponavlja svoje stališče, da bi morala pristopna pogajanja s Srbijo napredovati le, če se država uskladi s sankcijami EU proti Rusiji in doseže znaten napredek pri reformah, povezanih z EU, zlasti na področju temeljnih vprašanj; opozarja srbske oblasti, da je pravilno delovanje demokratičnih institucij v središču procesa pristopa Srbije k EU in metodologije pristopa k EU; v zvezi s tem opozarja na svoje stališče, da so srbske parlamentarne in lokalne volitve, ki so potekale 17. decembra 2023, odstopale od mednarodnih standardov in zavez Srbije glede svobodnih in poštenih volitev; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi teh nepravilnosti in splošnega volilnega okolja, ki ni izpolnjevalo standardov, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU; poziva srbsko politično vodstvo, naj zagotovi konstruktiven in vključujoč dialog v celotnem političnem spektru ter izvede potrebne reforme, da bi Srbija napredovala na poti pristopa k EU; pozorno spremlja obsežno mobilizacijo študentov, ki so se ji pridružile druge skupine državljanov, po tragični nesreči na železniški postaji Novi Sad; želi spomniti, da je svoboda zbiranja temeljna pravica in podpira politiko ničelne strpnosti do nasilja nad miroljubnimi protestniki; obsoja prijavljene primere digitalnega nadzora in nadlegovanja novinarjev, aktivistov za človekove pravice in civilnodružbenih organizacij ter žaljivih napadov nanje, nazadnje s policijsko racijo v štirih vodilnih civilnodružbenih organizacijah 25. februarja 2025, dozdevno zaradi zlorabe sredstev USAID; poziva k temeljiti, nepristranski in hitri preiskavi obtožb o nasilju nad protestniki in kršitvah policije med protesti; izraža solidarnost z udeleženci mirnih demonstracij, zlasti tistimi na demonstracijah 15. marca 2025, ki so največji množični protesti v sodobni zgodovini Srbije; obžaluje popustljiv pristop Komisije do Srbije kljub njenemu celoletnemu zaostanku na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic, pa tudi njen destabilizacijski vpliv na celotno regijo; poziva Komisijo, tudi na najvišji ravni, naj uporabi jasnejši jezik do Srbije in dosledno obravnava njene pomembne pomanjkljivosti, pomanjkanje napredka in celo nazadovanje, s čimer bo spoštovala temeljne vrednote EU;–prošnjo Kosova za članstvo v EU in poročilo o Kosovu za leto 2024 ter ponovno poziva države članice v Evropskem svetu, naj Komisijo pooblastijo, da predstavi vprašalnik in poda mnenje o utemeljenosti prošnje države za pristop; poudarja, da se bo prošnja Kosova, da se obravnava kot država kandidatka za članstvo v EU, ocenjevala glede na lastne dosežke in uspešnost pri izpolnjevanju københavnskih meril za članstvo v EU; vendar pozdravlja odpravo vizumske obveznosti za državljane Kosova; obžaluje omejevalne ukrepe, ki jih je Svet sprejel proti Kosovu, in poziva k njihovi takojšnji ukinitvi v skladu s predlogom podpredsednika/visokega predstavnika;–napredek Črne gore pri izpolnjevanju vmesnih meril za poglavji 23 in 24 pravnega reda EU; spodbuja državo, naj še naprej napreduje pri reformah, povezanih z EU, in jih nemudoma začne izvajati; kljub temu izraža zaskrbljenost zaradi spornih zamisli za zakonodajne predloge o državljanstvu in tujih agentih, ki se širijo v javnosti; poudarja, kako pomembno je, da bi bila nova vlada zmožna in odločna nadaljevati reforme, povezane z EU, ter zanesljivo obdržati Črno goro na strateški poti k EU; pričakuje, da bo država začela zapirati poglavja v pristopnih pogajanjih in bo pripravljena pristopiti k EU v naslednjih nekaj letih;–uspešen zaključek postopka pregleda za Severno Makedonijo konec leta 2023; poziva vlado Severne Makedonije, naj doseže konkretne rezultate pri izpolnjevanju obveznosti iz pogajalskega okvira EU in zaključkov zasedanja Evropskega sveta 18. julija 2022, vključno z ustreznimi ustavnimi spremembami, v skladu z zavezami države;–uspešno nadaljevanje dialoga o SZVP med EU in njenimi partnericami na Zahodnem Balkanu ter pomen teh partnerstev za mir in varnost; opozarja, da je širitev EU geostrateška naložba, ki zahteva zavezanost EU in držav širitve na pristopni poti; v zvezi s tem opozarja, da so še vedno potrebne reforme na področju pravne države, temeljnih pravic in javne uprave ter uskladitev s SZVP, vključno s sankcijami in vizumsko politiko EU; poleg tega opozarja na grožnje, ki jih predstavlja zlonamerno tuje vmešavanje v regiji, in poudarja pomen boja proti dezinformacijam za zajezitev protizahodne in razdiralne retorike, katere namen je izkoristiti in zaostriti etnične napetosti v regiji; svari pred sodelovanjem s sistemskimi tekmeci EU, ki bi lahko ogrozilo uspešno, trajnostno in varno prihodnost, ki jo ponuja pristop k EU; v zvezi s tem opozarja na dodano vrednost naložb EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč III, novoustanovljenega instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan ter naložbenega okvira za Zahodni Balkan; poziva države Zahodnega Balkana, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za podporo usklajevanju s pravnim redom EU; poziva komisarko za širitev, naj poveča prepoznavnost ukrepov EU na Balkanu;–odločitev, da se začnejo pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo; pozdravlja dejstvo, da se je stopnja usklajenosti Moldavije s SZVP znatno povečala, in sicer s 54 % v letu 2022 na 86 % v letu 2024, ter spodbuja Ukrajino in Moldavijo, naj nadaljujeta ta pozitivni trend k popolni uskladitvi; poziva, naj se pospeši postopek pregleda in pravočasno organizirajo nadaljnje medvladne konference;–odločitev Armenije, da začasno prekine sodelovanje v Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti in v letu 2024 ustavi vsa plačila v njen proračun, potem ko ji Rusija ni pomagala pri vojaški agresiji Azerbajdžana, in da si zato prizadeva za zanesljivejšo varnostno strukturo; podpira uradno zahtevo Armenije, naj Ruska federacija z armenskega mednarodnega letališča in armensko-iranske meje umakne svoje mejne policiste zvezne varnostne službe; pozdravlja redna srečanja v okviru političnega in varnostnega dialoga med EU in Armenijo ter Partnerskega sveta EU-Armenija ter pozdravlja odločitev z dne 13. junija oziroma 22. julija 2024, da se sprejmejo ukrepi pomoči v okviru evropskega mirovnega instrumenta v podporo armenskim oboroženim silam;–uspešen zaključek pogajanj med Armenijo in Azerbajdžanom o celotnem besedilu osnutka sporazuma o miru in vzpostavitvi meddržavnih odnosov; izreka pohvalo Armeniji, ker je utrla pot dokončnemu oblikovanju besedila, ter poziva azerbajdžansko vodstvo, naj mirovni sporazum podpiše in izvaja v dobri veri, kakor je bilo sklenjeno na pogajanjih; spodbuja nadaljnji napredek v okviru procesa določitve meje med Armenijo in Azerbajdžanom, ki je privedel do dogovora o več odsekih meje in odprtja regionalnih komunikacij na podlagi suverenosti in pristojnosti obeh držav ter vzajemnosti in enakosti kot ključnega ukrepa za sprostitev regionalnega razvoja, krepitev povezljivosti ter spodbujanje trajnostnega miru in blaginje, pa tudi za olajšanje sprave med skupnostmi na podlagi okrepljenih medosebnih stikov; znova izraža podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Armenije in Azerbajdžana ter odločno podpira normalizacijo njunih odnosov na podlagi načel vzajemnega priznavanja ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja v skladu z deklaracijo iz Alma-Ate iz leta 1991; ponovno zahteva umik azerbajdžanskih enot s celotnega suverenega ozemlja Armenije in izpustitev preostalih 23 armenskih talcev;–dejavnosti civilne misije Evropske unije v Armeniji (EUMA) v okviru SVOP, ki prispeva k varnosti v regiji z znatnim zmanjšanjem števila incidentov na konfliktnih in obmejnih območjih ter zmanjšuje stopnjo tveganja za prebivalstvo, ki živi na teh območjih; pozdravlja pomoč Armenije pri dejavnostih misije EUMA na njenem ozemlju; izreka pohvalo Svetu za odločitev o povečanju števila napotenih opazovalcev, razširitvi zmogljivosti misije ter podaljšanju časovnega okvira njene napotitve; poziva k nadaljnji širitvi in prisotnosti v regiji; poziva Komisijo, naj Armeniji zagotovi podporo pri razminiranju;–nadaljnje delo ESZD v zvezi z obravnavanjem tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (FIMI) ter bojem proti njima prek nabora orodij FIMI, ustanovitev projektnih skupin STRATCOM v tesnem sodelovanju z državami članicami, mednarodnimi partnerji, civilno družbo in drugimi ustreznimi deležniki; ponovno poziva k spodbujanju stalnega pretoka obveščevalnih podatkov o zunanjih in varnostnih vprašanjih, ki se pojavljajo zunaj EU, iz držav članic v ESZD; v zvezi s tem poziva, naj se s povečanjem človeških in finančnih virov ter zmogljivosti okrepijo Obveščevalni in situacijski center EU (EU INTCEN), center ESZD za krizno odzivanje in Satelitski center Evropske unije (SatCen);–predlog podpredsednika/visokega predstavnika o režimu sankcij za boj proti korupciji, ki bi EU omogočil, da obravnava huda dejanja korupcije po vsem svetu; poziva Svet, naj hitro sprejme ta predlog;

