1.ponovno poudarja univerzalnost, medsebojno odvisnost, medsebojno povezanost in nedeljivost človekovih pravic ter neodtujljivo dostojanstvo vsakega človeka; ponovno poudarja, da so EU in njene države članice dolžne spodbujati in ščititi demokracijo in univerzalnost človekovih pravic po svetu; poziva EU in njene države članice, naj bodo v skladu s svojimi vrednotami zgled pri spodbujanju in doslednem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega pravosodja;

2.vztraja, da mora biti spoštovanje, varstvo in upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z ustanovnimi načeli Unije temelj njene zunanje politike; odločno spodbuja Unijo in njene države članice, naj si v ta namen prizadevajo za trajno in ambiciozno zavezo, da bodo svoboda, demokracija in človekove pravice ter njihovo varstvo na boljši način postali osrednji del vseh politik EU in da se bo izboljšala usklajenost notranjih in zunanjih politik EU na tem področju, med drugim prek vseh mednarodnih sporazumov;

3.poudarja, da mora biti EU v celoti pripravljena na boj proti porastu avtoritarizma, totalitarizma in populizma ter vse večjemu številu kršitev načela univerzalnosti človekovih pravic, demokracije in mednarodnega humanitarnega prava;

4.obsoja vse pogostejše kršitve in zlorabe človekovih pravic ter demokratičnih načel in vrednot po vsem svetu, med drugim grožnje z nazadovanjem na področju človekovih pravic, zlasti pravic žensk, ter usmrtitve, izvensodne poboje, samovoljne aretacije in pridržanja, mučenje in slabo ravnanje, nasilje na podlagi spola, zatiranje civilne družbe, političnih nasprotnikov, marginaliziranih in ranljivih skupin, vključno z otroki in starejšimi, migranti, begunci in prosilci za azil ter etničnimi in verskimi manjšinami; prav tako obsoja suženjstvo in prisilno delo, čezmerno uporabo nasilja s strani javnih organov, vključno z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestnikov in drugih zbranih ljudi, sistematično in strukturno diskriminacijo, instrumentalizacijo sodstva, cenzuro in grožnje neodvisnim medijem, vključno z grožnjami na digitalnem področju, kot so spletni nadzor in blokiranje interneta, politične napade na mednarodne institucije in mednarodni red, ki temelji na pravilih, ter vse pogostejšo uporabo nezakonitih vojnih metod, ki pomenijo hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic; obžaluje, da so demokratične institucije in postopki vse slabše varovani in da se prostor za delovanje civilne družbe po vsem svetu krči; obsoja nadnacionalno represijo neliberalnih režimov nad državljani in aktivisti, ki so poiskali zatočišče v tujini, tudi na ozemlju EU; obsoja aretacijo in obsodbo francosko-alžirskega pisatelja Boualema Sansala na pet let zapora s strani alžirskega sodišča; poziva k njegovi takojšnji izpustitvi in upa, da bodo alžirske oblasti uvidele, da je to nujno potrebno;

5.z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da trenutno obstajata mednarodna kriza odgovornosti in izziv za odpravo nekaznovanja za kršitve temeljnih norm mednarodnega prava na področju človekovih pravic in humanitarnega prava v konfliktih po svetu; ponovno poudarja nevtralnost in pomembnost humanitarne pomoči v vseh konfliktih in krizah; poudarja resne posledice diskreditiranja organizacij večstranskih forumov, kakršna je OZN, in napadov nanje, ki lahko spodbujajo kulturo nekaznovanja ter spodkopavajo zaupanje v sistem OZN in njegovo delovanje; poziva EU, naj spoštuje mednarodni pravni sistem in sprejme učinkovite ukrepe za dosego skladnosti;

6.z zadovoljstvom ugotavlja, da pri teh velikih izzivih za človekove pravice po svetu obstajajo tudi svetle točke; opozarja zlasti na delo organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic; poudarja, da je treba o človekovih pravicah in demokraciji obveščati bolj strateško s širjenjem novic o pozitivnih rezultatih, politikah in dobri praksi; podpira pobudo o pozitivnih izkušnjah na področju človekovih pravic kot način za spodbujanje pozitivnih zgodb o človekovih pravicah, in priporoča njeno posodobitev; poudarja vlogo javne in kulturne diplomacije EU ter mednarodnih kulturnih povezav pri spodbujanju človekovih pravic in poziva, naj oddelek Evropske službe za zunanje delovanje za strateško komuniciranje in predvidevanje naredi več v zvezi s tem;

7.z zaskrbljenostjo opaža vse večjo svetovno razdvojenost; poudarja, da ima EU deljeno odgovornost, da še naprej brani demokratične vrednote in načela ter človekove pravice, mednarodno pravosodje, mir in dostojanstvo po vsem svetu, ki jih je treba še toliko bolj varovati v sedanjem nestabilnem stanju svetovne politike; poziva EU, naj ohrani odprte komunikacijske kanale z različnimi deležniki in še naprej razvija celovit nabor orodij za krepitev človekovih pravic in demokracije na svetovni ravni;

8.ugotavlja, da so EU in njene države članice dosegle znaten napredek pri izvajanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, čeprav niso uresničile vseh svojih ciljev, deloma tudi zaradi izzivov brez primere, s katerimi se sooča svet, odkar je bil akcijski načrt sprejet; v zvezi s tem pozdravlja podaljšanje akcijskega načrta do leta 2027, da bi čim bolj povečali sinergije in dopolnjevanje med človekovimi pravicami in demokracijo na lokalni, nacionalni in svetovni ravni;

9.v celoti podpira delo posebnega predstavnika EU za človekove pravice, ki prispeva k prepoznavnosti in skladnosti ukrepov EU za človekove pravice v zunanjih odnosih EU; spoštuje njegovo osrednjo vlogo pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic s strani EU s sodelovanjem s tretjimi državami in podobno mislečimi partnerji; poudarja, da bi morali posebni predstavnik EU za človekove pravice in drugi posebni predstavniki EU in posebni odposlanci tesno sodelovati, da bi se skladnost še izboljšala, in poziva k večji prepoznavnosti vloge posebnega predstavnika EU za človekove pravice; poziva, naj se posebnemu predstavniku EU za njegovo delo nameni več sredstev in poskrbi za boljše usklajevanje z delegacijami EU po vsem svetu; obžaluje, da je bil Parlament kljub nenehnim pozivom izključen iz postopka izbire posebnega predstavnika EU; vztraja, da mora posebni predstavnik EU redno poročati Parlamentu;

10.poudarja, da ima Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vključno s svojim tematskim programom o človekovih pravicah in demokraciji, temeljno vlogo kot vodilni instrument EU pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic in demokracije po svetu; poudarja, da je treba pri vseh ustreznih zunanjih dejavnostih EU, vključno s strategijo Global Gateway, ki se financira prek tega instrumenta, sodelovati s civilno družbo; ponovno poudarja, da je treba v instrumente zunanjega delovanja EU vključiti pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah; poudarja vlogo, ki jo ima Parlament pri načrtovanju tega instrumenta, ter poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pravočasno posredujeta vse ustrezne informacije, da bo Parlament lahko ustrezno opravljal svojo vlogo, zlasti v geopolitičnih dialogih na visoki ravni s Komisijo, pri vmesnem pregledu, pa tudi v svojih resolucijah; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj po vsakem geopolitičnem dialogu in vsaki resoluciji odgovorita na priporočila; poziva Komisijo, naj razvije in vzpostavi celovito centralizirano spletno mesto, namenjeno Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, ki bo vključevalo informacije o vseh večletnih okvirnih programih s podrobnimi podatki o njihovih proračunih, povezanih ukrepih in finančnih sredstvih, ki jih podpirajo, razvrščenih po državah in po področjih; ugotavlja, da morajo biti Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa in vsi prihodnji instrumenti osredotočeni na temeljna gonila sedanjih izzivov, pa tudi na nujno krepitev odpornosti lokalnih skupnosti in dejavnosti za demokracijo s podpiranjem gospodarskega razvoja;

11.poziva, naj se v skladu s členom 25(5) Uredbe (EU) 2021/947 izvedejo neodvisne predhodne ocene za določitev možnih posledic in tveganj projektov v zvezi s človekovimi pravicami; poziva k neodvisnemu spremljanju človekovih pravic med izvajanjem projektov v tretjih državah, zlasti tam, kjer obstaja veliko tveganje kršitev; poziva k začasni ustavitvi projektov, ki (ne)posredno prispevajo k kršitvam človekovih pravic v tretjih državah; ponovno poudarja, da je treba prepovedati dodeljevanje sredstev EU dejavnostim, ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, kot sta terorizem in ekstremizem; poziva Komisijo, naj Parlamentu proaktivno posreduje vse ocene v zvezi s človekovimi pravicami;

12.ponovno poziva, naj se v sporazume med EU in tretjimi državami vključijo ocene v zvezi s človekovimi pravicami in stroge klavzule o človekovih pravicah, za katere so opredeljena jasna merila uspešnosti in postopki, ki jih je treba upoštevati v primeru kršitev; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita dejavno spremljanje in učinkovito izvrševanje klavzul o človekovih pravicah v obstoječih mednarodnih sporazumih ter izboljšati komuniciranje s Parlamentom v zvezi s pomisleki in odločitvami v zvezi s tem izvrševanjem; poudarja, da bi se morala EU v primeru stalnih kršitev človekovih pravic s strani partnerskih držav, tudi tistih, ki so povezanih s splošno shemo preferencialov plus, odzivati hitro in odločno, tudi z začasno zamrznitvijo sporazumov, če se druge možnosti izkažejo za neučinkovite; poziva, da se uresniči priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic o vzpostavitvi portala za obravnavo pritožb v okviru trgovinskih in finančnih instrumentov EU oziroma da se prilagodi enotna vstopna točka Komisije, da bi omogočili vlaganje pritožb v zvezi z nespoštovanjem klavzul o človekovih pravicah; poziva institucije EU, naj redno sodelujejo s poslovno skupnostjo in civilno družbo, da bi okrepile povezavo med mednarodno trgovino, človekovimi pravicami in gospodarsko varnostjo; poziva EU, naj s svojimi naložbami in projekti v okviru strategije Global Gateway zagotovi spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter tako poskrbi, da ne bodo škodljivi;