5.obsoja zlasti:–nadaljevanje ruske nezakonite in neupravičene vojaške agresije proti Ukrajini in vse pogostejše ruske napade na civilne cilje in civilno infrastrukturo v Ukrajini; zahteva, naj Rusija in njene pridružene enote prenehajo z vsemi vojaškimi akcijami ter naj Ruska federacija nemudoma in brezpogojno umakne svoje enote in opremo iz Ukrajine in iz vseh drugih držav, katerih ozemlje ali dele ozemlja nezakonito zaseda; ponovno poudarja svojo politiko nepriznavanja začasno zasedenih ozemelj Ukrajine s strani Rusije, med drugim tudi Krima; obsoja vse hibridne napade, ki jih Rusija izvaja v Ukrajini, in odločno obsoja širjenje ruske propagande o vojni v Ukrajini;–vlogo nelegitimnega režima Aleksandra Lukašenka, ki omogoča državi, da deluje kot rusko vojaško oporišče, in dejansko predaja nacionalno suverenost Kremlju, da bi ohranil nadzor nad Belorusijo, hkrati pa brutalno zatira belorusko ljudstvo, da bi ostal na oblasti; obžaluje dejstvo, da je prišlo pred lažnimi volitvami 26. januarja 2025 do hudih kršitev človekovih pravic; je vznemirjen zaradi dejstva, da Putinov in Lukašenkov režim migracije, zlasti glede na pritok tisočev migrantov na Poljsko, v Litvo in Latvijo, ki ga organizirata Rusija in Belorusija, da bi izsilila njihov vstop v EU; obžaluje, da Putinov režim instrumentalizira migracije, kar je privedlo do tega, da je Finska zaprla mejo z Rusijo;–nezakonito vmešavanje Severne Koreje v rusko vojaško agresijo proti Ukrajini s pošiljanjem vojaške opreme in streliva Rusiji, pa tudi z napotitvijo več tisoč vojakov v boj proti Ukrajini;–nadaljnje testiranje orožja in razvoj jedrskega programa Severne Koreje, kar je v nasprotju z resolucijo OZN in dodatno zaostruje napetosti v indijsko-pacifiški regiji; zahteva, da Severna Koreja popolnoma, preverljivo in nepovratno opusti svoje programe orožja za množično uničevanje in balističnih izstrelkov; poziva oblasti Severne Koreje, naj prenehajo s stalnimi zločini proti človeštvu in začnejo proces reform, v katerem bodo spoštovane in zaščitene vse človekove pravice;–vse pogostejše zlonamerne dejavnosti, vmešavanje in hibridno vojskovanje Ruske federacije, njenih institucij in pridruženih enot, da bi ogrozile demokratično stabilnost in suverenost Gruzije in Republike Moldavije, zlasti njihovo nedavno vmešavanje v ustavni referendum o pristopu k EU in predsedniške volitve;–napad na kosovske policiste, ki ga je v kraju Banjska/Banjskë na severu Kosova 24. septembra 2023 izvedla dobro organizirana srbska paravojaška skupina, in v katerem je bil umorjen kosovski policist Afrim Bunjaku, dva kosovska policista pa sta bila ranjena; obsoja podel teroristični napad na kritično infrastrukturo blizu kraja Zubin Potok; poudarja, da morajo storilci teh obžalovanja vrednih napadov nemudoma odgovarjati za svoja dejanja in biti kazensko preganjani;–nadaljevanje po mednarodnem pravu nezakonite zasedbe 37 % Cipra, države članice EU, s strani Turčije, države članice Nata;–brutalne in neselektivne teroristične napade Hamasa 7. oktobra 2023 v Izraelu, ki so sprožili izraelski vojaški odziv in konflikt v Gazi, ki ima uničujoče posledice za civiliste in je povzročil katastrofalne humanitarne razmere;–dejstvo, da je Hamas kot talce vzel in še vedno zadržuje nedolžne ljudi, vključno z ženskami in otroki, ter poziva k njihovi brezpogojni in takojšnji izpustitvi;–namerno in zlonamerno podžiganje izjemno napetih razmer s ponavljajočimi se napadi državnih in nedržavnih akterjev v regiji na Izrael od 7. oktobra 2023, pri čemer je glavni pobudnik Iran, pa tudi hutijevci v Jemnu in Hezbolah v Libanonu, ki delujejo kot del njegovih pridruženih enot;–Iran, ker stalno ne izpolnjuje svojih pravnih obveznosti glede zaščitnih ukrepov iz celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih in zavez iz skupnega celovitega načrta ukrepanja, poleg tega obsoja razvijanje njegovega jedrskega programa, ki presega vse verodostojne civilne utemeljitve, in posledično destabilizacijo Bližnjega vzhoda, tudi prek posrednikov, kot so napadi na Izrael ter sponzoriranje terorizma in civilnih konfliktov; napade, ki so jih teroristične organizacije in mreže, povezane z Iranom, izvedle oziroma poskušale izvesti v EU;–neupravičeno pridržanje evropskih državljanov v Iranu, usmrtitev evropskega državljana z dvojnim nemško-iranskim državljanstvom Džamšida Šarmahda 29. oktobra 2024 in brutalno zatiranje iranskega ljudstva, zlasti žensk; ponovno izraža neomajno podporo iranskim ženskam, ki so še vedno izpostavljene hudim kršitvam njihovih temeljnih pravic dve leti po brutalnem zatrtju gibanja Ženske, življenje in svoboda; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj stori vse, kar lahko, da bi te državljane izpustili in odpravili prakso iranske diplomacije glede zajemanja talcev, na podlagi katere pridržuje tuje civiliste in osebe z dvojnim državljanstvom, tudi s spodbujanjem držav članic, naj svojim državljanom odsvetujejo potovanje v Iran;–vse večje vojaško sodelovanje med Iranom in Rusijo, zlasti zaradi namere o podpisu pogodbe o celovitem strateškem partnerstvu, in dejstvo, da Iran Rusiji zagotavlja brezpilotne zrakoplove in balistične izstrelke za uporabo proti Ukrajini in njenemu prebivalstvu;–nedavno sprejetje zakona o spodbujanju kreposti in preprečevanju greha v Afganistanu, pa tudi sistematične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti skrajno razlago šeriatskega prava, zaradi katere se ženske izključuje iz javnega življenja, jim preprečuje delo, ovira dostop do vseh javnih mest brez spremstva moškega sorodnika ter prepoveduje izobraževanje po šestem razredu osnovne šole, kar je apartheid na podlagi spola; zahteva od afganistanskih dejanskih oblasti, naj odpravijo vse omejitve za ženske na podlagi spola, in poudarja, da mora biti to ključni pogoj za sodelovanje mednarodne skupnosti s talibani; vztraja, da mora odnos s talibani še naprej temeljiti na strogih pogojih na podlagi petih meril, ki jih je Svet določil za sodelovanje z afganistanskimi dejanskimi oblastmi, in da morajo storilci teh hudih kršitev pravic deklet in žensk odgovarjati za svoja dejanja, in sicer tudi prek omejevalnih ukrepov;–vse obsežnejše in intenzivnejše operacije kitajske vlade, vključno s kibernetskimi napadi in tujim manipuliranjem informacij, pa tudi poskuse plovil in zrakoplovov, da bi ustrahovali kitajske sosede, saj se tako rušita mir in stabilnost v Tajvanski ožini in okoliških mednarodnih vodah ter ovira pravica vseh drugih strani do svobode plovbe; ostro obsoja izjave kitajskega predsednika, da se Ljudska republika Kitajska ne bo nikoli odpovedala pravici do uporabe sile v zvezi s Tajvanom, in vztraja, da je uporaba prisilnih ukrepov, da bi dosegla združitev, v nasprotju z mednarodnim pravom;–sistem prisilnega dela pod vodstvom vlade in nenehne kršitve človekovih pravic, zlasti sistematično zatiranje Ujgurov v provinci Xinjiang; z zaskrbljenostjo opaža hudo zatiranje etničnih manjšin v Tibetu, Hongkongu in Makavu ter mednarodno zatiranje kitajskih disidentov in stalno prisotnost kitajskih policistov na ozemlju EU; ugotavlja, da Ljudska republika Kitajska ne izvaja priporočil Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR), in to obžaluje; poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice omogoči neodvisni dostop do avtonomne ujgurske regije Xinjiang, ter ta urad poziva, naj objavi celovite in najnovejše situacijske informacije ter akcijski načrt za zagotavljanje odgovornosti Ljudske republike Kitajske; poziva vse države članice EU, naj začasno prekinejo pogodbe o izročitvi s Hongkongom in Ljudsko republiko Kitajsko ter zaščitijo nadlegovane in preganjane posameznike;–poslabšanje stabilnosti v Sahelu, kar je še toliko bolj občutno zaradi številnih vojaških udarov v regiji v zadnjih letih; opozarja, da stabilnost Sahela neposredno vpliva na varnost evropskih zunanjih meja in na upravljanje tokov neurejenih migracij z afriške celine; poudarja, da bi morala EU nujno pregledati svojo regionalno strategijo za Sahel;–državna udara v Burkini Faso in Nigru, kjer je bil priprt predsednik Bazoum, ustava pa se začasno ne uporablja; je vse bolj zaskrbljen zaradi odločitve vojaških režimov osrednjega Sahela v Burkini Faso, Maliju in Nigru, da zapustijo Gospodarsko skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), s čimer so to organizacijo potisnili v globoko politično krizo; poleg tega obsoja fizični napad dne 29. septembra 2024 na poslanca iz države ECOWAS in druge udeležence uradno prijavljenega shoda opozicije v Loméju; poziva togoške oblasti, naj zagotovijo upoštevanje in varstvo temeljnih načel človekovih pravic in pravic ljudstev iz člena 4 prenovljene pogodbe ECOWAS, kot so pravice do mirnega zbiranja ter svobode združevanja, prepričanja in izražanja; poziva organe ECOWAS in njene države članice, naj podprejo potrebna prizadevanja za zaščito načel Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev v celotni podregiji; je seznanjen z zaključkom misije Evropske unije za vojaško partnerstvo v Nigru (EUMPM Niger) ter misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Nigru (EUCAP Sahel Niger) in da misija Evropske unije za usposabljanje v Maliju (EUTM) ni bila obnovljena; z zaskrbljenostjo opazuje, kako Rusija vse bolj razvija meddržavne odnose in pobude za sodelovanje z afriškimi državami prek vojaškega sodelovanja in zavez o sodelovanju na področju razvoja jedrske energije; obsoja porast terorističnih napadov in številne civilne žrtve v Sahelu ter prisotnost in plenjenje ruskih paravojaških enot, ki so privedli do razseljevanja prebivalstva in dotoka beguncev, ki sta tudi posledici nestabilnosti v regiji; obžaluje, da so pripadniki mirovnih sil OZN odšli in da so namesto njih dejansko prišli plačanci skupine Wagner Group ter ruska in turška vojska, industriji teh držav pa dobavljata orožje sahelskim prestolnicam;–državljansko vojno v Sudanu, uničujoče posledice za civilno prebivalstvo, grozodejstva nad tem prebivalstvom in zlasti grozljiva obsežna uporaba posilstva kot orožja v vojni;–taktične in tehnične omejitve, ki so jih oblasti Demokratične republike Kongo uvedle v zadnjem trenutku in s katerimi so misiji EU za opazovanje volitev preprečile spremljanje predsedniških volitev; obsoja nasilje uporniškega gibanja M23, ki ga podpira Ruanda in destabilizira vzhod Demokratične republike Kongo; poziva k reviziji strategije EU za regijo Velikih jezer;–avtoritarni režim Daniela Ortege in Rosarie Murillo, ki sistematično spodkopava demokratične strukture Nikaragve; opozarja, da režim v Nikaragvi ohranja tesne vezi z drugimi avtokratskimi režimi, kot so tisti v Iranu in Venezueli ter na Kubi; obsoja sistematične kršitve in zlorabe človekovih pravic, ki jih izvaja kubanski režim; ostro obsoja in v celoti zavrača volilne goljufije, ki jih je organiziral venezuelski režim, ter zahteva, naj Madurova vlada preneha z represivno politiko ter napadi na civilno družbo in opozicijo; opozarja, da je Parlament 19. septembra 2024 Edmunda Gonzáleza Urrutio priznal za legitimnega in demokratično izvoljenega predsednika Venezuele, Marío Corino Machado pa za vodjo demokratičnih sil v Venezueli; poudarja, da so druge demokratične države v regiji in po vsem svetu priznale Gonzáleza za novoizvoljenega predsednika; opozarja, da bi moral on priseči kot predsednik 10. januarja 2025; izraža zadovoljstvo, da je Parlament 17. decembra 2024 nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2024 podelil vodji venezuelskih demokratičnih sil Maríi Corini Machado in novoizvoljenemu predsedniku Edmundu Gonzálezu Urrutii, saj predstavljata vse Venezuelce doma in po svetu, ki se borijo za vrnitev svobode in demokracije;–delovanje „kubanske zdravstvene brigade“ v nekaterih evropskih državah kot obliko kršenja temeljnih pravic in svoboščin ter suženjstva in prisilnega dela;–tveganje razpada državnih struktur in težke humanitarne razmere na Haitiju zaradi nebrzdanega nasilja tolp;–manipuliranje Ljudske republike Kitajske, Rusije, Irana in drugih totalitarnih ali avtoritarnih režimov z informacijami in njihovo zlonamerno vmešavanje, ki ju uporabljajo kot temeljna instrumenta za izvajanje pritiska na večstranske institucije ter demokratične vrednote in norme, za zlorabo oblasti, povečanje pogostosti in resnosti kršitev človekovih pravic, omejevanje prostorov za civilno družbo, neodvisne medije in demokratična opozicijska gibanja ter širjenje protizahodnih dezinformacij hkrati z uporabo različnih oblik mednarodne represije za ustrahovanje in omejevanje prostorov civilne družbe, neodvisnih medijev in demokratičnih opozicijskih gibanj v diaspori;–vse pogostejše napade, nadlegovanje, samovoljna pridržanja, mučenje in uboje zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu, zlasti tistih, ki se zavzemajo za okoljske pravice, pravice domorodnih ljudstev, pravice žensk, pravice oseb LGBTQI+ in pravice na področju boja proti korupciji; ugotavlja tudi, da državni in nedržavni akterji uporabljajo vse bolj izpopolnjene taktike za utišanje zagovornikov človekovih pravic, vključno z digitalnim nadzorom in kampanjami blatenja; poudarja, da je treba nujno zaščititi zagovornike človekovih pravic, ki imajo tudi ključno vlogo pri uveljavljanju demokracije in vladavine prava po vsem svetu; poziva k okrepljenim podpornim in zaščitnim mehanizmom za zagovornike človekovih pravic, ki se soočajo z grožnjami, nadlegovanjem in nasiljem, zlasti tiste, ki so na območjih z visokim tveganjem ali se ukvarjajo z občutljivimi vprašanji, kot so okoljske pravice, pravice domorodnih ljudstev in pravice žensk;–poskuse izogibanja sankcijam EU in mednarodnim sankcijam, saj jih šteje za strategije, ki neposredno ogrožajo mednarodni red, ki temelji na pravilih;–neupoštevanje obveznosti Azerbajdžana iz odredbe Meddržavnega sodišča z dne 17. novembra 2023, v kateri navaja začasne ukrepe v zvezi z varno, neovirano in hitro vrnitvijo 100 000 etničnih Armencev, ki so pobegnili iz Gorskega Karabaha po vnaprej načrtovanem in neupravičenem vojaškem napadu Azerbajdžana septembra 2023, ter to, da azerbajdžanske oblasti nočejo izpustiti vseh 23 armenskih vojnih ujetnikov, ki jih trenutno zadržujejo; poudarja, da je treba podpreti vse pobude in dejavnosti, ki bi lahko privedle do vzpostavitve trajnega miru med Armenijo in Azerbajdžanom; v ta namen zahteva umik azerbajdžanskih čet s celotnega suverenega ozemlja Armenije in hkrati opozarja , da bi bilo kakršno koli nadaljnje vojaško posredovanje proti Armeniji nesprejemljivo in bi imelo resne posledice za partnerstvo med Azerbajdžanom in EU; poudarja, da bi bilo treba rešiti težave v zvezi s povezavami med Azerbajdžanom in njegovo eksklavo Nahčivan, ob tem pa v celoti spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Armenije; ponovno izraža stališče, da bi morala biti EU pripravljena uvesti sankcije proti posameznikom in subjektom, ki ogrožajo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Armenije; poudarja, da večkratna svarila Parlamenta glede tega položaja niso privedla do sprememb v odnosu EU do Azerbajdžana; poziva EU, naj poskrbi, da ne bo več odvisna od uvoza plina iz Azerbajdžana; poziva Komisijo, naj prekine izvajanje memoranduma o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energetike iz leta 2022 ter ustrezno ukrepa; vztraja, da morata biti izpustitev vseh političnih zapornikov in izboljšanje stanja človekovih pravic v državi pogoj za vse prihodnje partnerske sporazume med EU in Azerbajdžanom; obsoja „pranje ruskega plina“ prek Azerbajdžana in pomoč, ki jo azerbajdžanske oblasti nudijo Rusiji pri izogibanju sankcijam EU; poziva EU, naj prekine vso tehnično in finančno pomoč Azerbajdžanu, ki bi lahko prispevala h krepitvi njegovih vojaških ali varnostnih zmogljivosti; poziva države članice, naj zamrznejo izvoz vse vojaške in varnostne opreme v Azerbajdžan; obsoja večkratne poskuse Azerbajdžana, da bi oblatil in destabiliziral države članice, tudi prek t. i. skupine za pobudo iz Bakuja; obsoja sedanje slabšanje razmer na področju človekovih pravic v državi;