13.poudarja, da imajo dialogi o človekovih pravicah pomembno vlogo v naboru orodij EU za človekove pravice in da so ključni za izvajanje akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo; meni, da je treba v teh dialogih z ustreznimi državami celovito razpravljati o stanju človekovih pravic in demokracije; ugotavlja, da bi bilo treba dialoge o človekovih pravicah razumeti kot bistven element stalnih prizadevanj EU, in ne kot samostojen instrument, ter da bi bilo treba, kadar države nečlanice EU vztrajno zavračajo iskreno sodelovanje v dialogih in izvajanje ključnih rezultatov, uporabiti druga ustrezna orodja zunanje politike; opozarja, da je treba te dialoge uporabljati v povezavi in sinergiji z drugimi instrumenti ter slediti pristopu „več za več“ in „manj za manj“; ponovno poudarja, da je treba obravnavati posamezne primere, zlasti dobitnike nagrade Saharova ter tiste, ki jih je Parlament izpostavil v svojih resolucijah, in zagotoviti ustrezno nadaljnje ukrepanje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacije EU, naj povečajo prepoznavnost teh dialogov in njihovih rezultatov ter zagotovijo, da bodo usmerjeni v rezultate in temeljili na jasnem sklopu meril, ki jih bo mogoče vključiti v objavo skupne izjave za javnost, ter naj v zvezi z njimi izvedejo ustrezne nadaljnje ukrepe; poziva k večji in resnični udeležbi civilne družbe v dialogih; poudarja, da se pristnim organizacijam civilne družbe ne sme ovirati sodelovanja v dialogih o človekovih pravicah in da morajo biti v vsak dialog vključene vse pristne organizacije civilne družbe brez vsakršnih omejitev;

14.pozdravlja, da se globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic vse bolj uporablja kot ključno politično orodje EU za varstvo človekovih pravic in demokracije po svetu; vendar obžaluje, da je njegova uporaba še vedno omejena, zlasti v sedanjem geopolitičnem okolju; vendar ugotavlja, da zahteva za soglasje ovira sprejetje sankcij, ter ponovno poziva Svet, naj za sklepe o globalnem režimu sankcij na področju človekovih pravic uvede glasovanje s kvalificirano večino; v zvezi s tem opozarja na uradno zahtevo, ki jo je Parlament leta 2023 posredoval Svetu glede sklica konvencije o reformi EU, da bi se med drugim povečalo število odločitev, sprejetih s kvalificirano večino; poziva k večji uporabi globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic in drugih ad hoc sankcij proti tistim, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; v celoti podpira možnost naložitve protikorupcijskih sankcij v okviru EU v zvezi s tem, kar je že dolgo prednostna naloga Parlamenta, in sicer z njihovo vključitvijo v globalni režim sankcij na področju človekovih pravic ali v drugi obliki; poudarja, da je treba sankcije v celoti izvrševati, in poziva k ukrepanju v primeru izogibanja;

15.ponovno izraža zaskrbljenost, ker avtoritarni in neliberalni režimi vse pogosteje napadajo demokratična načela, vrednote in pluralizem; poudarja, da sta varstvo in podpiranje demokracije po svetu v vse večjem geopolitičnem in strateškem interesu; poudarja pomen prizadevanj Parlamenta za povečanje zmogljivosti partnerskih parlamentov, spodbujanje mediacije in kulture dialoga in sklepanja kompromisov, zlasti med mladimi političnimi voditelji, ter za krepitev vloge poslank, zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov civilne družbe in neodvisnih medijev; ponovno poziva Komisijo, naj nadaljuje in razširi svoje dejavnosti na teh področjih s povečanjem financiranja in podpore organom, agencijam in drugim organizacijam, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi; poudarja ključni pomen neposredne podpore civilni družbi in osebam, ki izražajo nasprotna stališča, zlasti v sedanjih razmerah vse večjih svetovnih napetosti in represije v vse večjem številu držav; ponovno poudarja pomen misij EU za opazovanje volitev ter prispevek Parlamenta k razvoju in izboljšanju njihove metodologije; poziva k pripravi nabora orodij EU, ki bi se uporabljala v primerih spornih ali nepreglednih volilnih rezultatov, da bi preprečili politične in vojaške krize v povolilnem okolju; poziva, naj se izboljša ukrepanje EU za preprečevanje manipulativnih in lažnih sporočil proti EU v volilnih kampanjah, zlasti v državah, ki prejemajo znatno humanitarno in razvojno pomoč EU, ter v državah kandidatkah za članstvo v EU; poziva k okrepljenemu sodelovanju med skupino Parlamenta za podporo demokraciji in usklajevanje volitev, ustreznimi generalnimi direktorati Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje; poziva EU, naj s tretjimi državami obravnava vprašanja enakosti spolov, tudi spolno in reproduktivno zdravje ter pravice; poziva k večji prepoznavnosti dialogov o človekovih pravicah, pri čemer naj bodo usmerjeni k rezultatom in zasnovani na jasnem sklopu meril, ki bodo omogočala učinkovito spremljanje, tudi s pomočjo učinkovitih predhodnih in naknadnih posvetovanj s civilno družbo, objavljanja skupnih izjav za javnost ter izvajanja ustreznih nadaljnjih ukrepov;

16.poudarja, da je treba izboljšati udeležbo žensk v demokratičnih sistemih, da bi odpravili razlike v zastopanosti žensk pri odločanju; poziva, naj zunanje delovanju EU omogoča boljšo udeležbo žensk v politiki, podjetništvu in civilni družbi;

17.je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega omejevanja civilne družbe in vse večjega ogrožanja zagovornikov človekovih pravic in članov organizacij civilne družbe, njihovih družin, skupnosti in odvetnikov ter je še posebej zaskrbljen zaradi vse bolj prefinjenih sredstev, s katerimi se jih ogroža; odločno obsoja njihova samovoljna pridržanja in uboje; obžaluje nadlegovanje organizacij civilne družbe s sklicevanjem na zakonodajne določbe, kot so zakoni o tujih agentih in podobno, pa tudi druge omejitve, s katerimi se soočajo; obžaluje, da se zagovornice človekovih pravic še naprej soočajo z neizprosnimi in vse bolj prefinjenimi kršitvami, vključno z načrtnimi uboji, fizičnimi napadi, izginotji, obrekovanjem, aretacijami, sodnim nadlegovanjem in ustrahovanjem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je očitno namen teh napadov sistematično utišati zagovornice človekovih pravic in izbrisati njihove glasove iz javnega prostora; iskreno podpira delo zagovornikov človekovih pravic in ukrepe EU za njihovo zaščito po vsem svetu; opozarja, da je nujno potrebna celovita in pravočasna revizija smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, da se bo mogoče odzvati na nove izzive in grožnje in da bodo uporabne in učinkovite pri zaščiti zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu, hkrati pa je treba vanje vključiti pristope, ki upoštevajo vidik spola, in presečne pristope, ki upoštevajo različno ozadje in izkušnje zagovornikov človekovih pravic, pa tudi posebne ranljivosti, s katerimi se lahko soočajo; poziva EU in njene države članice, naj v celoti in dosledno uporabljajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic; poziva k prizadevanjem za izboljšanje komunikacijskih strategij, da se poveča prepoznavnost ukrepov in kanalov EU za zaščitne in podporne mehanizme za zagovornike človekovih pravic;

18.je resno zaskrbljen zaradi vse pogostejšega nadnacionalnega zatiranja zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in civilne družbe; poziva k oblikovanju strategije EU, s katero se bodo uskladili nacionalni odzivi na nadnacionalno represijo;

19.izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse bolj negotovih finančnih razmer, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic in skupnosti, ki se zavzemajo za pravice, zlasti ker svet zaznamuje vse večja represija; ugotavlja, da zagovorniki človekovih pravic zaradi trenutnih geopolitičnih razmer potrebujejo večjo podporo; zato poziva EU in njene države članice, naj v celoti izkoristijo svojo finančno podporo zagovornikom človekovih pravic ter zagotovijo vzpostavitev prožnih, dostopnih in trajnih mehanizmov financiranja, da bodo zagovorniki kljub vse večjim izzivom nadaljevali svoje pomembno delo;

20.vztraja, da morajo ESZD, Komisija in delegacije EU posebno pozornost nameniti položaju ogroženih prejemnikov nagrade Saharova in njenih finalistov ter v sodelovanju z državami članicami in Parlamentom odločno ukrepati, da bi poskrbele za njihovo dobro počutje, varnost ali osvoboditev; se poklanja spominu na prejemnike nagrade Saharova in nominirance zanjo, ki so v boju za človekove pravice, demokracijo in svobodo izgubili življenje;

21.pozdravlja posodobitev priročnika o vizumskem zakoniku EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic in poziva države članice, naj ga v celoti in dosledno uporabljajo; znova poziva Komisijo, naj prevzame proaktivno vlogo pri vzpostavitvi usklajenega pristopa med državami članicami za ogrožene zagovornike človekovih pravic;

22.poudarja, da nekaznovanje in korupcija omogočata in poslabšujeta kršitve in zlorabe človekovih pravic ter spodkopavanje demokratičnih načel; pozdravlja protikorupcijske ukrepe v zunanjih politikah EU iz skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 3. maja 2023 o boju proti korupciji (JOIN(2023)0012), sporočilu pa bi morala slediti uvedba strogega protikorupcijskega okvira v zakonodajo, na primer z direktivo EU o boju proti korupciji, poleg tega pa bi morali to problematiko celovito reševati v sklopu protikorupcijske strategijo EU; podpira protikorupcijske določbe, ki so vključene v trgovinske sporazume EU s tretjimi državami; poudarja, da imajo civilna družba in novinarji v državah zunaj EU pomembno vlogo pri nadzoru boja proti nekaznovanju in korupciji; poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za reforme pravosodja, boj proti nekaznovanju, večjo transparentnost in protikorupcijske institucije v državah nečlanicah EU; spodbuja EU in države članice, naj se po možnosti tesneje usklajujejo z zavezniki in partnerji v boju proti sistemski korupciji, ki avtokratom omogoča, da ostanejo na oblasti, družbo prikrajšuje za ključna sredstva ter spodkopava demokracijo, človekove pravice in pravno državo;

23.vztraja, da mora EU sprejeti jasne ukrepe za priznanje tesne povezave med korupcijo in kršitvami človekovih pravic, kar bi pripomoglo k odkrivanju gospodarskih in finančnih dejavnikov, ki kršiteljem človekovih pravic omogočajo zlorabe;