6.se strinja:–da je treba izboljšati odnose s Turčijo; pozdravlja delno umiritev napetosti v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju, vendar ponovno poudarja svojo zaskrbljenost, da je zunanja politika Turčije še naprej v nasprotju s prednostnimi nalogami SZVP EU; v zvezi s tem ponovno opozarja na podpis memoranduma o soglasju med Turčijo in Libijo o celovitem varnostnem in vojaškem sodelovanju ter o razmejitvi morskih območij in pa na sklicevanje nanj;–s pozivom Turčiji, naj si prizadeva za konstruktiven, ne pa za odločen ali agresiven pristop v svojem sosedstvu, vključno z Južnim Kavkazom; obžaluje, da Turčija še naprej oporeka suverenosti in suverenim pravicam države članice EU; opozarja, da je pristopni proces Turčije odvisen od njenega popolnega spoštovanja københavnskih meril in normalizacije odnosov z vsemi državami članicami EU, tudi Republiko Ciper; poziva k spoštovanju statusa varovalnega pasu in mandata mirovnih sil OZN na Cipru; poziva Turčijo in vodstvo turškega dela Cipra, naj ustavita in prekličeta vse tovrstne enostranske dejavnosti ter se vzdržita vseh nadaljnjih ukrepov in provokacij; poziva k sodelovanju v miroljubnih pogajanjih pod vodstvom OZN in k dejanskemu napredku v pogovorih o rešitvi ciprskega vprašanja, trdno v dogovorjenem okviru OZN, ki je edini okvir, ki sta ga sprejeli EU in mednarodna skupnost, ter v skladu s pravom, vrednotami in načeli EU;–z oceno, da pristopnega procesa Turčije k EU ni mogoče nadaljevati, če turška vlada ne bo drastično spremenila svojega ravnanja in če Republika Ciper ne bo priznana kot suverena država; je vznemirjen zaradi nedavne aretacije župana Istanbula in člana republiške ljudske stranke (CHP) Ekrema İmamoğluja nekaj dni, preden ga je CHP izbral za svojega kandidata na naslednjih predsedniških volitvah, in obžaluje stalne napade na politično opozicijo;–da se morata EU in turška vlada nujno pomakniti v proces vzajemne refleksije, vključno s posodobljenim pridružitvenim sporazumom, ki bi privedel do obojestransko koristnega, bolj dinamičnega in strateškega partnerstva s strogimi pogoji glede spoštovanja pravne države, temeljnih pravic, mednarodnega prava, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, in dobrih sosedskih odnosov, ob upoštevanju ključne vloge Turčije, na primer v črnomorski regiji, in njenega pomena kot zaveznice Nata;–da si Turčija dejansko premalo prizadeva za uskladitev s SZVP EU, tudi s sankcijami in preprečevanjem izogibanja sankcijam, pa tudi, da mora Turčija tesno sodelovati s posebnim odposlancem za izvajanje sankcij EU; obžaluje nesprejemljivo solidarnost in podporo teroristični organizaciji Hamas, ki jo je turški predsednik javno izrazil; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi nadaljnjega slabšanja demokratičnih standardov v Turčiji; opozarja, da Turčija EU napada tudi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter da turška vlada razmišlja o uvedbi zakona o tujih agentih po ruskem zgledu; poudarja, da kandidatura Turčije za članstvo v skupini BRICS+ ni skladna s SZVP EU;–z zaskrbljenostjo glede demokratičnega nazadovanja v Gruziji, ki se je pokazalo s tem, da parlamentarne volitve 26. oktobra 2024 niso izpolnjevale mednarodnih standardov za demokratične volitve oziroma zavez države kot članice OVSE, da bo izvedla svobodne in poštene volitve, s tem pa se je pojavil dvom v legitimnost rezultatov in poglobilo nezaupanje javnosti do vlade; poudarja, da kršitve integritete volitev niso združljive s standardi, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU; zavrača vsakršno priznanje parlamentarnih volitev, meni, da je Gruzijo ugrabil nelegitimni režim stranke Gruzijske sanje in zato zavrača vse odločitve organa, ki je prevzel nadzor nad državo, kot je bilo hitro sprejetje sprememb zakonika o upravnih prekrških, kazenskega zakonika in zakona o skupščinah in manifestacijah; poziva, naj se nujno izvedejo predčasne volitve v boljšem volilnem ozračju, upravlja naj jih neodvisna in nepristranska volilna komisija s številčnimi mednarodnimi opazovalci, da se zagotovi resnično svoboden, pošten in pregleden postopek, ki bo predstavljal voljo gruzijskega ljudstva; soglaša s sklepi Evropskega sveta z dne 27. junija 2024, da bo ogrožena pot Gruzije v EU, če ji ne bo uspelo preobrniti sedanji ukrepov, vključno z zakonom o preglednosti tujega vpliva, zakonom o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov ter spremembami volilnega zakonika, in da bo to dejansko privedlo do zaustavitve pristopnega procesa; še naprej priznava Salome Zurabišvili kot legitimno predsednico Gruzije in predstavnico gruzijskega ljudstva; želi pohvaliti njena prizadevanja, da bi državo miroljubno znova usmerila na demokratično pot evropskega razvoja; poziva predsednika Evropskega sveta, naj povabi predsednico Zurabišvili, da bo zastopala Gruzijo na prihajajočem zasedanju Evropskega sveta in na naslednjem vrhu Evropske politične skupnosti; znova izraža neomajno podporo legitimnim evropskim težnjam gruzijskega ljudstva, ki jih je vlada Gruzije izdala; zahteva takojšnjo izpustitev vseh, ki so bili pridržani zaradi miroljubnih protestov proti nedavnim odločitvam Gruzije o prekinitvi vključevanja v EU; poziva k prilagoditvi mehanizmov financiranja EU, da bi upoštevali potrebe, ki se pojavljajo v sedanjem bolj sovražnem in protidemokratičnem okolju; poudarja, da je treba glede na vse večjo represijo in prekinitev dejavnosti Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID) nujno podpreti civilno družbo, zato poziva Komisijo, naj nemudoma okrepi podporo; vztraja, da ukrepi, s katerimi se je EU odzvala na očitno demokratično nazadovanje in neizpolnjevanje prejšnjih zavez, še ne odražajo v celoti resnosti razmer v Gruziji in najnovejših dogodkov; pozdravlja odločitev Sveta, da začasno prekine potovanja brez vizumov za gruzijske diplomate in uradnike, vendar meni, da je treba začeti razmislek o morebitni začasni prekinitvi brezvizumskega režima Gruzije zaradi neizpolnjevanja meril na področju temeljnih pravic; obžaluje, da madžarska in slovaška vlada ovirata sprejetje sklepov Sveta o uvedbi sankcij proti posameznikom, odgovornim za demokratično nazadovanje v Gruziji; poziva Komisijo, naj uporabi zamrznjeni znesek 120 milijonov EUR, ki je bil prvotno namenjen podpori gruzijskim oblastem, za okrepitev podpore EU civilni družbi Gruzije, zlasti nevladnemu sektorju in neodvisnim medijem, ki so pod vse večjim neupravičenim pritiskom vladajoče politične stranke in oblasti, ter naj podpre programe za spodbujanje demokratične odpornosti in integritete volitev; odločno spodbuja EU in njene države članice, naj uvedejo osebne sankcije proti vsem osrednjim akterjem političnega režima, pa tudi njihovim družinskim članom in podpornikom režima v upravi, podjetniški sferi, medijih, pravosodju in organih kazenskega pregona; poziva EU, naj v sodelovanju z drugimi jurisdikcijami, zlasti Združenim kraljestvom, zamrzne finančna sredstva Bidzine Ivanišvilija; spodbuja posamezne države članice in ustrezne regionalne organizacije, naj se izogibajo aktivnemu dajanju legitimnosti samooklicanim oblastem stranke Gruzijske sanje, in v zvezi s tem poziva k prekinitvi delovanja Pridružitvenega sveta EU-Gruzija;–z ugotovitvijo, da sta Rusija in Kitajska postali pomembni akterki v južnem sosedstvu, zlasti v severni Afriki, medtem ko se je povečala moč Turčije in zalivskih držav, zlasti Kraljevine Saudove Arabije, Katarja in Združenih arabskih emiratov, kot regionalnih sil; meni, da zamisel o enotnem „sosedstvu“ za vzhodno in južno Evropo ne upošteva njunih posebnih izzivov; nadalje soglaša s strateškim pomenom južnega sosedstva, njegove stabilnosti, gospodarskega razvoja in blaginje; opozarja, da nestabilnost in negotovost v južnem sosedstvu ostajata izziv za upravljanje evropskih zunanjih meja; poudarja vmešavanje strateških konkurentov v regiji in odločno poziva EU, naj pošlje trdno in jasno politično sporočilo v podporo obnovljenemu sodelovanju z državami južnega sosedstva; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj nujno objavita novi pakt za Sredozemlje in zagotovita ustrezna sredstva za njegovo pravočasno in učinkovito izvajanje; ponovno poudarja, da bi morala biti v središču tega novega pakta dinamična mreža strateških partnerstev, ki je prilagojena posebnim potrebam in težnjam vsake države v našem južnem sosedstvu; v zvezi s tem meni, da bi morala EU opraviti temeljit pregled sedanje strukture spodbud, ki združuje obljubo finančne pomoči in trgovinske koristi v zameno za politične in gospodarske reforme, in poskrbeti, da bo usklajena s širšimi cilji EU, vključno s spodbujanjem človekovih pravic in demokratičnih vrednot; poudarja, da bi morala EU poleg dajanja prednosti dvostranskemu sodelovanju še naprej spodbujati regionalno sodelovanje v obstoječih okvirih, kot je Unija za Sredozemlje, ki ponuja dragoceno platformo za spodbujanje dialoga in skupnega ukrepanja v zvezi z vprašanji skupnega interesa;–z zaskrbljenostjo glede ruskega in kitajskega pritiska v Srednji Aziji in poudarja, da se je treba odzvati s povečanjem prisotnost EU v tej regiji zaradi njenega geostrateškega pomena; poudarja, da srednjeazijske države oklevajo s podporo ruski vojaški agresiji glede na učinek, ki ga ima vojna v regiji; poudarja interes EU za okrepitev gospodarskih odnosov in poglobitev političnih vezi z državami Srednje Azije, da bi med drugim obravnavali izogibanje sankcijam proti Rusiji in Belorusiji; poziva oblasti srednjeazijskih držav, zlasti Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana, naj tesno sodelujejo z EU, zlasti z njenim odposlancem za izvajanje sankcij; spodbuja Komisijo in države članice, naj še naprej spodbuja politične in gospodarske reforme, ki krepijo pravno državo, demokracijo, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;–da je Arktika geostrateško pomembna, kar zadeva širitev možnih pomorskih poti, dostop do naravnih virov, ohranjanje podnebja in ozemeljske zahteve; poudarja, da se ta pomen ne povečuje le zaradi ruske vojaške širitve na skrajnem severu, temveč tudi zaradi vse večje prisotnosti in interesov Kitajske v regiji in ker se je ta razglasila za „državo blizu Arktike“; poudarja, da je treba zagotoviti svobodo in varnost plovbe v času rastočega vpliva in militarizacije teh dveh držav; poudarja pomen ohranjanja varnosti, stabilnosti in sodelovanja na Arktiki; meni, da v regiji ne bi smelo prihajati do vojaških napetosti in izkoriščanja naravnih virov, obenem pa bi bilo treba spoštovati pravice domorodnih ljudstev; ponovno poudarja, da je treba arktično politiko EU vključiti v SZVP ter učinkovito sodelovati z Natom; poziva k redni obravnavi vprašanja Arktike na sejah Političnega in varnostnega odbora ter Sveta;–s strateškim pomenom Tajvanske ožine in indijsko-pacifiške regije glede na porast kitajskega ustrahovanja v regiji, tudi z vojaškimi in hibridnimi sredstvi, ter poudarja, da je treba povečati prisotnost EU v teh regijah; poudarja interes EU, da se razširijo gospodarski odnosi in poglobijo bistvene vezi s podobno mislečimi partnerji v regiji, tudi s Tajvanom; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo usklajeno strategijo EU za pripravljenost in predvidevanje mogočih scenarijev v Tajvanski ožini, hkrati pa redno obveščajo Parlament in pripravljajo ocene učinka;–z učinkovitostjo izvajanja zalivske strategije, napredovanjem strateških partnerstev z vsako od zalivskih držav in sodelovanjem pri spodbujanju globalne in regionalne varnosti in blaginje;–z osredotočenostjo na doseganje odgovornosti v kibernetskem prostoru prek operacionalizacije nabora orodij EU za digitalno diplomacijo in z usmerjanjem pozornosti v krepitev globalne kibernetske odpornosti; poziva, naj se več pozornosti nameni krepitvi zmogljivosti za kibernetsko odpornost razvijajočih se demokracij, ki se soočajo s hibridnimi izzivi za svoje volilne sisteme; poziva k razširitvi skupnih vaj EU in Nata na področju kibernetske obrambe, da bi izboljšali interoperabilnost in pripravljenost za zoperstavljanje hibridnim grožnjam;–z zavezo visoke predstavnice/podpredsednice, naj spodbujanje demokracije postavi v ospredje SZVP in zagotovi proaktivno vlogo EU v zvezi s tem ter naj se pri tem opre na izkušnje, pridobljene pri prejšnjih ukrepih v podporo demokraciji, zlasti v podporo civilni družbi, zagovornikom človekovih pravic, kritičnim glasovom, demokratični opoziciji in medijem;–s potrebo po boju proti nekaznovanju in povečevanju prizadevanj za odgovornost na svetovni ravni, tudi prek Mednarodnega kazenskega sodišča, ter po zavzemanju za mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi trenda, da državni uradniki spodkopavajo odločitve mednarodnih institucij in njihovih zaposlenih; izraža globoko zaskrbljenost zaradi sankcij ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, njegovim tožilcem, sodnikom in osebju, ki pomenijo resen napad na mednarodni pravosodni sistem; poziva Komisijo, naj nemudoma aktivira akt o blokiranju, države članice pa, naj nujno okrepijo diplomatska prizadevanja za zaščito in varovanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot nepogrešljivega temelja mednarodnega pravosodnega sistema; obžaluje, da nekatere države članice Mednarodnega kazenskega sodišča ne izvršujejo nalogov za prijetje tega sodišča in tako spodkopavajo njegovo delo;–z nujno in stalno potrebo po spodbujanju enakosti spolov in opolnomočenja žensk z vsemi zunanjimi ukrepi EU in z zunanjo politiko, ki upošteva vključevanje načela enakosti spolov v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov za obdobje 2021–2025, zlasti glede na trenutno poslabšanje na področju pravic žensk po vsem svetu; poudarja, da bo ob sedanji stopnji napredka za doseganje enakosti spolov po vsem svetu potrebnih še 131 let, kar potrjuje, kako pomembno je pospešiti prizadevanja za zaščito in izboljšanje pravic žensk in priložnosti zanje;

7.v naslednjem oddelku opredeljuje cilje Parlamenta na področju SZVP v letu 2025 in s tem dopolnjuje stališča, ki jih je izrazila podpredsednica/visoka predstavnica v svojem letnem poročilu o SZVP;

8.poudarja, da ruska vojaška agresija proti Ukrajini in njene posledice, vključno z gospodarsko negotovostjo, neustrezno prehransko varnostjo in visokimi cenami energije, skupaj z revizionističnim ravnanjem Ruske federacije proti številnim državam ob Črnem morju, destabilizira in ogroža vzhodno sosedstvo in Zahodni Balkan, kar nato spodkopava evropsko varnostno strukturo; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti EU za podporo demokratičnim institucijam v našem neposrednem sosedstvu; poudarja tudi, da je pomembno zaščititi vzhodno mejo EU, saj se s tem prispeva k varnosti celotne EU; poudarja, da bi morala biti vzhodni ščit in baltska obrambna linija vodilna projekta EU za boljše odvračanje in odpravljanje morebitnih groženj z vzhoda, pri čemer bi se vzpostavil integriran sistem upravljanja kopenskih meja, ki bi bil zasnovan tako, da bi utrdil zunanjo kopensko mejo EU z Rusijo in Belorusijo proti vojaškim in hibridnim grožnjam;

9.ugotavlja, da odziv EU na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini pozorno spremljajo avtokratski akterji po vsem svetu in da bo ta odločilno vplival na oblikovanje njihovega ravnanja na mednarodnem prizorišču; je zaskrbljen zaradi rastočega sodelovanja in usklajevanja med avtokratskimi režimi, tudi prek materialnega ali drugačnega podpiranja ruske agresije proti Ukrajini; poziva Svet, naj uvede omejevalne ukrepe proti državam, ki Ruski federaciji dobavljajo vojaško blago, kot so brezpilotni zrakoplovi in rakete zemlja−zemlja, za napade na civilne cilje; opozarja, da je uporaba takega vojaškega blaga proti civilnim ciljem vojni zločin; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je sodelovanje med Rusko federacijo in Demokratično ljudsko republiko Korejo (DLRK) vse večje, in poudarja, da se z uporabo severnokorejskih vojakov na ruski strani širi obseg konflikta; prav tako poudarja, da so nujno potrebne dodatne sankcije proti Belorusiji, ki bodo enake vsem sankcijam proti Rusiji;

10.meni, da so EU in njene države članice zdaj edine strateške zaveznice Ukrajine, zato poziva EU in njene države članice, naj na vse možne načine občutno povečajo in pospešijo vojaško in gospodarsko podporo, humanitarno pomoč, pa tudi finančno pomoč, da bi Ukrajino postavili v položaj moči, ki ji bo omogočal, da bo lahko osvobodila vse svoje prebivalce in odvrnila vsakršno nadaljnjo agresijo Rusije po morebitnem sporazumu o premirju; v zvezi s tem predlaga, naj se okrepi misija Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini, v sklopu katere se je izurilo približno 75 000 ukrajinskih vojakov, in poudarja, da je treba Ukrajini nujno zagotoviti več zmogljivosti za zračno obrambo in za napade zemlja–zemlja, da bo lahko branila svojo kritično energetsko infrastrukturo, ter poziva države članice, naj nemudoma umaknejo omejitve za uporabo zahodnega orožja, dobavljenega Ukrajini, zoper legitimne vojaške cilje na ruskem ozemlju, na primer za rakete dolgega dosega Taurus, saj bi bilo to povsem skladno s pravico Ukrajine do samoobrambe v skladu z Ustanovno listino OZN;

11.ponovno potrjuje svojo podporo Ukrajini pri njeni želji po pravičnem in trajnem miru ter formuli za mir in načrtu za zmago, ki ju je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski; opozarja, da mora vsaka pobuda za končanje ruske vojaške agresije ter dosego pravičnega in trajnega miru, še posebej diplomatske rešitve, temeljiti na pogojih in prispevku Ukrajine, na koncu pa jo mora sprejeti ukrajinsko ljudstvo; v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost zaradi očitnega premika v stališču ZDA glede ruske vojaške agresije, pri čemer je država med drugim odkrito okrivila Ukrajino za trajajočo vojno, prekinila dobavo vojaške pomoči in poskušala Ukrajino prisiliti, naj se odpove svoji legitimni pravici do samoobrambe; močno obžaluje vse poskuse izsiljevanja ukrajinskega vodstva, da bi se predalo ruskemu agresorju izključno z namenom razglasitve tako imenovanega mirovnega dogovora, in meni, da je sedanji poskus administracije ZDA, da bi se pogajala o premirju in mirovnem sporazumu brez sodelovanja evropskih držav, ki bodo morale na koncu nositi posledice, kontraproduktiven, saj opolnomoča agresivno rusko državo, kar kaže, da se agresivna politika ne kaznuje, pač pa nagrajuje; je previdno optimističen glede predloga 30-dnevnega sporazuma o prekinitvi ognja; opozarja, da je lahko prekinitev ognja učinkovito orodje za zaustavitev sovražnosti le, če jo agresor v celoti spoštuje; zato pričakuje, da bo Rusija z njo soglašala ter posledično prenehala z vsemi napadi na Ukrajino, njene vojaške položaje, civilno prebivalstvo, infrastrukturo in ozemlje; vseeno ugotavlja, da je mogoče glede na zgodovino ruskih kršitev prejšnjih sporazumov mir mogoče doseči le, če se Ukrajini zagotovijo trdna varnostna jamstva; nasprotno meni, da bo vsaka rešitev, ki spodkopava legitimne težnje Ukrajine, kot je njena pravica do izbire lastne varnostne ureditve, ali ki ne vključuje verodostojnih varnostnih jamstev, Ukrajino in druge evropske države podvrgla tveganju ponovne ruske agresije; zato vztraja, naj EU sprejme varnostne zaveze do Ukrajine, kot je priporočeno v sporazumu o varnosti iz Kijeva, da bi Rusijo odvrnila od nadaljnje agresije;

12.poudarja, da finančna podpora EU in njenih držav članic za Ukrajino presega podporo katere koli druge države in odraža edinstveno zavezanost Ukrajini; poudarja, da mora biti vloga EU v vseh pogajanjih, ki vplivajo na varnost Evrope, sorazmerna z njeno politično in gospodarsko težo; ponovno potrjuje, da pogajanja o evropski varnosti niso mogoča brez sodelovanja EU;