24.potrjuje, da je za spodbujanje spoštovanja, varstva in uresničevanja človekovih pravic po svetu potrebno tesno mednarodno sodelovanje na večstranski ravni; poudarja posebno pomembno vlogo OZN in njenih organov kot glavnega foruma, ki mora biti sposoben učinkovito podpreti prizadevanja za mir in varnost, trajnostni razvoj ter spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava; poziva EU in njene države članice, naj še naprej politično in finančno podpirajo delo OZN, njenih agencij in posebnih postopkov, da bo ustrezala svojemu namenu, ter se zoperstavljajo vplivu avtoritarnih in totalitarnih režimov; poudarja, da mora sedanji multilateralni red v svojo strukturo v celoti vključiti nove svetovne akterje, zlasti tiste, ki se osredotočajo na demokracijo in človekove pravice; poudarja, da morajo EU in njene države članice enotno nastopati v OZN in drugih multilateralnih forumih, da bi se učinkovito spopadle z grožnjami človekovim pravicam in demokraciji, ter podpreti čim ostrejši nastop v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; v zvezi s tem poziva k napredku v prizadevanjih, da bi poleg obstoječih sedežev držav članic tudi EU dobila sedež v mednarodnih organizacijah, vključno z varnostnim svetom OZN; poziva, naj imajo delegacije EU močnejšo vlogo v multilateralnih forumih, za kar bi morale imeti na voljo ustrezna sredstva;

25.je močno zaskrbljen zaradi vse pogostejših napadov avtoritarnih in totalitarnih režimov na svetovni red, ki temelji na pravilih, tudi z neizzvano in neupravičeno agresijo proti miroljubnim sosedam in s spodkopavanjem delovanja organov OZN, natančneje prek zlorabe veta v varnostnem svetu OZN; poudarja, da nas manjša učinkovitost teh organov drago stane zaradi konfliktov, izgubljenih življenj in človeškega trpljenja ter resno slabi splošno sposobnost držav, da se soočajo s svetovnimi izzivi; poziva države članice in enako misleče partnerice, naj oblikujejo trdno strategijo in si bolj prizadevajo za preobrnitev tega trenda, tem organizacijam pa v primeru napadov ali groženj izrazijo enotno in odločno podporo; meni, da OZN, njeni organi in druge multilateralne organizacije potrebujejo reforme, da se bodo lahko spoprijele z vse večjimi izzivi in grožnjami;

26.močno obžaluje odločitev nekaterih držav, da izstopijo iz Sveta OZN za človekove pravice;

27.ponovno poudarja, da EU odločno podpira Meddržavno sodišče in Mednarodno kazensko sodišče kot bistveni, neodvisni in nepristranski sodni instituciji v času, ko se je mednarodno pravosodje znašlo v posebej zahtevnih razmerah; opozarja, da je dobro financirano Mednarodno kazensko sodišče bistveno za učinkovit pregon hudih mednarodnih kaznivih dejanj; pozdravlja politično in finančno podporo, ki jo je EU namenila Mednarodnemu kazenskemu sodišču, zajemši njegovo tožilstvo, in uvedbo globalne pobude za boj proti nekaznovanju za mednarodne zločine, ki finančno podpira organizacije civilne družbe, ki spodbujajo pravosodno ukrepanje in odgovornost za mednarodne zločine in hude kršitve človekovih pravic, vključno z možnostjo sodelovanja preživelih v pravnih postopkih; poziva EU in njene države članice, naj z ustreznimi sredstvi, vključno z viri in politično zaslombo, še naprej podpirajo Mednarodno kazensko sodišče in njegov sklad za žrtve, podporo še povečajo, uporabijo vse razpoložljive instrumente za boj proti nekaznovanju po vsem svetu in temu sodišču omogočijo, da bo izpolnjevalo svoje poslanstvo; poziva vse države članice, naj spoštujejo in izvajajo ukrepe in odločitve Meddržavnega sodišča in vseh organov Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi tožilstva in senatov, da bi pozvale druge države k sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem, vključno z izvrševanjem njegovih nalogov za prijetje, ter podprejo njihovo delo, ki ga opravljajo kot neodvisna in nepristranska mednarodna pravosodna institucija po vsem svetu; obžaluje, da nekatere države članice Mednarodnega kazenskega sodišča ne izvršujejo nalogov za prijetje tega sodišča in tako spodkopavajo njegovo delo; poziva EU, naj države nečlanice EU, vključno z njenimi glavnimi partnericami, pozove, naj priznajo Mednarodno kazensko sodišče in postanejo države pogodbenice Rimskega statuta;

28.ponovno izraža odločno podporo EU Evropskemu sodišču za človekove pravice; poziva vse države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah, naj v celoti spoštujejo njegove sodbe;

29.poudarja, kako pomembno je, da se Mednarodno kazensko sodišče ne politizira, saj se zaupanje vanj zmanjšuje, če se zlorabijo njegova pooblastila; najostreje obsoja zlasti politične napade, sankcije in druge prisilne ukrepe, sprejete ali načrtovane, zoper Mednarodno kazensko sodišče in njegove zaposlene; poziva države članice in institucije EU, naj sodelujejo pri iskanju rešitev za zaščito institucije Mednarodnega kazenskega sodišča in njegovih zaposlenih pred morebitnimi sankcijami, ki bi ogrozile njegovo delovanje;

30.izraža globoko zaskrbljenost zaradi sankcij proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, njegovim tožilcem, sodnikom in osebju, ki pomenijo resen napad na mednarodni pravosodni sistem; poziva Komisijo, naj nemudoma aktivira akt o blokiranju, države članice pa, naj okrepijo diplomatska prizadevanja za zaščito in varovanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot nepogrešljivega temelja mednarodnega pravosodnega sistema;