13.pričakuje, da bodo države članice ohranile sankcije proti Rusiji, dokler bo to potrebno za zagotovitev pravičnega in trajnega miru in dokler ne bo dosežena odgovornost; poziva EU in države članice, naj medtem izboljšajo učinkovitost in vpliv doslej sprejetih svežnjev sankcij in dosežejo dogovor o novih, takoj ko bo to potrebno; v zvezi s tem opozarja na sektorje, ki so za rusko gospodarstvo še posebej pomembni, zlasti bančništvo, metalurgija, jedrska, kemična in kmetijska industrija ter surovine, kot so aluminij, jeklo, uran, titan in nikelj; poziva k prepovedi ali ciljno usmerjenim carinam na uvoz ruskega blaga v EU, da bi popolnoma ustavili tok žita, kalijevega klorida in gnojil; opozarja, da je dosledno izvajanje in enotna uporaba omejevalnih ukrepov v državah članicah pogoj za verodostojnost in učinkovitost zunanjega delovanja EU; zato poudarja, da je pomembno ustaviti ves uvoz ruskih energentov v EU in podpreti prizadevanja skupine G7 za znižanje zgornje meje cen nafte; poziva Komisijo, naj sprejme sankcije zoper vsa evropska podjetja, ki še naprej poslujejo z Rusko federacijo, ter naj dodatno oceni izogibanje sankcijam in se bori proti njemu;

14.poziva k proaktivni diplomaciji s državami, ki niso članice EU, da bi čim bolj zmanjšali izogibanje tem sankcijam; poziva Komisijo, naj kritično oceni pomoč EU državam, ki niso članice EU in dejavno podpirajo rusko agresijo proti Ukrajini, in poziva Svet, naj uvede omejevalne ukrepe proti državam, ki niso članice EU in omogočajo rusko vojaško agresijo bodisi z omogočanjem izogibanja sankcijam bodisi z neposredno vojaško pomočjo, kot v primeru Belorusije, Irana ali Severne Koreje; poziva vse države, naj se v celoti uskladijo z vsemi svežnji sankcij EU;

15.obžaluje partnerstvo brez omejitev med Rusijo in Kitajsko, zlasti obnovljeno zavezo za krepitev njunih vojaških vezi; pozdravlja sklep Sveta, da se proti kitajskim podjetjem, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini, uvedejo sankcije;

16.izraža najresnejšo zaskrbljenost zaradi ruskega in kitajskega nadzora in sabotaže kritične pomorske infrastrukture, kot so komunikacijski kabli na morskem dnu in objekti za pridobivanje energije na morju; je zlasti močno zaskrbljen zaradi škode, ki je bila 17. in 18. novembra 2024 v manj kot 24 urah storjena na dveh podvodnih komunikacijskih kablih, ki povezujeta Finsko in Nemčijo oziroma Švedsko in Litvo, ter zaradi škode, ki jo je 25. decembra 2024 povzročil tanker ruske flote v senci na električnem kablu EstLink2, ki povezuje Estonijo in Finsko; poziva EU, naj vzpostavi učinkovite sisteme za spremljanje in nadzor ter regionalno sodelovanje obalnih straž in tako prepreči napade na takšno infrastrukturo oziroma zagotovi njihovo hitro odkritje; v zvezi s tem pozdravlja, da je Nato ob sodelovanju več držav članic začel operacijo „Baltic Sentry“, da bi izboljšal varnost kritične podvodne infrastrukture v Baltskem morju; poziva države članice, naj v celoti spoštujejo zaveze iz skupne izjave iz New Yorka o varnosti in odpornosti podvodnih kablov; prav tako opozarja, da podobne sabotaže, katerih cilj je kritična podvodna infrastruktura, potekajo tudi v Tajvanski ožini;

17.poziva EU in njene države članice, naj strogo nadzorujejo, preprečujejo in omejujejo dejavnosti ruskih flot v senci, ki poleg kršenja sankcij EU in G7 zaradi tehničnih pomanjkljivosti in pogostih okvar predstavljajo ogromno ekološko grožnjo za ekosisteme; poziva Komisijo, naj v okviru sodelovanja EU z Mednarodno pomorsko organizacijo hitro ukrepa in v naslednjem svežnju sankcij proti Rusiji oblikuje bolj ciljno usmerjene sankcije proti floti v senci; določa, da bi morale take sankcije določati vsa možna posamezna plovila flote v senci ter njihove lastnike, operaterje, upravljavce itd.; priporoča prepoved prodaje tankerjev državam, ki podpirajo trgovino z Rusijo; ugotavlja, da države zastave, ki pomagajo ruski floti v senci, s tem pripomorejo tudi k ruskim vojnim prizadevanjem;

18.ponovno poziva k sprejetju potrebnih ukrepov za vrnitev prisilno deportiranih in nezakonito posvojenih ukrajinskih otrok iz Rusije ali zasedenega ukrajinskega ozemlja;

19.poziva Komisijo in Svet, naj rusko zasebno vojaško družbo Wagner Group, ki jo financira država, razglasita za teroristično organizacijo; opozarja na tako imenovano afriško enoto, ki je bila ustanovljena po smrti nekdanjega voditelja skupine Wagner Group Jevgenija Prigožina avgusta 2023 in uvrščena pod neposredni nadzor ruskega ministrstva za obrambo, da bi elemente skupine Wagner ponovno konsolidirali pod vladnim nadzorom;

20.ponovno poudarja, da ima Ukrajina kot žrtev agresije legitimno pravico do samoobrambe v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo, Svet in zadevne države članice, naj omogočijo učinkovite ukrajinske protiukrepe proti Rusiji; opozarja, da je Rusija kršila mednarodno pravo in da je popoln zaseg zamrznjenega ruskega premoženja ustrezen korak k izvršitvi obveznosti Rusije, da spoštuje mednarodno pravo ter Ukrajini in drugim oškodovanim povrne izgube, ki jih je povzročila njena vojaška agresija; poziva Komisijo, naj vzpostavi čvrst pravni režim za zaplembo ruskega državnega premoženja, ki ga je zamrznila EU; opozarja Komisijo, da noben tak predlog ne odpravlja potrebe po nadaljnji finančni, politični, vojaški in humanitarni podpori; poziva, naj to zajema vse premoženje ruske države, ruskih lokalnih oblasti, ruskih podjetij v državni lasti in posameznikov, ki so na seznamu sankcij EU, ter naj se to premoženje uporabi za to, da se Ukrajini povrne škoda, ki jo je povzročila ta vojna;

21.opozarja, da bo po najnovejši hitri oceni glede škode in potreb v naslednjem desetletju potrebnih vsaj 506 milijard EUR za okrevanje in obnovo Ukrajine; pozdravlja instrument EU za Ukrajino s proračunom skoraj 50 milijard EUR in njen mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino, ki Ukrajini ponuja posojila v znesku do 45 milijard evrov in ki prispeva k odgovoru na poziv Parlamenta in temelji na odločitvi Sveta, da izredne prihodke iz zamrznjenega premoženja ruske države nameni skladu za pomoč Ukrajini in instrumentu za Ukrajino, pa tudi odločitev skupine G7, da Ukrajini ponudi posojilo v znesku 50 milijard USD, zavarovano z zamrznjenim premoženjem ruske države; izraža prepričanje, da je novi mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino pomemben korak k temu, da bo Rusija finančno nadomestila ogromno škodo, ki jo še vedno povzroča v Ukrajini;

22.obsoja, da madžarska vlada zlorablja svojo pravico veta, da bi odložila ali dejansko preprečila dodelitev nujne pomoči EU Ukrajini, s čimer poskuša spodkopati enotno stališče EU do Ukrajine; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in predsednika Sveta ter države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da madžarski vladi preprečijo nadaljnje blokiranje pomoči;

23.poziva podpredsednico/visoko predstavnico in druge države članice, naj nujno premostijo blokado madžarske vlade pri odločitvi o financiranju in izplačilih sredstev iz evropskega mirovnega instrumenta, tj. izplačila 450 milijonov EUR Poljski kot nadomestilo za opremo, dostavljeno Ukrajini; poziva jih, naj zagotovijo, da bo edini instrument EU za podporo vojaški pomoči za Ukrajino ponovno v celoti deloval; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pripravi predloge za preprečitev takšnih blokad v prihodnosti ali poišče alternativni mehanizem, ki bo popolnoma zanesljiv;

24.poudarja, da si morajo EU in njene države članice nujno prizadevati za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča, ki bo imelo pristojnosti za preiskavo in pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki so ga zagrešili politično in vojaško vodstvo Ruske federacije in njeni zavezniki; obsoja usmrtitve ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki jih izvajajo ruske sile; poudarja, da brez pravice ni možno doseči trajnostnega miru; pozdravlja ustanovitev mednarodnega centra v Haagu, pristojnega za kazenski pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini; izraža podporo vsem dejavnostim Mednarodnega kazenskega sodišča in Meddržavnega sodišča pri pregonu zločinov, storjenih na ukrajinskem ozemlju; pozdravlja, da je Ukrajina ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, kar ji je omogočilo, da je od januarja 2025 država pogodbenica tega statuta;

25.izreka pohvalo Ukrajini za njen napredek v okviru postopka pregleda za pristop k EU kljub vojnim razmeram in Ukrajino poziva, naj še naprej napreduje na poti k članstvu v EU in pri tem uporabi vsa sredstva, ki so ji na voljo v okviru instrumenta za Ukrajino, ter naj zagotovi, da bo njena civilna družba smiselno vključena v faze izvajanja in spremljanja tega postopka; opozarja, da je pristop k EU proces, ki temelji izključno na dosežkih in zahteva izpolnjevanje københavnskih meril za članstvo v EU, vključno s tistimi, ki zadevajo demokracijo, pravno državo, temeljne vrednote in boj proti korupciji;

26.meni, da bi bil pristop Ukrajine in Moldavije k EU vzajemno koristna naložba v združeno in močno Evropo; pozdravlja načrt za rast Republike Moldavije in sprejetje instrumenta za reforme in rast za Republiko Moldavijo v vrednosti 1,9 milijarde EUR, katerih namen je pospešiti reforme, povezane z EU; izraža zaskrbljenost zaradi negativnih posledic začasne prekinitve sistema USAID za Moldavijo; meni, da bi bilo treba to vrzel v največji možni meri izravnati z viri EU, Evropsko ustanovo za demokracijo in drugimi viri; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj dodatno okrepi partnerstvo z Ukrajino in Moldavijo v okviru SZVP, ter v zvezi s tem pozdravlja podpis partnerstva med EU in Moldavijo na področju varnosti in obrambe maja 2024; opozarja, da je varnost Republike Moldavije neločljivo povezana z varnostjo Ukrajine; zato poudarja, da je treba povečati finančne prispevke iz evropskega mirovnega instrumenta, da bi dodatno okrepili obrambne zmogljivosti Moldavije;

27.izreka pohvalo Moldaviji, ki je strokovno in z izjemnim občutkom dolžnosti in predanosti izvedla predsedniške volitve, kljub stalnemu obsežnemu vmešavanju Rusije in njenih posrednikov; pozdravlja izid referenduma o članstvu Moldavije v Evropski uniji leta 2024, s katerim je bila zaveza o pridružitvi k EU zapisana v ustavo te države; izraža podporo Moldaviji pri obrambi njene demokracije; ostro obsoja takšne stalne in usklajene poskuse Ruske federacije, proruskih oligarhov in lokalnih posrednikov, ki jih sponzorira Rusija, da bi destabilizirali Republiko Moldavijo, zasejali razkol v moldavski družbi in državo odvrnili s proevropske poti s hibridnimi napadi, uporabo oskrbe z energijo kot orožja, kampanjami dezinformiranja, grožnjami z bombami in uprizorjenimi protesti, pa tudi z grožnjami ali uporabo nasilja; pozdravlja ustanovitev in delovanje partnerske misije EU v Moldaviji, ki je okrepila zmogljivosti moldavskih oblasti za odzivanje na rusko vmešavanje; poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj zagotovijo dodatne vire, vključno s človeškimi in finančnimi viri, opremo in civilne strokovnjake, ki so potrebni za nadaljnje izvajanje mandata misije po maju 2025;

28.poudarja, kako pomemben je evropski mirovni instrument za krepitev zmožnosti EU za preprečevanje konfliktov, gradnjo miru in krepitev mednarodne varnosti;

29.pozdravlja ustanovitev posvetovalne skupine Belorusija-EU, ki bo omogočila stalen dialog med EU in beloruskimi demokratičnimi silami; ponovno izraža podporo izpustitvi vseh političnih zapornikov ter pogumnim aktivistom in novinarjem v Belorusiji, ki se kljub nenehnemu zatiranju – zlasti z zavrnitvijo podaljšanja veljavnosti potnih listov Belorusom v tujini – še naprej upirajo režimu nelegitimnega voditelja ter so izrazili željo po demokratičnem razvoju Belorusije in članstvu v EU, tudi na konferenci o novi Belorusiji avgusta 2023 v Varšavi; poudarja, da ta prizadevanja kažejo na temeljno vlogo civilne družbe pri krepitvi demokracije;

30.potrjuje, da ima Izrael pravico do samoobrambe, kot je priznana in omejena z mednarodnim pravom; opozarja, da mora Izrael obravnavati tveganje množične lakote in izbruha epidemij v Gazi; opozarja, da ima Izrael tudi obveznost, da zaščiti civilno prebivalstvo, vojaške operacije pa morajo biti sorazmerne in v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom; izraža zaskrbljenost zaradi vojaškega posredovanja izraelske vojske v Gazi in na Zahodnem bregu ter v Libanonu; poziva k takojšnjemu in trajnemu premirju, vključno z brezpogojno izpustitvijo vseh talcev;

31.močno obžaluje kršitev prekinitve ognja v Gazi, zaradi česar je bilo v nedavnih zračnih napadih veliko žrtev; v zvezi s tem obžaluje, da Hamas ni želel izročiti preostalih talcev; poziva k takojšnji vnovični vzpostavitvi celovitega izvajanja sporazuma o izpustitvi talcev in prekinitvi ognja ter poudarja, da se je treba premakniti v drugo fazo; pozdravlja predanost mediatorjev, vključno z ZDA, Egiptom in Katarjem, katerih prizadevanja so bila bistvena za to, da je sploh prišlo do sklenitve sporazuma o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev; je pripravljen sodelovati v razpravah o prihodnjih konkretnih prispevkih v podporo prekinitvi ognja; meni, da je bistvenega pomena, da se spoštujejo vse obveznosti iz dogovora, da se zagotovi izpustitev vseh talcev in poskrbi za trajno prenehanje nasilja ter da se humanitarni in zdravstveni pomoči omogoči neomejen in stalen dostop do Gaze; v ta namen pozdravlja, da je bila 31. januarja 2025 ponovno napotena misija EU BAM Rafah, ki palestinskim oblastem pomaga pri zagotavljanju prehodov za medicinske evakuacije; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnega zaprtja mejnega prehoda Rafa do nadaljnjega zaradi vojaških operacij v Gazi, ki so se začele 18. marca 2025; poziva vse strani, naj se v celoti zavežejo svojim obveznostim in dajo prednost zaščiti civilistov; poziva vse evropske in mednarodne akterje, naj dejavno nadzorujejo spoštovanje premirja in poskrbijo, da bodo tisti, ki tega ne upoštevajo, za to odgovarjali;

32.meni, da je bil pridružitveni svet z Izraelom, ki je potekal 24. februarja 2025 v Bruslju, prvi korak k obnovitvi odkrite in odprte razpravi z izraelskim zunanjim ministrom, ki pa bo zahteval nadaljnje ukrepanje; priznava pomen sodelovanja z Izraelom za okrepitev vloge EU na Bližnjem vzhodu, hkrati pa poudarja, da mora partnerstvo temeljiti na polnem spoštovanju pravic in vrednot; opozarja, da je skladnost s členom 2 pridružitvenega sporazuma ključni element partnerstva, in poziva izraelsko vlado, naj še naprej spremlja in ocenjuje njegovo izvajanje; pozdravlja načrtovani dialog na visoki ravni s palestinskim predsednikom vlade aprila 2025;

33.ponovno poudarja, da neomajno podpira rešitev dveh držav, ki bi jo dosegli s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in bi privedla do dveh suverenih, demokratičnih držav, ki bi bili miroljubni sosedi, Jeruzalem pa bi bil njuna skupna prestolnica, saj to ostaja najbolj izvedljiva pot do trajnega miru in varnosti za Izraelce in Palestince; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj podpre vsa tozadevna prizadevanja in zlasti globalno zavezništvo za uveljavitev rešitve dveh držav; poziva vse strani, naj obnovijo prizadevanja za odpravo ovir za to rešitev in začnejo dialog za dosego medsebojnega razumevanja in spoštovanja; pozdravlja obete, da bi nadzor nad Gazo ponovno prevzela Palestinska oblast; obžaluje, da Palestinska oblast od leta 2005 ni izvedla volitev, kar zmanjšuje njeno verodostojnost, in pričakuje, da bodo volitve kmalu; je prepričan, da se ne moremo nadejati miru, varnosti, stabilnosti in blaginje v Gazi, pa tudi ne sprave med palestinskim in izraelskim prebivalstvom, dokler bodo v Gazi dejavne Hamas in druge teroristične skupine; zato poziva posebnega predstavnika EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, naj podpre prizadevanja za boj proti nadaljnji radikalizaciji mladih v regiji; obsoja, da Izrael pospešeno gradi nezakonite naselbine na palestinskem ozemlju, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom, spodkopava prizadevanja za rešitev z dvema državama in znatno ovira trajni mir; je zaskrbljen zaradi vse večjega nasilja izraelskih sil in ekstremističnih naseljencev na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu ter pozdravlja sprejete sankcije proti ekstremističnim izraelskim naseljencem; ponovno poudarja, kako pomembno vlogo ima Abrahamov sporazum kot okvir pri doseganju trajnega miru, stabilnosti in blaginje na Bližnjem vzhodu; pozdravlja arabski načrt za okrevanje in obnovo, ki je bil 4. marca 2025 predstavljen na vrhu v Kairu in ki je resna podlaga za razprave o prihodnosti Gaze; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico in komisarko za Sredozemlje, naj konstruktivno sodelujeta z arabskimi partnerji, da bi poiskali verodostojne rešitve za obnovo, upravljanje in varnost Gaze; po drugi strani pa zavrača Trumpov predlog za Gazo, ki ne upošteva, da so varnostne razmere po vsem Bližnjem vzhodu nestabilne; meni, da je zaradi obsega uničenja in človeškega trpljenja v Gazi potrebno celovito mednarodno sodelovanje, v okviru katerega se medsebojno dopolnjujejo prizadevanja Združenih držav Amerike, EU, OZN, arabskih držav in drugih mednarodnih partnerjev, da bi se pogajanja nadaljevala in da bi bila konstruktivna; je zavezan prizadevanjem za prihodnjo normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi državami v regiji;

34.podpira pravično in izvedljivo rešitev vprašanja palestinskih beguncev; poudarja, da ima Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) pomembno vlogo pri zagotavljanju humanitarne pomoči in osnovnih storitev, česar se v sedanjih okoliščinah ne sme prekiniti, in meni, da je treba podpreti prizadevanja vseh agencij OZN, ki delujejo v regiji; vendar opozarja, da je zaskrbljen zaradi resnih obtožb zoper uslužbence agencije UNRWA, ki nakazujejo na to, da naj bi bila agencija zaposlovala člane teroristične organizacije Hamas; pozdravlja ukrepe, ki jih je OZN sprejela po obtožbah v zvezi z uslužbenci agencije, in pozdravlja, da se je agencija UNRWA zavezala, da bo v celoti izvajala priporočila iz poročila, ki ga je pripravila Catherine Colonna; soglaša s sklepi Evropskega sveta z dne 17. oktobra 2024, v katerih je obsodil vsak poskus razveljavitve sporazuma med Izraelom in agencijo UNRWA iz leta 1967; vztraja, naj Komisija zagotovi, da se z nobenimi sredstvi iz proračuna EU ne bodo financirale ali podpirale dejavnosti Hamasa ali Hezbolaha oziroma da se k takšnim dejavnostim s temi sredstvi ne bo prispevalo; poudarja, da bodo morda v prihodnosti potrebni dodatni ukrepi za še večjo preglednost in odgovornost;

35.izraža zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti na Bližnjem vzhodu in poziva vse vpletene strani, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, pokažejo kar največjo zadržanost in se zavežejo umiritvi razmer, saj se je treba za vsako ceno izogniti regionalnemu konfliktu; obžaluje, da je umrlo na tisoče civilistov; poziva k razorožitvi Hezbolaha kot del širših ukrepov za zmanjšanje sovražnosti in zagotavljanje regionalne stabilnosti; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži celovito strategijo EU za Bližnji vzhod, poveča dejansko prisotnost EU v regiji, spodbuja dolgoročno stabilnost in mir v regiji ter okrepi partnerstva s ključnimi regionalnimi deležniki; poudarja, da je treba strategijo oblikovati v prvih mesecih mandata nove Komisije in da bi se morala odražati v prihodnjem večletnem finančnem okviru, da bi lahko konkretno vplivala na hitro slabšanje razmer; poudarja, da morajo države članice okrepiti diplomatska prizadevanja z mednarodnimi partnerji, tudi z zalivskimi državami, da bi spodbudile nujno umiritev razmer in konstruktiven dialog; poudarja, da je treba dati prednost organizacijam civilne družbe v regiji, zlasti tistim, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic in utrjevanjem miru, ter te organizacije okrepiti;

36.ostro obsoja destabilizacijsko vlogo, ki jo imata v tej regiji iranski režim in njegova mreža nedržavnih akterjev; opozarja, da Iran ni več v senci svojih posrednikov, in obsoja dva neposredna in odkrita napada Irana na izraelsko ozemlje v letu 2024, na katera je Izrael obakrat odgovoril, pri čemer je šlo za največjo zaostritev konflikta doslej; odločno obsoja napade Hezbolaha na Izrael, ki so privedli do izraelske kopenske invazije Libanona, ki je povzročila veliko število civilnih žrtev, prisilno razseljevanje in stopnjevanje nasilja v Libanonu; je seznanjen s premirjem za obdobje 60 dni med Izraelom in Hezbolahom, o katerem je bil dogovor dosežen 27. novembra 2024; poziva Izrael, naj se umakne iz južnega Libanona v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN 1701; opozarja, da je treba čim prej dokončno prenehati s sovražnostmi, da bi ustvarili prostor za diplomatsko rešitev vzdolž modre črte; zahteva, naj se v celoti izvaja resolucija varnostnega sveta OZN 1701, saj je to edina pot za umiritev napetosti in trajno stabilizacijo meje med Izraelom in Libanonom ter ponovno vzpostavitev popolne suverenosti, ozemeljske celovitosti in stabilnosti Libanona; pozdravlja sklep Sveta z dne 21. januarja 2025 o sprejetju tretjega ukrepa pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta v vrednosti 60 milijonov EUR v korist libanonskih oboroženih sil;

37.poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj Hezbolah v celoti uvrstita na seznam terorističnih organizacij EU;

38.je seznanjen z nalogom za prijetje, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče izdalo 21. novembra 2024;

39.se strinja s pozivom predsednika Mednarodnega kazenskega sodišča, sodnika Tomoka Akaneja, naj EU nemudoma ukrepa za zaščito Mednarodnega kazenskega sodišča in pravne države v mednarodni skupnosti, tudi s hitro spremembo akta EU o blokiranju, da bi Mednarodno kazensko sodišče vključili v njegovo področje uporabe;

40.pozdravlja oblikovanje nove vlade; želi predsedniku Josephu Aounu in predsedniku vlade Nawafu Salamu mnogo uspeha pri uresničevanju volje libanonskega ljudstva; se zavezuje, da bo državi pomagal pri ponovni izgradnji državnih institucij, da bodo lahko izpolnjevale svoje poslanstvo v korist vseh državljanov, pri čemer bo spodbujal v reforme in v prihodnost usmerjen program, zlasti v zvezi z državljanskimi svoboščinami in pravno državo; podpira prizadevanja za obnovo, ko se država podaja na pot politične stabilizacije in socialno-ekonomskega okrevanja; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ponovno vzpostavi partnerstvo med EU in Libanonom, tudi tako, da v bližnji prihodnosti organizira sejo pridružitvenega sveta;

41.odločno obsoja nedavne napade izraelske vojske in Hezbolaha na začasne sile OZN v Libanonu (UNIFIL); ponovno poudarja nedotakljivost vsega osebja in prostorov OZN ter ponovno potrjuje, da imajo v južnem Libanonu sile UNIFIL bistveno stabilizacijsko vlogo, h kateri prispeva 16 držav članic, in poziva k takojšnjemu prenehanju teh napadov;

42.pozdravlja odločitev EU, da sankcije proti Iranu podaljša do julija 2025, tudi s sankcioniranjem iranske proizvodnje brezpilotnih letalnikov in izstrelkov ter njihove dobave Rusiji in širši bližnjevzhodni regiji; poudarja močne povezave med Iranom in Iransko revolucionarno gardo (IRGC) ter njunimi posredniki, kot so hutijevci in milice, ki delujejo v Iraku in Siriji; ostro obsoja veliko število terorističnih napadov in atentatov oziroma poskusov napadov Iranske revolucionarne garde po vsem svetu, tudi na evropskih tleh, v zadnjih nekaj desetletjih; ponovno poziva, naj se Iranska revolucionarna garda uvrsti na seznam terorističnih organizacij EU; poudarja, da možnosti sankcioniranja, ki še niso bile izčrpane, vključujejo veliko bolj omejevalen pristop k prenosu tehnologije z izvozom proizvodov, ki niso kategorizirani kot proizvodi „z dvojno rabo“;

43.odločno obsoja destabilizirajoče napade hutijevcev na trgovske in vojaške ladje, ki plujejo skozi Rdeče morje; poudarja, da so napadi povzročili znatne motnje v svetovni trgovini, saj so ladjarske družbe prisiljene preusmeriti večji del prometa iz Rdečega morja na pot okrog Afrike; poziva h kolektivnemu ukrepanju in spodbuja okrepljeno delovanje EU in mednarodno sodelovanje ter odločno poziva k nujnemu nadaljnjemu ukrepanju za zagotovitev svobode plovbe po eni od najbolj kritičnih plovnih poti na svetu; poziva k takojšnjemu prenehanju teh nezakonitih napadov;

44.se strinja s ciljem, da se Iranu za vsako ceno prepreči pridobiti jedrsko orožje; vendar poudarja, da je režim v Teheranu jasno zavrnil oživitev skupnega celovitega načrta ukrepanja in da ni želel sodelovati pri rešitvi sedanjega spora z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo; poudarja, da je Iran obenem povečal svoje zmogljivosti za jedrsko orožje; obžaluje, da trenutno ni strategije, s katero bi Iran prepričali, naj ne vzpostavlja vojaških jedrskih zmogljivosti, niti ni načrta za ukrepanje, če Iran preseže jedrski prag; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži revidirano strategijo za Iran, v kateri bo predvidela vse scenarije;

45.izraža zaskrbljenost zaradi hujskaške retorike, ki jo podžigajo napačne informacije in dezinformacije ter obkroža ta konflikt, zlonamerni akterji pa jo instrumentalizirajo za širjenje nezaupanja in sovraštva, tudi v evropskih družbah, kar je razvidno zlasti iz zaskrbljujočega porasta antisemitizma; opozarja, da bi se morala EU osredotočiti predvsem na boj proti dezinformacijam, in poziva k usklajenemu pristopu Komisije, pri katerem naj upošteva zunanjo in notranjo razsežnost svojih politik, med drugim tudi prihodnji strateški komunikacijski načrt za spodbujanje vloge EU v južnem sosedstvu;

46.pozdravlja zgodovinski padec Asadovega režima v Siriji; opozarja, da se je tako dolgo obdržal samo zaradi podpore ruskih in iranskih zaveznikov in da je njegov propad dokaz, da sta slednja oslabljena; pozdravlja nov začetek v odnosih med EU in Sirijo, kar dokazujejo imenovanje odpravnika poslov EU v Damasku, diplomatski stiki in srečanja na visoki ravni z voditelji držav članic in EU ter deveta bruseljska konferenca, ki je potekala 17. marca 2025 in ki se je je udeležil začasni zunanji minister Asad Al Šibani; meni, da vzpostavitev diplomatskih odnosov z novimi sirskimi oblastmi ne bi smela biti pretveza za prizanesljivost do državljanov držav članic, ki so se borili za islamistične skupine v Siriji; izjavlja, da ti borci še vedno ogrožajo države, katerih državljani so, in vse države članice EU; ponovno izraža neomajno podporo ozemeljski celovitosti Sirije in poudarja, da je treba nujno povečati humanitarno pomoč in zaščito za 16,7 milijona ljudi v stiski; v zvezi s tem pozdravlja, da je bilo izvzetje v humanitarne namene podaljšano za neomejen čas, sankcije pa postopno, a pogojno odpravljene za vrsto gospodarskih sektorjev, da bi sirskemu gospodarstvu tako ponudili prepotrebno rešilno bilko; obljublja, da bo pozorno spremljal proces politične tranzicije in pozval države članice, naj odpravo sankcij prekličejo, če sirske oblasti ne bodo izpolnile svojih zavez; priznava, da je zaradi tveganja vstaje oboroženih skupin, zvestih nekdanjemu režimu, urejena izgradnja države izziv, in spodbuja začasne oblasti, naj nujno organizirajo paravojaško in civilno razorožitev, zlasti ker se proti alavitski skupnosti izvajajo nesprejemljivi povračilni ukrepi, ker naj bi bila povezana z Asadovim režimom; poziva EU in njene države članice, naj podprejo proces izvajanja sporazuma med sirsko prehodno vlado in sirskimi demokratičnimi silami pod kurdskim vodstvom, da bi zagotovile polno priznanje in politično udeležbo kurdske skupnosti v Siriji; poziva vse strani, naj prispevajo k mirnemu političnemu prehodu k vključujočemu, demokratičnemu modelu upravljanja pod sirskim vodstvom, ki bo omogočal zastopanost, udeležbo in enake pravice žensk, manjšin in vseh članov sirske družbe, ne glede na etnično pripadnost ali veroizpoved, ter bo v središče svojega delovanja postavil dobro delovanje državnih institucij in blaginjo sirskega ljudstva; pozdravlja, da začasni predsednik Al Šara priznava raznolikost Sirije, hkrati pa ugotavlja, da se to ne odraža ustrezno v sestavi sedanje začasne vlade; je trdno prepričan, da je uspeh sirske politične tranzicije, zlasti ohranjanje miru v družbi in krepitev zaupanja v državne institucije, odvisen od tranzicijske pravičnosti in sprave, ki sta prava pot k boju proti nekaznovanju vseh strani, odgovornih za kršitve mednarodnega humanitarnega prava; poudarja, da je boj proti nekaznovanju v Siriji moralna in politična nujnost za mednarodno skupnost; poziva EU in države članice, naj podprejo delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najhujša kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki; spodbuja Sirijo, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in ustrezno prilagodi nacionalno zakonodajo ter navedenemu sodišču z izjavo podeli retroaktivno pristojnost; poziva EU in njene države članice, naj v sodelovanju z mednarodnimi partnerji razmislijo o posebni misiji za pomoč pri dokumentiranju primerov hudih kaznivih dejanj Asadovega režima, pa tudi vseh drugih frakcij; poudarja, kako pomembno je ohraniti ozemeljsko celovitost Sirije, med drugim zaradi stabilnosti v regiji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj nemudoma ukrepajo, da bi preprečile ponovno oblikovanje ali okrepitev ruskih sil, paravojaških skupin in obveščevalnih služb v državi;

47.priznava, da zahteva po soglasju sili države članice k neutrudnemu prizadevanju za doseganje kompromisa in enotnosti, kar je vir političnega vpliva EU na svetovnem prizorišču; vendar poudarja, da je treba kritično oceniti kompromis med idealom enotnosti in visokimi stroški soglasja v smislu verodostojnosti na svetovni ravni, zlasti ob upoštevanju učinkovitega delovanja razširjene EU;

48.v zvezi s tem obžaluje, da so posamezne države članice izkoristile svojo pravico do veta, da bi oslabile sporazume, odložile odločanje ali v celoti onemogočile skupno politiko; obžaluje, da potencial za hitro, učinkovito in uspešno zunanje, varnostno in obrambno ukrepanje, kot ga določajo med drugim premostitvene klavzule PEU, nikoli ni bil izkoriščen;