31.priznava, da je univerzalna sodna pristojnost pomembno orodje mednarodnega kazenskopravnega sistema za preprečevanje nekaznovanja in boj proti njemu ter za spodbujanje mednarodne odgovornosti; poziva države članice, naj v boju proti nekaznovanju uporabljajo univerzalno sodno pristojnost;

32.poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v svetovnem boju proti vsem oblikam ekstremizma, in pozdravlja sprejetje strategije EU v ta namen; zahteva, da se boj proti terorizmu uvrsti med najpomembnejše prednostne naloge EU na področju notranjih in zunanjih zadev;

33.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da čedalje pogosteje prihaja do nespoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, zlasti v obliki aktualnih konfliktov po svetu; odločno obsoja vse pogostejše namerne, neselektivne in nesorazmerne napade na civiliste in civilne objekte v več konfliktnih okoljih; poudarja, kako zelo je pomembno, da lahko vse agencije OZN in agencije za humanitarno pomoč nudijo polno, pravočasno in neovirano pomoč vsem ljudem v ranljivem položaju, ter poziva vse strani v oboroženih spopadih, naj v celoti spoštujejo njihovo delo in poskrbijo, da bodo lahko brez vmešavanja zadovoljevale osnovne potrebe civilistov; obsoja poskuse spodkopavanja agencij OZN pri dostavi humanitarne pomoči; poziva vse strani v oboroženih spopadih, naj zaščitijo civilno prebivalstvo, humanitarne in zdravstvene delavce, novinarje delavce v medijih; poziva vse strani v oboroženih spopadih, naj spoštujejo legitimnost in nedotakljivost mirovnih misij OZN; poziva vse države, naj brezpogojno in v celoti spoštujejo mednarodno humanitarno pravo; poziva mednarodno skupnost in zlasti države članice, naj spodbujajo odgovornost in boj proti nekaznovanju za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava; poziva k sistematičnemu vzpostavljanju humanitarnih koridorjev v regijah, kjer vihrajo vojne in boji, da bodo lahko ogroženi civilisti izognili konfliktu, in ostro obsoja vse napade nanje; zahteva neoviran dostop za humanitarne organizacije, ki spremljajo vojne ujetnike in jim pomagajo, kot je določeno v ženevski konvenciji o vojnih ujetnikih; pričakuje, da bodo mednarodne organizacije spoštovale mednarodno pravo o ravnanju z vojnimi ujetniki; poziva k mednarodnemu sodelovanju in pomoči pri vračanju prisilno deportiranih ljudi, zlasti otrok in talcev;

34.je resno zaskrbljen zaradi dolgotrajne zasedbe ali priključitve ozemelj; poziva, naj se posebna pozornost nameni človekovim pravicam na nezakonito zasedenih ozemljih, tudi v primerih dolgotrajne zasedbe, poziva pa tudi k učinkovitim ukrepom za preprečevanje hudih zlorab človekovih pravic na terenu, vključno s kršenjem pravice do življenja, omejevanjem svobode gibanja in diskriminacijo;

35.ponovno poziva države članice, naj dosledno spoštujejo določbe 7. člena Pogodbe OZN o trgovini z orožjem o izvozu in oceni izvoza z dne 2. aprila 2013 in Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, ter tako pomagajo zajeziti oborožene konflikte in hude kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava;

36.poziva zaupanja vredne in podobno misleče tretje države, naj okrepijo svoje zmogljivosti za obrambo, odpornost in civilno pripravljenost, da bi po vsem svetu učinkovito odvračali od agresije in ščitili človekove pravice;

37.glede na učinke oboroženih spopadov na enakost spolov obžaluje, da se v odzivih na humanitarne in begunske krize EU premalo pozornosti nameni spolnemu nasilju in nasilju zaradi spola ter spolnemu in reproduktivnemu zdravju in pravicam; znova poudarja, da humanitarne krize zaostrujejo izzive za spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter izzive, povezane z enakostjo spolov, in opozarja, da so ženske in deklice, zlasti med ranljivimi skupinami, kot so begunci in migranti, na vojnih območjih še posebej izpostavljene spolnemu nasilju, spolno prenosljivim boleznim, spolnemu izkoriščanju, posilstvu kot vojaškemu orožju in neželenim nosečnostim; poziva Komisijo in države članice, naj pri svojem humanitarnem odzivanju in obravnavi beguncev prednost namenijo enakosti spolov ter spolnemu in reproduktivnemu zdravju ter pravicam, pa tudi odgovornosti in dostopu do pravnega varstva in odškodnin v primeru kršitev spolnih in reproduktivnih pravic in nasilja na podlagi spola, tudi v smislu usposabljanja humanitarnih akterjev ter obstoječega in prihodnjega financiranja;

38.priznava, da bi bilo mogoče bolj uskladiti pristope k varstvu in spodbujanju človekovih pravic med institucijami EU, veleposlaništvi držav članic in delegacijami EU v državah, ki niso članice EU, zlasti pri spodbujanju teh držav, naj spoštujejo svoje mednarodne obveznosti ter se vzdržijo nadlegovanja in preganjanja kritičnih glasov; poudarja, da imajo veleposlaništva držav članic priložnost, da prevzamejo vse dejavnejšo vlogo pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic, hkrati pa podpirajo civilno družbo v teh državah; poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za oceno razmer v zaporih ter opazovanje sojenj in sodnih postopkov, da bi povečale pritisk na te države in ozaveščenost v njih ter da bi jih z aktivnim prizadevanjem spodbudile k izpustitvi političnih zapornikov; poudarja pomen deljene odgovornosti med državami članicami in delegacijami EU pri teh prizadevanjih; poziva EU in njene države članice, naj povečajo skupna prizadevanja za spodbujanje spoštovanja, varstva in uresničevanja človekovih pravic ter podprejo demokracijo po vsem svetu; spodbuja skrbno spremljanje in ocenjevanje zmogljivosti delegacij EU, da bo imela prav vsaka od njih določeno kontaktno točko za primere kršitev človekovih pravic, in da se za to nalogo dodelijo zadostna sredstva za učinkovito in pravočasno odzivanje; v zvezi s tem ponovno poudarja, kako pomembne so za delegacije EU obstoječe smernice EU, povezane s posebnimi področji človekovih pravic;

39.obsoja vsakršne ukrepe ali poskuse legalizacije, spodbujanja ali odobritve mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali oblik kaznovanja ali privolitve vanje; obsoja, da se državni akterji glede na vse pogostejša poročila v različnih kontekstih, med drugim med pridržanjem političnih zapornikov in v drugih okoliščinah ter v konfliktnih razmerah po vsem svetu, zatekajo k mučenju, kar je kršitev ženevske konvencije o vojnih ujetnikih, pa tudi k ubojem vojnih ujetnikov, kar je vojni zločin, in ponovno poudarja, da ni mogoče odstopati od pravice do zaščite pred mučenjem ali drugimi oblikami nečloveškega ali poniževalnega ravnanja; znova poudarja, da ima EU politiko ničelne tolerance do mučenja in drugega grdega ravnanja, ter poziva ustrezne institucije, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, naj v vsakem takšnem primeru zavzamejo odločno stališče;

40.znova poziva k splošni ratifikaciji konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in njenega izbirnega protokola ter ponavlja, da morajo države svoje nacionalne predpise temu primerno uskladiti z mednarodnimi standardi; v skladu z revidiranimi smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, ki jih je Svet sprejel 16. septembra 2019, ponovno poudarja pomen sodelovanja z ustreznimi deležniki v boju za izkoreninjenje mučenja in spremljanja prostorov, namenjenih pridržanju;

41.znova poudarja, da je treba zaščititi demokratični prostor in uveljavljanje temeljnih svoboščin v EU, zlasti svobode zbiranja in združevanja; poudarja, da se v državljanskem prostoru EU vse pogosteje nasilno zatirajo protesti in mirni shodi, prihaja pa tudi do mučenja in grdega ravnanja, ki ima za posledico smrtne žrtve, in drugih hudih kršitev; poudarja, da je treba to temeljno pravico utrditi v povezavi z absolutno prepovedjo mučenja in grdega ravnanja;

42.poudarja, da je pravica do hrane, vključno s fizičnim in ekonomskim dostopom do ustrezne hrane ali do sredstev za oskrbo z njo, človekova pravica; je izredno zaskrbljen zaradi izzivov v zvezi s pravico do hrane po svetu, zlasti v vojnih in konfliktnih razmerah; obsoja, da se glede na poročila hrana vse pogosteje uporablja kot orožje v oboroženih spopadih; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo obvezne smernice o pravici do hrane brez diskriminacije v sistemu OZN; poziva EU in države članice, naj politično in finančno v celoti podprejo organizacije in agencije, ki si prizadevajo zagotoviti pravico do hrane na konfliktnih območjih; opozarja na pomen deklaracije OZN o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželju, pri doseganju prehranske varnosti; pozdravlja delo Svetovnega programa OZN za hrano v zvezi s tem;

43.znova potrjuje, da gre pri pravicah glede varne pitne vode in komunalnih storitev za človekovo pravico, pri čemer se obe pravici dopolnjujeta; poudarja, da je čista pitna voda bistvena za zdravo in dostojanstveno življenje ter je osrednjega pomena za ohranjanje človekovega dostojanstva; poudarja, da je pravica do vode temeljni osnovni pogoj za uresničevanje drugih pravic in jo mora kot tako voditi logika javnega interesa ter splošnih javnih in svetovnih dobrin; poudarja pomen smernic EU o človekovih pravicah glede varne pitne vode in sanitarnih storitev ter poziva institucije in države članice EU, naj jih izvajajo v tretjih državah in v odnosu do njih, pa tudi v multilateralnih forumih;

44.poudarja, da podnebne spremembe in njihov učinek na okolje neposredno vplivajo na dejansko uveljavljanje vseh človekovih pravic; priznava, da je delo organizacij civilne družbe, staroselcev, lokalnih skupnosti, zagovornikov človekovih pravic na področju okolja in zemljiških vprašanj ter staroselskih aktivistov pomembno za zaščito čistega, zdravega in trajnostnega okolja, vključno z dostopom do zemlje in vodnih virov; obžaluje tveganja, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic na področju okolja in staroselski aktivisti, ter poziva, naj se jim zagotovi učinkovita zaščita; ugotavlja, da podnebna tveganja in naravne nesreče pogosteje prizadenejo prav skupnosti, ki najmanj prispevajo k podnebnim spremembam, ter v zvezi s tem poziva k večji podpori najranljivejšim skupinam; opozarja, da imajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju naravnih virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti; opozarja, da mora biti prehod na čisto energijo pravičen in spoštovati temeljne pravice vseh; ponovno poudarja, da je doseganje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja pomembno za varstvo človekovih pravic sedanjih in prihodnjih generacij;