49.ponovno poziva Svet, naj postopoma preide na glasovanje s kvalificirano večino za odločitve na področjih SZVP, ki niso vojaškega ali obrambnega pomena; priznava zaskrbljenost nekaterih držav članic, ki se bojijo, da bodo manj sposobne vplivati na zunanjo in varnostno politiko na ravni EU; spodbuja, naj se – dokler se ne začne v celoti uporabljati glasovanje s kvalificirano večino za odločitve brez vojaškega ali obrambnega pomena – celovito uporabljajo vse trenutno obstoječe možnosti za večjo odločnost v zvezi s tem, vključno z uporabo konstruktivnega vzdržanja v skladu s členom 31(1) PEU; priznava, da je napredek pri uporabi glasovanja s kvalificirano večino lahko le postopen in mora temeljiti na oblikovanju evropske strateške kulture;

50.izpostavlja, da je v svetu čedalje več večpolarnosti in manj multilaterizma; poudarja, da bi bilo treba multilateralne forume, med katerimi so predvsem OZN in njene agencije, obravnavati kot obliko sodelovanja po izbiri EU; poziva države članice, naj utrdijo vključujoče oblike multilateralnega upravljanja, in v zvezi s tem spodbuja Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj poglobijo medinstitucionalno sodelovanje z multilateralnimi organizacijami, ki so sestavni del mednarodnega sistema, temelječega na pravilih, in tako zavarujejo OZN in celoten multilateralni sistem; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi vse večjega vpliva izključnih oblik sodelovanja, med katerimi je čedalje večja konkurenca; izraža zaskrbljenost zaradi rastočega članstva v skupini BRICS, v kateri je trenutno 45 % svetovnega prebivalstva; poudarja, da to sodelovanje Rusiji omogoča izogibanje ukrepom, ki naj bi to državo osamili, Kitajski pa, da s svojim načinom financiranja infrastrukturnih projektov še bolj razširi svoj vpliv; poudarja, da bo resnost sodelovanja Kitajske odvisna od tega, v kolikšni meri bo pripravljena popustiti pri upravljanju in prestrukturiranju dolga držav svetovnega juga; hkrati ugotavlja, da mednarodne institucije in norme vse bolj instrumentalizirajo in spodkopavajo avtokratski režimi; poudarja, da je EU zaradi tega trenda v kočljivem položaju, saj išče ravnovesje med nujnim pozivanjem k širšemu in vključujočemu pojmovanju multilateralizma in utrjevanju sodelovanja z izbranimi podobno mislečimi partnerji;

51.poziva Komisijo in Svet, naj ponovno ovrednotita in ocenita pristop EU do skupine BRICS in njenih partnerjev ter oblikujeta ločeno politiko EU do skupine BRICS+;

52.odločno poziva k pregledu finančne pomoči EU tretjim državam, da se zagotovi, da se z njo ne podpira vlad, ki izpodbijajo evropske vrednote, širijo protizahodno propagando, podpirajo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in spodkopavajo ustaljeni mednarodni red, ki podpira demokracijo, človekove pravice in boj proti korupciji;

53.v zvezi s tem poudarja, da geopolitične razmere, v katerih deluje EU, še vedno zaznamujeta precejšnja negotovost in prehod s sodelovanja na tekmovanje; z zaskrbljenostjo opaža, da se vse vrste interakcij uporabljajo kot orožje, in ugotavlja, da ta trend ovira mednarodno sodelovanje v času, ko je treba pospešiti svetovne prehode, da bi se lahko učinkovito odzvali na svetovne izzive; opozarja, da si EU ne more privoščiti, da bi se osredotočila samo nase, ampak mora biti še naprej odprta in dejavna v svetu, da bo obranila svoje vrednote in interese; poudarja, da sta tesnejše sodelovanje in usklajevanje s podobno mislečimi partnerji bistvenega pomena glede na vse odločnejša prizadevanja tretjih držav, da bi s širjenjem dezinformacij destabilizirale mednarodni red in spodkopale multilateralizem;

54.poziva institucije EU in države članice, naj dejavno podprejo celovito institucionalno reformo multilateralnih institucij, predvsem sistema OZN in zlasti varnostnega sveta OZN, ki bi morala vključevati omejitev uporabe veta, spodbujanje regionalne zastopanosti, prevzemanje odgovornosti izvršnih organov do skupščin, ki jih izvolijo, in ponovno opredelitev njihove sestave, da bo bolje odražala geopolitično realnost, vključno z uvedbo stalnega sedeža EU; poudarja, da so te reforme bistvene za krepitev multilateralizma, izboljšanje svetovnega upravljanja, odločanje na podlagi vrednot ter bolj vključujoče in odzivno reševanje mednarodnih izzivov;

55.opozarja na pomen trdnega in konstruktivnega partnerstva z Združenim kraljestvom, ne le zaradi obstoja celovitega sporazuma o trgovini in sodelovanju brez primere ter skupnih vrednot, kot so demokracija, podpora multilateralizmu in človekove pravice, ki so podlaga za to partnerstvo, temveč tudi zaradi obsega vprašanj skupnega interesa na področjih, kot so obramba, podnebje in energija, upravljanje meja, boj proti terorizmu, organizirani kriminal ter spodbujanje miru in stabilnosti; zlasti pozdravlja obujeni zagon nove vlade Združenega kraljestva, da z EU razmisli o možnostih za tesnejše in trajnejše sodelovanje na področju zunanje politike in varnosti, ki bo podprto s konkretnimi ukrepi in bo gradilo na dobrem sodelovanju na ravni OZN ter učinkovitem usklajevanju med EU in Združenim kraljestvom pri sprejemanju in spremljanju izvajanja sankcij proti Rusiji; meni, da bo imelo takšno usklajevanje dodano vrednost za EU in Združeno kraljestvo, zato pozdravlja sporazum o prizadevanjih za varnostno partnerstvo med EU in Združenim kraljestvom, ki bo temeljilo na skupnem interesu in skupni odgovornosti; meni, da bi se bilo treba v okviru takšnega partnerstva posvetovati o temah, kot je pomorska varnost; zahteva, da se Parlament pred pričakovanim vrhom med Združenim kraljestvom in EU ter po njem ustrezno vključi v te razmisleke in se ga o njih obvešča;

56.je seznanjen z izidom predsedniških in kongresnih volitev v Združenih državah Amerike; je zaskrbljen zaradi hitrega tempa, s katerim nova administracija ZDA odstopa od uveljavljenih partnerstev in diplomatske tradicije; izraža razočaranje nad njeno aktualno politiko popuščanja Rusiji in napadov na tradicionalne zaveznike; obžaluje nedavne pripombe ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, s katerimi je postavil pod vprašaj skupne vrednote, na katerih temelji čezatlantsko partnerstvo; opozarja, da Trumpova administracija s tako nestabilno politiko postavlja na kocko redko dobrino, in sicer zaupanje v ZDA; vseeno meni, da so trdni čezatlantski odnosi še vedno nepogrešljivi za varnost partnerjev na obeh straneh Atlantika in da je vanje zato vredno vlagati; meni, da je zdaj bolj kot kdaj koli prej ključnega pomena, da se sodelovanje z ameriškimi sogovorniki na zvezni in državni ravni nadaljuje; spodbuja države članice, naj za sodelovanje s sogovorniki v ZDA izberejo dvostranske diplomatske odnose, saj je ta oblika sodelovanja ameriški administraciji najljubša, pri čemer naj pokažejo enotnost in zavezanost skupnemu stališču EU; ponavlja, kako pomembno je organizirati redna vrhovna srečanja med EU in ZDA, da bi prihodnjemu sodelovanju dali zagon na najvišji ravni; v celoti podpira poglobitev sodelovanja v okviru čezatlantskega dialoga med EU in ZDA, na primer s čezatlantsko parlamentarno diplomacijo;

57.obžaluje odločitev ZDA, da nenadoma ustavijo večino humanitarne in razvojne pomoči, med drugim tudi pomoč, ki jo je doslej zagotavljala Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID), kar ima uničujoče posledice za življenja številnih ljudi, vendar lahko tudi resno vpliva na človekove pravice in svetovno varnost; priznava, da EU ne more nadomestiti USAID, temveč mora strateško in pametno prerazporediti sredstva s pristopom Ekipe Evropa, da bi ublažila učinke, tako v interesu prizadetih držav kot v lastnem interesu; pozdravlja napoved Komisije in ESZD, da potekajo prizadevanja za zagotovitev likvidnosti na močno prizadetih območjih s prerazporeditvijo in povečanjem predhodnega financiranja; pozdravlja odločitev o začetku kartiranja na ravni EU, ki bi moralo upoštevati tudi sekundarne učinke, in poziva, naj se rezultati posredujejo državam članicam in Parlamentu; poziva Komisijo, naj izda izjavo o celostnem odzivu EU na to krizo;

58.poziva Komisijo, naj spodbuja tesnejše vezi s Kanado, da bi se spoprijeli s svetovnimi izzivi, ki vplivajo na naše skupne vrednote, interese, varnost in blaginjo; meni, da sta dvostranski dialog o varnosti in obrambi ter prihodnje varnostno in obrambno partnerstvo podlaga za okrepljeno sodelovanje na področju varnosti in obrambe, vključno z ustreznimi pobudami za pospeševanje obrambne proizvodnje;

59.ne glede na to poudarja, da morajo države članice v celoti udejanjiti koncept strateške avtonomije in obrambne pripravljenosti EU ter v ta namen skupaj in z dobrim usklajevanjem vlagati v svojo varnost in obrambo, da bi dosegle resnično evropsko obrambno unijo, ki bo interoperabilna in bo dopolnjevala zavezništvo Nata ter bo lahko potrebi delovala samostojno; meni, da mora EU nujno ukrepati, da bi pri obrambnih zmogljivostih zmanjšala svojo odvisnost od držav, ki niso članice EU, zlasti za strateške spodbujevalce, da bi zagotovila lastno avtonomno varnost; opozarja, da je evropska obrambna tehnološko-industrijska baza (EDTIB) strateška prednost za varnost in obrambo Unije ter za njeno zunanjo politiko; poziva, naj se jo znatno okrepi, naj se poglobijo partnerstva za obrambno industrijo ter naj se v EDTIB vključi industrijska baza podobno mislečih zanesljivih partnerjev, predvsem Ukrajina;

60.spodbuja tesne odnose z zahodnoevropskimi državami, ki niso članice EU, in zlasti odlično sodelovanje na nekaterih področjih zunanjega delovanja EU; v zvezi s tem pozdravlja zaključek pogajanj o širokem svežnju ukrepov za prihodnje odnose med EU in Švico, ki so pomemben mejnik pri napredovanju in poglabljanju že tako tesnih odnosov; poziva Komisijo, naj posodobi in poglobi dvostranske odnose med EU in Švico; poudarja, kako pomembno je spodbujati tesnejše odnose z Norveško, zlasti na področju varnostnega in obrambnega partnerstva, pa tudi sodelovanja pri upravljanju skupnih staležev in nadaljevanja dolgotrajnih ribolovnih dejavnosti; poziva k hitremu podpisu pridružitvenega sporazuma med EU ter Andoro in San Marinom;

61.pozdravlja nov zagon v dvostranskih odnosih med EU in Armenijo, ki ga oblasti v Erevanu močno podpirajo; poziva Komisijo in Svet, naj dejavno podpreta željo Armenije po tesnejšem sodelovanju z EU; izraža polno podporo pravkar začete priprave na novo agendo za partnerstvo med EU in Armenijo, ki bo določila ambicioznejše skupne prednostne naloge za sodelovanje v vseh razsežnostih;

62.izraža odločno podporo dejavnostim misije Evropske unije v Armeniji (EUMA) in poudarja njeno pomembno vlogo; poziva misijo EUMA, naj še naprej pozorno spremlja varnostne razmere na terenu, pregledno poroča Parlamentu in dejavno prispeva k prizadevanjem za rešitev spora; poziva EU in njene države članice, naj še razširijo mandat misije EUMA, povečajo njeno velikost in podaljšajo njeno trajanje; poziva azerbajdžanske oblasti, naj dajo soglasje za takšno civilno misijo tudi na svoji strani meje;

63.meni, da se težišče svetovnega reda premika v indijsko-pacifiško regijo in da mora EU okrepiti svojo dejavno vlogo in prisotnost v tej regiji, da bi zaščitila svoje interese, spodbujala stabilnost in podpirala mednarodni red, ki temelji na pravilih; ponovno poudarja, da je mirna, svobodna, stabilna in na pravilih temelječa indijsko-pacifiška regija v velikem interesu Evrope; je zaskrbljen, ker tamkajšnje tekmovanje za premoč postavlja merila glede sposobnosti EU za spodbujanje multilateralizma v regiji; v zvezi s tem poudarja, da je azijsko-evropsko srečanje zaradi geopolitičnih napetosti z Rusijo še vedno težavno; v tem kontekstu spodbuja tesnejše vezi na področju zunanje, varnostne in obrambne politike s podobno mislečimi partnerji v regiji, v skladu s strategijo EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj skupaj z indijsko-pacifiškimi partnericami, zlasti Avstralijo, Indijo, Novo Zelandijo, Južno Korejo, Japonsko in Tajvanom, povečuje prepoznavnost in učinek zunanjega delovanja EU;

64.želi v zvezi s tem spomniti na strateško partnerstvo EU z Japonsko, ki bi moralo služiti kot zgled za plodno dvostransko partnerstvo, ki omogoča učinkovito oblikovanje politik v multilateralnem kontekstu; ugotavlja, da EU in Japonska v letu 2024 praznujeta 50 let svojih diplomatskih misij, in močno poudarja interes EU, da v naslednjih 50 letih to partnerstvo na bilateralni ravni še poglobi in razširi; v ta namen pozdravlja sporazuma o gospodarskem in o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, pri čemer slednji med drugim predvideva posvetovanje o oblikovanju ustreznih obrambnih pobud, vključno z izmenjavo informacij o obrambni industriji, ter preučitev možnosti vzajemnega sodelovanja v ustreznih obrambnih pobudah;

65.ugotavlja, da so geopolitični izzivi povečali skupni interes EU in Indije za varnost, blaginjo in trajnostni razvoj; poziva k vrhovnemu srečanju med Indijo in EU, da bi bili dvostranski odnosi še naprej prioriteta; meni, da so podnebne spremembe in zelena rast, digitalizacija in nove tehnologije, raziskave in razvoj, povezljivost, trgovina in naložbe ter zunanja, varnostna in obrambna politika ključna področja sodelovanja; v zvezi s tem poziva k večji udeležbi držav članic; prav tako jih poziva, naj razširijo in poglobijo sodelovanje med Indijo in EU na področju pomorske varnosti v odziv na vse večjo prisotnost Kitajske v indijsko-pacifiški regiji; poudarja, da je treba vzpostaviti dialog z Indijo glede njene velike vojaške odvisnosti od Rusije in dobave ključnih tehnologij, za katere veljajo omejitve, tej državi; poziva Indijo, naj obsodi nezakonito vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini in se pridruži politiki EU glede sankcij proti Rusiji;

66.meni, da je Indija pomembna demokratična partnerica, in spodbuja EU, naj z indijsko vlado dosledno sodeluje na področju spoštovanja človekovih pravic in pravne države znotraj države in tudi po svetu; poziva k celovitemu izvajanju strategije EU za Indijo iz leta 2018 in časovnega načrta EU in Indije za obdobje do leta 2025 v tesnem sodelovanju s prizadevanji posameznih držav članic; poudarja zlasti, da je treba prek obstoječih mehanizmov dialoga in v drugih forumih iz časovnega načrta EU in Indije za obdobje do leta 2025 spodbujati večjo sinergijo v zunanji in varnostni politiki; meni, da je bil pomembni obisk predsednice Komisije in kolegija komisarjev v Indiji 27. in 28. februarja 2025 začetek novega poglavja v zgodovini odnosov med EU in Indijo ter je potrdil strateško povezavo in njen neizkoriščeni potencial; pozdravlja napovedano prihodnjo strateško agendo EU-Indija;

67.opominja na zavezanost EU politiki „ene Kitajske“ kot enemu od načel v odnosih med EU in Kitajsko; poudarja, da je Tajvan ključni demokratični partner EU v indijsko-pacifiški regiji; priznava pomen Tajvana za delovanje svetovnih dobavnih verig, zlasti v visokotehnološkem sektorju, in poziva EU in njene države članice k tesnejšemu sodelovanju s to državo, da bi še utrdile gospodarske, trgovinske in naložbene vezi; spodbuja Komisijo, naj nemudoma začne izvajati pripravljalne ukrepe za pogajanja o sporazumu o naložbah s Tajvanom; poudarja, da ni sprejemljiv noben poskus avtoritarnih režimov, da bi omejili neškodljiv razvoj odnosov med EU in Tajvanom;

68.odločno obsoja stalne vojaške provokacije Kitajske proti Tajvanu in ponovno odločno zavrača vsakršno enostransko spremembo sedanjega stanja v Tajvanski ožini; poziva EU in njene države članice, naj jasno in dosledno sporočajo, da noben poskus enostranske spremembe sedanjega stanja v Tajvanski ožini, zlasti s silo ali prisilo, ne bo sprejemljiv in bo imel visoko ceno; poudarja, da ozemeljske zahteve Kitajske nimajo nikakršne podlage v mednarodnem pravu in da lahko le demokratično izvoljena tajvanska vlada predstavlja tajvansko ljudstvo; poleg tega obsoja, da Kitajska blokira dejansko sodelovanje Tajvana v multilateralnih organizacijah, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija civilnega letalstva in Okvirna konvencija OZN o spremembi podnebja, saj nenehno izkrivlja resolucijo generalne skupščine OZN št. 2758; glede na to poziva EU in njene države članice, naj podprejo resnično sodelovanje Tajvana v relevantnih mednarodnih organizacijah;

69.izraža globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih sprememb kitajske notranje in vojaške drže po 20. nacionalnem kongresu kitajske komunistične partije; meni, da Kitajska dokazuje, da ima tako namero kot vse bolj tudi gospodarsko, diplomatsko, vojaško, tehnološko in vojaško moč, da bi preoblikovala svetovni red; poudarja, da je strategija za združevanje vojaških in civilnih vidikov dokaz te moči; v zvezi s tem poudarja, da mora biti EU odločnejša in enotnejša v pristopu do Kitajske, zato poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj pregledajo strategijo do Kitajske, da bo v celoti upoštevala vse bolj represivno notranjo politiko, odločno zunanjo politiko in uporabo gospodarske prisile kot sredstva, s katerim želi Kitajska doseči svoje cilje; meni, da izzivi zaradi vzpona Kitajske kot svetovne akterke zahtevajo uravnotežen večdimenzionalni odziv v skladu z načelom „sodelovanje, kjer je mogoče, tekmovanje, kjer je potrebno, in soočenje, kjer je nujno“, da bi EU še naprej selektivno sodelovala s Kitajsko kot stalno članico varnostnega sveta OZN pri številnih ključnih vprašanjih;

70.poudarja, da vse bolj agresivno ravnanje Ljudske republike Kitajske ogroža svobodo plovbe in stabilnost, ki je nujno potrebna za svetovno trgovino; poudarja, da te razmere z zaskrbljenostjo spremlja vse več podobno mislečih partnerjev, ki so zavezani miru in stabilnosti v regiji; poudarja, da je potrebno odločnejše odvračanje od rušilnega ravnanja in povzročanja nemirnosti, tudi z rednimi operacijami za uveljavljanje svobode plovbe zoper poskuse Ljudske republike Kitajske, da bi prevzela nadzor nad mednarodnimi vodami in zračnim prostorom;

71.meni, da Kitajska s stalnim poglabljanjem strateškega partnerstva z Rusijo, tudi pri prenosu tehnologije in vojaških zmogljivosti, (posredno) omogoča rusko vojaško agresijo proti Ukrajini;

72.ponovno potrjuje našo zavezanost načelu „ena država, dva sistema“ in obsoja vse morebitne kršitve tega načela; ponovno obsoja kršitev mednarodnih zavez Kitajske, njene kršitve skupnih izjav Kitajske in Velike Britanije ter Kitajske in Portugalske, mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, načela „ena država, dva sistema“ in hongkonškega temeljnega zakona ter zatiranje avtonomije in predstavnikov opozicije posebne upravne regije, vključno s člani civilne družbe in njihovimi družinskimi člani; poziva Komisijo, naj oceni avtonomni status Hongkonga in Macaa glede na to, da Kitajska krši skupno izjavo z Združenim kraljestvom ter Portugalsko in zatira avtonomijo Hongkonga;

73.je zaskrbljen zaradi vse večjega gospodarskega prodora kitajskih podjetij v EU, tudi v strateške sektorje, kot je proizvodnja baterij; poudarja, da je treba nujno nadaljevati politiko omilitve tveganj z nadaljnjim zmanjševanjem gospodarske odvisnosti v ključnih sektorjih v skladu s strategijo EU za gospodarsko varnost;

74.ponovno poudarja, da je Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) ključni partner pri krepitvi multilateralizma, ki temelji na pravilih; podpira prizadevanja združenja ASEAN, da zaključi pogajanja s Kitajsko o učinkovitem in vsebinskem kodeksu ravnanja v Južnokitajskem morju; spodbuja okrepljeno udejstvovanje in sodelovanje EU z združenjem ASEAN ter prizadevanja za celovito strateško partnerstvo, ki bo temeljilo na gospodarskih vezeh in trajnostni rasti, zlasti na političnem sodelovanju na področju človekovih pravic in demokracije; poziva k večji podpori mjanmarski vladi narodne enotnosti in odločnejšemu pritisku na države združenja ASEAN, naj se uskladijo glede mednarodnih sankcij proti mjanmarski vojaški hunti;

75.poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj se osredotočijo na bilateralne odnose s podobno mislečimi partnerji v Afriki, med drugim z Južno Afriko, Gano, Kenijo, Senegalom in Mavretanijo, pri čemer naj se upoštevajo skupne potrebe in interesi, da bi spodbudili resnična in uravnotežena partnerstva; meni, da bi bilo treba v odnose z državami, ki niso članice EU, v celoti vključiti načelo „več za več“, pri čemer naj EU razvija tesnejša partnerstva s tistimi državami, ki spoštujejo načela skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter temeljne vrednote EU; poudarja, da se mora EU še naprej osredotočati na Afriko, ki je že zdaj strateška celina in bo v prihodnosti postala vse pomembnejša akterka;

76.poziva EU, naj prekine memorandum o soglasju na področju surovin in vse vojaško sodelovanje z Ruando, tudi prek evropskega mirovnega instrumenta ali katerega koli drugega mehanizma, dokler Ruanda ne bo prenehala nezakonito podpirati oboroženih skupin in bo v celoti spoštovala suverenost in ozemeljsko celovitost Demokratične republike Kongo; obsoja, da uporniki skupine M23 in Ruanda kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost vzhodne Demokratične republike Kongo; obsoja, da je oborožena skupina M23 zasedla Gomo in Bukavu in da nadaljuje ofenzivo v Južnem Kivuju, kar še zaostruje akutno humanitarno krizo ter povečuje nevarnost destabilizacije Demokratične republike Kongo in obsežne regionalne vojne; podpira luandski in nairobijski mirovni proces, da bi z diplomatskimi sredstvi dosegli politično rešitev konflikta, in poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj nadaljuje diplomatske stike s stranmi v konfliktu in drugimi stranmi v regiji ter poveča pritisk na strani, da bi ponovno začele mirovna pogajanja, tudi z odložitvijo varnostnih in obrambnih posvetovanj EU z Ruando ter sprejetjem sankcij, odvisno od razmer na terenu in napredka, doseženega v regionalnih postopkih mediacije, ki so v teku; je močno zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer več tisoč razseljenih oseb na tem območju; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sprejme jasne ukrepe v skladu s strategijo EU za območje Velikih jezer, da bi povrnili stabilnost v tej regiji, in naj sodeluje z misijo OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo (MONUSCO) za zaščito civilistov na vzhodu države;

77.opozarja na nedavne dogodke v Tuniziji, ki so vzbudili zaskrbljenost glede človekovih pravic in demokratičnih standardov, poročila pa kažejo na netransparentne volitve, omejeno udeležbo opozicije in manjšo politično konkurenco na predsedniških volitvah; poudarja nadaljnjo zavezanost in podporo EU Tuniziji v tem politično in socialno-ekonomsko občutljivem obdobju, in sicer z ohranjanjem stikov na različnih ravneh;

78.poudarja, da ima EU neposreden in vitalen interes za stabilnost, varnost in gospodarsko rast sredozemskega bazena ter širšega južnega sosedstva; opozarja, da se je evropska sosedska politika začela izvajati s hvalevrednimi cilji spodbujanja stabilnosti, blaginje in dobrega upravljanja v južnem Sredozemlju; vendar priznava, da je danes očitno, da njeni instrumenti, cilji in načela niso več usklajeni s trenutnimi razmerami v regiji; obžaluje, da skoraj 30 let po začetku t. i. barcelonskega procesa območje skupne blaginje, stabilnosti in svobode s sredozemskimi državami južnega sosedstva še ni dokončno vzpostavljeno; poziva Komisijo, naj predstavi nov pakt za Sredozemlje; meni, da bi morale EU in države južnega sosedstva skleniti memorandume o soglasju, namenjene spodbujanju stabilnosti, blaginje in varstva človekovih pravic, pod pogojem, da sodelujejo pri migracijah; opozarja, da nestabilnost in negotovost v južnem sosedstvu ostajata izziv za upravljanje evropskih zunanjih meja; meni, da bi morala EU ob dajanju prednosti dvostranskim odnosom z državami v regiji še naprej spodbujati regionalno sodelovanje prek obstoječih okvirov, kot je Unija za Sredozemlje; pozdravlja imenovanje komisarke za Sredozemlje;

79.poudarja, da mora EU izboljšati in poglobiti sodelovanje z arabskimi državami v odziv na pereče geopolitične, socialne in gospodarske izzive, s katerimi se regija spopada; poudarja, da bi bilo treba pri okrepljenem sodelovanju prednost nameniti ključnim področjem, kot so migracije, digitalna preobrazba, varnost, zeleni prehod in kulturna izmenjava, da bi vzpostavili odporno partnerstvo; poziva k strateškemu pristopu, s katerim bi prilagodili sodelovanje s posameznimi državami, da bi spodbudili trajnostni razvoj in medsebojno razumevanje;

80.pozdravlja uspešen zaključek prvega vrha EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) in meni, da je zaznamoval ključni trenutek v odnosih med EU in njenimi partnerji iz GCC, saj je poudaril našo vzajemno zavezanost krepitvi vezi na ključnih strateških, gospodarskih in kulturnih področjih;

81.poudarja pomen ohranjanja in spodbujanja demokratičnih vrednot v regiji; obsoja porast sovražnega govora, tudi proti evropskim institucijam, ter napade na osebne svoboščine in mednarodni red, tako v državah članicah kot v tujini;

82.poudarja, da so države EU, Latinske Amerike in Karibov podobno misleče in delijo vrednote, jezike, zgodovino, kulturo in vero, zaradi česar bi morale postati naravni partnerji v današnjih geopolitičnih razmerah; ugotavlja, da se je delovanje EU v regiji v zadnjih desetletjih zmanjšalo, kar je ustvarilo praznino za ruski in kitajski vpliv; poziva vse države Latinske Amerike, naj odločneje obsodijo rusko agresijo proti Ukrajini; poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si prizadevajo za proaktivno diplomacijo v regiji, z močnim poudarkom na obrambi večstranskega svetovnega reda, mednarodnem pravu ter spoštovanju demokracije in človekovih pravic; poziva k multilateralnim pobudam za umiritev političnih razmer v najbolj nestabilnih državah v regiji, na primer na Haitiju;

83.pozdravlja podpis naprednega okvirnega sporazuma med EU in Čilom ter poziva k njegovi hitri in popolni ratifikaciji; prav tako pozdravlja zaključek pogajanj o posodobljenem globalnem sporazumu med EU in Mehiko, ki ga je Komisija napovedala 17. januarja 2025 in ki ga mora Parlament še odobriti; poudarja, da bi sporazum okrepil strateško partnerstvo EU z Mehiko, saj priznava osrednjo vlogo te države v Latinski Ameriki in njeno željo po diverzifikaciji trgovine in političnih partnerstev, da bi Mehika zmanjšala gospodarsko odvisnost od ZDA;

84.je seznanjen s sklenitvijo sporazuma z Mercosurjem; izraža zaskrbljenost zaradi njegovega morebitnega negativnega vpliva na trajnostne in varnostne standarde EU ter na konkurenčnost agroživilskega sektorja EU in poudarja, da mora Parlament, preden razmisli o ratifikaciji, preučiti, ali sporazum izpolnjuje standarde EU glede trajnostnosti in načelo vzajemnosti;

85.pozdravlja neformalno srečanje EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in izvajanje pobud iz časovnega načrta EU-CELAC za obdobje 2023–2025 ter v zvezi s tem poudarja, da je treba na vrhu leta 2025 sprejeti nov in ambiciozen časovni načrt, ki bo še naprej utrjeval naše partnerstvo in upošteval doslej uveljavljeno dobro prakso;

86.poudarja, da je treba uporabiti odločnejši pristop za boj proti nasilju nad okoljevarstveniki ter povečati prizadevanja EU za pomoč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in prilagajanju podnebni krizi; predlaga še tesnejše sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu in prometu s prepovedanimi drogami, ki vpliva tudi na EU; poziva, naj se dvoregionalno sodelovanje v boju proti temu pojavi znatno poglobi;

87.poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodelovanje s podobno mislečimi demokracijami uvrsti med prednostne naloge svojega mandata ter naj sistematizira sodelovanje in posvetovanje s podobno mislečimi demokratičnimi partnerji, da bi spodbujali demokracijo, izboljšali skupno pripravljenost in dostop do virov za odzivanje na krize; v zvezi s tem ponavlja priporočilo za poglobitev vezi z regionalnimi organizacijami, kot sta ASEAN in Afriška unija, da bi utrdili okvire varnostnega sodelovanja;

88.ponovno izraža podporo Evropski politični skupnosti kot platformi za razpravo, dialog in sodelovanje z evropskimi partnerji o zunanjepolitičnih in varnostnih izzivih, s katerimi se soočamo, da bi izboljšali varnost in stabilnost Evrope ter nadaljevali politično in varnostno sodelovanje na podlagi skupnih interesov; poziva, naj se Parlament tesno vključi v pojasnitev področja delovanja in prihodnjega dela te skupnosti; poudarja, da je za prihodnji uspeh in skladnost tega foruma bistvena določena stopnja usklajenosti demokratičnih vrednot in načel; ponovno poudarja, da Evropska politična skupnost v nobenem primeru ne sme postati izgovor za zamude pri pristopu držav kandidatk k EU;

89.meni tudi, da je pomembno oblikovati nova zavezništva, med drugim z državami v našem sosedstvu in na „svetovnem jugu“, pri čemer naj se upoštevajo skupne potrebe in interesi, da bi spodbudili resnična, uravnotežena in enakopravna partnerstva; poudarja pomen sklenitve teh političnih sporazumov s tretjimi državami na podlagi skupnih evropskih vrednot in temeljnih pravic; poziva EU, naj se odzove na pričakovanja partnerskih držav in hitro uresniči politične sporazume z njimi, da bi pokazala, da je EU zanesljiva in strateška partnerica, ter dokazala, da se lahko mednarodni sistem, ki temelji na pravilih, spopade s sodobnimi izzivi; poziva Komisijo, naj zagotovi dejavno sodelovanje Parlamenta pri vzpostavljanju, izvajanju in spremljanju prihodnjih partnerstev za čisto trgovino in naložbe; v zvezi s tem poziva k skupnim pobudam EU in držav svetovnega juga, da bi ocenili in rešili dolžniško krizo; ugotavlja, da bi morali sporazumi z državami na svetovnem jugu, zlasti na področju surovin, prispevati k lokalnemu gospodarskemu razvoju, ne pa povečevati odvisnosti in pretiranega izkoriščanja virov;

90.poudarja vlogo podpredsednice/visoke predstavnice kot povezovalke med SZVP in zunanjimi odnosi EU, da bi zagotovili najvišjo raven usklajenosti in skladnosti zunanjega delovanja EU; poudarja, da mora EU spodbujati prepoznavnost in učinkovitost svojega zunanjega delovanja in razvojnega sodelovanja, in obžaluje, da v nekaterih primerih zunanje zastopanje EU ni dovolj jasno, kar ovira strateško komuniciranje EU v tujini; poudarja, da je treba jasno opredeliti pristojnosti podpredsednika/visokega predstavnika, predsednika Komisije in predsednika Evropskega sveta glede zunanjega delovanja in zastopanja EU, da bo glas EU skladen in ga bodo naši partnerji tako tudi dojemali; poziva Komisijo, naj izboljša usklajevanje z ESZD na področju zunanjega delovanja, med drugim poskrbi za popolno skladnost člena 3(2) in člena 9 sklepa o ESZD Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/427/oj., ki ju bo morda treba posodobiti;

91.poziva, da se ESZD – tako njenemu sedežu kot delegacijam EU – dodelijo ustrezni dodatni finančni in človeški viri, da bo EU bolje pripravljena na sedanje in nove svetovne izzive; poziva, da se ESZD omogoči izbiro in zaposlitev stalnega diplomatskega osebja EU ter pravičnejšo uravnoteženo zastopanost spolov in uravnoteženo geografsko zastopanost med državami članicami na vseh ravneh v službi; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v ta namen hitro pripravi predloge za prihodnjo operativno strukturo zunanjega delovanja EU ter v celoti upošteva priporočilo Parlamenta z dne 15. marca 2023 o oceni delovanja ESZD in za močnejšo EU v svetu Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2023 Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o oceni delovanja Evropske službe za zunanje delovanje in za močnejšo EU v svetu (UL C, C/2023/410, 23.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/410/oj).; poudarja, da je treba izboljšati strateško komuniciranje in delo EU v boju proti dezinformacijam z namenskimi sredstvi in uradi v strateško pomembnih regijah in državah;

92.spominja, da ima EU strateški interes za pospeševanje trajnostnega razvoja, zmanjšanja revščine in enakosti po vsem svetu, saj ta prizadevanja prispevajo k dolgoročnemu svetovnemu miru in varnosti; poziva Komisijo, naj strategijo Global Gateway učinkovito in hitro uporabi kot trajnostno alternativo kitajski pobudi En pas, ena pot ter kot instrument za večjo navzočnost in prepoznavnosti EU po vsem svetu; opozarja, da je treba pobudo Global Gateway razumeti kot strateški koncept, ki združuje zunanjo, gospodarsko in razvojno politiko, vključno s podnebnim in digitalnim prehodom, ter naložbe v infrastrukturo, da bi utrdili tesno partnerstvo na podlagi vzajemnih koristi, gospodarskega razvoja in odpornih dobavnih verig; v zvezi s tem poudarja, da so za to, da bi instrument dosegel želeni obseg, bistvenega pomena usklajevanje z mednarodnimi finančnimi institucijami, dobro opredeljena udeležba zasebnega sektorja in prilagojena strateška komunikacija, tudi v državah prejemnicah; je zaskrbljen zaradi poročil, da več projektov strategije Global Gateway izvajajo kitajska podjetja, kar je v neposrednem nasprotju z nameni in cilji te pobude, ki vključujejo krepitev gospodarske varnosti EU ter spodbujanje gospodarskega razvoja in vzajemno koristnih partnerstev s tretjimi državami; zato poziva k takojšnji preiskavi in odstranitvi vseh kitajskih podjetij, ki sodelujejo v strategiji Global Gateway; poudarja, da bi morala podpora EU dopolnjevati druge pobude, kot so partnerstvo za svetovno infrastrukturo in naložbe, gospodarski koridor med Indijo, Bližnjim vzhodom in Evropo ter koridor Lobito, in si zlasti prizadevati za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

93.ponovno poudarja, da ima Parlament bistveno vlogo v ESZD ter da k njej posebej prispeva s svojo parlamentarno diplomacijo ter različnimi instrumenti, kanali in stiki, vključno s programi za podporo demokraciji, Odborom za zunanje zadeve, rednimi parlamentarnimi dialogi in uradnimi delegacijami; poudarja, da ima parlamentarna diplomacija velik potencial za vključevanje glavnih političnih deležnikov in omogočanje demokratičnega upravljanja; poudarja zlasti dodano vrednost parlamentarne diplomacije med rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in v zvezi s tem poudarja dragoceno sodelovanje na politični in tehnični ravni med ukrajinsko vrhovno rado in Evropskim parlamentom;

94.je trdno prepričan, da je diplomacija pomemben del ukrepov EU; glede na to poziva k nadaljnjemu razvoju preventivne diplomacije EU kot proaktivnega orodja zunanje politike za preprečevanje, mediacijo in mirno reševanje sporov; poziva ESZD, naj orodja preventivne diplomacije EU vključi v strukturne preventivne mehanizme in ukrepe, kot so politični sporazumi med različnimi akterji, vpletenimi v konflikte, nacionalni dialogi za spravo, gradnjo miru in tranzicijsko pravičnost ter komisije za resnico in spravo; poziva ESZD, naj analizira pridobljene izkušnje, da bi ocenila diplomatska prizadevanja, opredelila področja za izboljšave in v prihodnjih pobudah upoštevala dobro prakso; poziva k povečanju zmogljivosti ESZD na tem področju, zlasti v ustreznih oddelkih za pripravljenost in odzivanje na krize; poudarja, da je treba nujno podvojiti proračun EU v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter močno okrepiti ukrepe EU na področju mediacije, dialoga in sprave;

95.ponovno poudarja vlogo posebnih predstavnikov EU, ki promovirajo politike in interese EU v določenih regijah in državah ter imajo pomembno vlogo pri razvoju močnejše in učinkovitejše SZVP, saj zagotavljajo dejavno politično prisotnost EU v ključnih državah in regijah ter so „glas“ in „obraz“ EU in njenih politik; poudarja, da je treba posebne predstavnike EU opremiti z zadostnimi sredstvi, ki jim bodo omogočila učinkovito izvajanje teh nalog; poudarja, da je pomembno, da imajo posebni predstavniki EU razširjene in prožne pristojnosti, zaradi katerih se lahko prilagajajo razvijajočim se geopolitičnim okoliščinam, da bi promovirali politike in interese EU v določenih regijah in državah ter aktivno prispevali k prizadevanjem za preventivno diplomacijo; vztraja, da bi bilo treba nove posebne predstavnike EU imenovati šele po predstavitvi v Evropskem parlamentu;

96.poudarja, da korupcija omogoča in zaostruje kršitve človekovih pravic, zlorabe ter spodkopavanje demokratičnih načel in pravne države; poziva EU in njene države članice, naj obravnavajo tveganja, ki jih korupcija pomeni za stabilnost, upravljanje in mir, ter naj te grožnje interesom EU ter svetovni blaginji in varnosti preprečujejo in se jim zoperstavljajo, zlasti v vzhodnem in južnem sosedstvu EU; spodbuja tesnejše usklajevanje med EU, njenimi državami članicami ter zavezniki in partnerji, kjer je to mogoče, da bi se spopadli s sistemsko korupcijo, ki opolnomoča avtokratske režime, omogoča širjenje zlonamernega vpliva, družbe prikrajša za bistvene vire ter spodkopava demokratične vrednote, človekove pravice in pravno državo; poudarja ključno vlogo civilne družbe in neodvisnih novinarjev v državah, ki niso članice EU, pri spremljanju in razkrivanju korupcije; zato poziva EU, naj v svoji zunanji politiki sprejme in čim prej izvaja celovit protikorupcijski okvir, ki bo zajemal režim sankcij EU, predlagano protikorupcijsko direktivo in širšo protikorupcijsko strategijo EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v zvezi s tem predlaga konkretne in daljnosežne ukrepe, ter podpira vključitev protikorupcijskih določb v trgovinske sporazume EU z državami, ki niso članice EU;

97.poudarja, da so misije in operacije EU v tujini pomembne pri spodbujanju miru, varnosti in napredka v Evropi in po svetu; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj:–pripravi predloge za potrebne misije SZVP, ki naj bi se začele leta 2025, z uporabo zmogljivosti EU za hitro napotitev kot preventivne vojaške okrepitve; poudarja, da bi bilo treba upravne odhodke za te ukrepe, vključno z rednimi odhodki zmogljivosti za hitro napotitev, kriti iz proračuna EU;–sodeluje s Ciprom, Turčijo, Združenim kraljestvom in OZN pri izvajanju konkretnih ukrepov za demilitarizacijo varovalnega pasu na Cipru in pri izboljšanju varnosti na otoku, in sicer tako grške kot turške skupnosti na Cipru;–podpre večjo vlogo dveh civilnih misij SVOP EU, in sicer EUPOL COPPS in EUBAM Rafah, v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 21. in 22. marca 2024, v katerih ta opozarja, da lahko imata pomembno vlogo na podlagi načela rešitve dveh držav in sposobnosti preživetja prihodnje palestinske države, prispevata k dostavi humanitarne pomoči Gazi, povečata učinkovitost palestinske oblasti na Zahodnem bregu in se pripravita na njeno vrnitev v Gazo;–ustvari potrebne pogoje za popolno ponovno vzpostavitev misije EUBAM Rafah, da bo lahko delovala kot nevtralna tretja stran na mejnem prehodu Rafa, in sicer v sodelovanju s palestinsko upravo ter izraelskimi in egiptovskimi oblastmi; pričakuje, da bo razširitev področja delovanja in pooblastil misije EUPOL COPPS in misije EUBAM Rafah na terenu vključena med glavne prednostne naloge prihodnje strategije EU za Bližnji vzhod;–še poveča število opazovalcev, napotenih v okviru civilne misije EU v Armeniji na armenski strani mednarodne meje z Azerbajdžanom, in ponovno pozove Azerbajdžan, naj sodeluje z misijo in preneha s kampanjo njenega blatenja;–sodeluje z Avstralijo, Novo Zelandijo, Republiko Korejo, Japonsko, Tajvanom in državami članicami ASEAN za spodbujanje miru in varnosti v indijsko-pacifiški regiji in regiji jugovzhodne Azije;–razvije strategije za preprečevanje hibridnih napadov na vzhodni meji EU in v najbolj oddaljenih regijah EU, zlasti tistih, ki izkoriščajo migracije kot taktiko za destabilizacijo držav članic in izvajanje političnega pritiska, spodbuja solidarnost držav članic z državami, ki se soočajo s takšnimi napadi, kot sta Poljska in Litva, ter predlaga povračilne ukrepe proti Komorom zaradi izkoriščanja migracijskih valov na Mayottu;

98.poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj se opre na primere uspešnih evakuacij v Sudanu in okrepljene konzularne zaščite ter naj si prizadeva za celovit sistem zaščite državljanov EU v tujini; poudarja, da je lahko posledica nenehnih kriz in konfliktov po vsem svetu tveganje preobremenitve konzularne zaščite in/ali pomoči držav članic, ter v zvezi s tem poziva k povečanju zmogljivosti in virov centra ESZD za krizno odzivanje in mehanizma EU na področju civilne zaščite; opozarja na svoje dolgoletno stališče, da je treba za lokalno osebje v delegacijah EU ter misijah in operacijah SZVP uporabiti podobno raven zaščite;

99.meni, da je treba poostriti institucionaliziran parlamentarni nadzor nad zunanjim delovanjem EU, vključno z rednim in pravočasnim, a varnim dostopom do zaupnih informacij ter informativnimi sestanki v Evropskem parlamentu v skladu s členom 36 PEU; poudarja, da morata podpredsednica/visoka predstavnica in ESZD posredovati več povratnih informacij o sprejetih ukrepih in doseženih učinkih, da bosta uresničili priporočila Parlamenta iz resolucij o zunanjih zadevah;

100.poudarja, da Evropski parlament na področju SZVP, katere del je tudi SVOP, svojo proračunsko funkcijo opravlja skupaj s Svetom; želi spomniti, da opravlja tudi funkcijo političnega nadzora nad temi politikami in posvetovanja o njih, kot je zapisano v členu 36 PEU;

101.opozarja, da bi morali v skladu s členom 41 PEU vsi upravni in operativni odhodki za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko bremeniti proračun EU, razen odhodkov za vojaške in obrambne operacije;

102.poudarja, da so odločitve o SVZP ali SVOP, zaradi katerih nastanejo odhodki, vedno temeljne usmeritve teh politik in bi morale biti predmet parlamentarnega nadzora; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj se pred predlaganjem sklepov o SVZP ali SVOP posvetuje s Parlamentom ter tako zagotovi preglednost in odgovornost v skladu s členom 36 PEU;

103.želi spomniti, da je izvajanje proračunske funkcije Parlamenta neločljivo povezano z njegovo funkcijo političnega nadzora in posvetovanja; poudarja, da člen 36 PEU vzpostavlja poseben odnos med podpredsednico/visoko predstavnico in Evropskim parlamentom, kar je osnovni pogoj, da lahko Parlament te funkcije izvaja, in da bi morala podpredsednica/visoka predstavnica Parlament pri tem podpirati;

104.obžaluje, da proračun za civilne misije SVOP ni zadosten; opozarja, da so se število in naloge teh misij povečali, varnostno okolje je postalo zahtevnejše, stroški operacij pa so narasli; poziva Evropski svet, naj poskrbi za znatno povečanje sredstev SZVP v ločeni postavki za civilno SZVP in krizno upravljanje; poziva, naj se zagotovi učinkovita uporaba sredstev civilnih misij SVOP, da se bodo lahko učinkovito odzvale na krizne razmere in nepredvidene dogodke; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj v ta namen pripravita skupne predloge;

105.je zelo zaskrbljen, ker je ESZD strukturno premalo financirana in ker bi to lahko imelo resne in daljnosežne negativne posledice za zunanje delovanje EU in uspešnost njenih institucij na tem področju; poudarja, da je potreben poseben pristop k upravnemu proračunu ESZD, in opozarja, da bi lahko nesprejem korektivnih ukrepov resno vplival na odnose EU s tretjimi državami;

106.poziva Komisijo, naj v svoj predlog za naslednji večletni finančni okvir v razdelku za zunanje delovanje EU vključi:–zanesljive zmogljivosti in vire za zunanje delovanje EU ob upoštevanju vse zahtevnejšega mednarodnega prizorišča, saj je treba nujno povečati podporo EU človekovim pravicam, demokraciji in razvoju v tretjih državah;–sredstva za digitalno diplomacijo EU glede na hiter tehnološki napredek in geopolitično konkurenco;–vire za zeleno diplomacijo;–namenski proračun za posebne zunanjepolitične ukrepe EU za enakost spolov ter agendo za ženske, mir in varnost, da bi vidik spola vključili v diplomatska prizadevanja EU in prizadevanja EU za varnost ljudi,–vire za preventivni nadzor potencialnih upravičencev, da s sredstvi EU v nobenem primeru neposredno ali posredno ne bi podpirali dejavnosti, projektov in literature, ki spodbujajo nasilje in sovraštvo, vključno z antisemitizmom, ter da se zagotovi ustrezno spremljanje vseh prejemnikov sredstev EU;

107.poziva Komisijo, naj v prvi polovici leta 2025 predstavi predloge za naslednji večletni finančni okvir, da bo dovolj časa za pogajanja o programih; poudarja, da je potrebna podrobnejša proračunska nomenklatura v instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, instrumentu za predpristopno pomoč in proračunu za SZVP, da bo lahko proračunski organ v letnem proračunskem postopku določil politične in geografske prednostne naloge;

108.poudarja, da je za vsako zgoraj omenjeno vprašanje potreben ustrezen odziv izvršilne veje oblasti; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj se hitro in pisno odzove na pozive, zahteve in pomisleke Parlamenta; meni, da so lahko ustne izjave v odborih ali na plenarnem zasedanju zadosten odziv le v izjemnih ali nujnih primerih; poudarja, da sta v sedanjih zahtevnih geopolitičnih razmerah tesno sodelovanje in partnerstvo med Evropskim parlamentom in podpredsednico/visoko predstavnico strateškega pomena; pričakuje bolj sistematično izmenjavo pred sprejetjem mandatov in strategij SZVP, pa tudi boljši pretok informacij o pogajanjih ter izvajanju mednarodnih sporazumov in memorandumov o soglasju; pričakuje tudi, da bo Parlament dejansko vključen v vse zunanje politike in ukrepe EU ter bo mobiliziral parlamentarno diplomacijo v podporo prizadevanjem podpredsednice/visoke predstavnice;

109.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.