45.z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da uporaba orožja za množično uničevanje in drugih oblik vojskovanja, ki negativno in nesorazmerno vplivajo na okolje, čedalje bolj ogroža čisto, zdravo in trajnostno okolje; poudarja, da se je treba učinkovito spopasti z razseljevanjem ljudi zaradi uničenega okolja in podnebnih sprememb, kar povečuje tveganje za kršitve človekovih pravic in ranljivost za različne oblike izkoriščanja; priznava, da se otroci soočajo z akutnejšimi tveganji zaradi nesreč, povezanih s podnebjem, in so tudi ena največjih skupin, ki bodo prizadete; poziva EU, naj se osredotoči na odpravljanje posledic, ki jih imajo podnebne spremembe za uveljavljanje otrokovih pravic;

46.poziva k sistematičnemu in doslednemu pristopu k spodbujanju in varstvu otrokovih pravic, vključno s tistimi, ki so najbolj marginalizirani in v najbolj ranljivem položaju, v vseh zunanjih politikah EU; poziva k bolj usklajenim prizadevanjem za spoštovanje, varstvo in uresničevanje otrokovih pravic v kriznih ali izrednih razmerah; obsoja vse manjše spoštovanje otrokovih pravic in vse pogostejše kršitve in zlorabe teh pravic po svetu, vključno z nasiljem, zgodnjimi in prisilnimi porokami, spolnimi zlorabami, med drugim s pohabljanjem spolnih organov, trgovino z ljudmi, delom otrok, uboj iz časti, novačenjem otrok kot vojakov, nedostopnostjo izobraževanja in zdravstvenega varstva, podhranjenostjo in skrajno revščino; nadalje obsoja tudi porast smrti otrok v oboroženih spopadih in poudarja potrebo po učinkovitem varstvu otrokovih pravic v aktivnih vojnih razmerah; poziva k novim pobudam EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, da bi rehabilitirali in ponovno vključili otroke, ki so jih prizadeli konflikti, ter jim zagotovili varno okolje v družini in skupnosti kot naravnem okolju za njihovo življenje, v katerem sta podpora in izobraževanje bistvena elementa; ponovno poziva k sistematičnemu in doslednemu pristopu k spodbujanju in varstvu otrokovih pravic v vseh zunanjih politikah EU; poziva vse države, naj nemudoma ratificirajo konvencijo OZN o otrokovih pravicah, da bo ratifikacija tega temeljnega instrumenta vsesplošna;

47.poudarja, da je nujno treba spoštovati pravice nosečnic in jim zagotoviti celovito podporo za njihovo zdravje, varnost in dostojanstvo, vštevši zagotovljen dostop do zdravstvenih storitev za matere, razpoložljivost otroškega varstva, kot so jasli, in vzpostavitev pravičnih politik na delovnem mestu, ki ščitijo njihovo dobro počutje, dohodek in poklicno napredovanje;

48.poudarja, da je treba odpraviti finančno vrzel, ki državam članicam onemogoča izpolniti cilj trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostnem izobraževanju ter vsem otrokom in mladim omogočiti izobraževanje; ponovno poziva k odpravi kulturnih norm in spolne pristranskosti, ki dekletom in ženskam onemogočajo izobraževanje, ter poziva, naj se po vsem svetu oblikujejo izobraževalni sistemi, ki bodo upoštevali vidik spola;

49.poudarja, da je izobraževanje izhodišče za razvoj načel in vrednot, ki prispevajo k osebnemu razvoju otrok, pa tudi k socialni koheziji in demokraciji ter pravni državi po svetu; zato poziva EU, naj spodbuja svoje vrednote, tako da podpre dostop do izobraževanja in učenja za ženske in dekleta;

50.poudarja, da so pravice žensk in enakost spolov nujne in nedeljive človekove pravice ter podlaga za pravno državo ter vključujoče in odporne demokracije; obžaluje, da se več milijonov žensk in deklet še vedno spoprijema z diskriminacijo in nasiljem, zlasti v zvezi s spopadi, pokonfliktnimi razmerami in razseljevanjem, ter da se jim odreka dostojanstvo, neodvisnost in celo življenje; obsoja nekaznovanje storilcev, ki kršijo pravice zagovornikov človekovih pravic žensk; je zgrožen zaradi uporabe posilstva in spolnega nasilja kot vojnega orožja in poudarja, da je treba te primere razkriti in izboljšati mednarodno sodelovanje v boju proti nekaznovanju teh zločinov; poziva EU in države članice ter podobno misleče partnerje, naj si bolj prizadevajo za popolno uresničevanje in varstvo človekovih pravic žensk in deklic ter naj v vse politike dodajo pristop vključevanja vidika spola, pri tem pa naj upoštevajo različne učinke svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe ali konflikti; poudarja, da so spolno in reproduktivno zdravje ter pravice temeljne človekove pravice, ki jih je treba spoštovati na svetovni ravni in v državah članicah, ter izraža globoko zaskrbljenost zaradi globalnega nazadovanja na področju enakosti spolov ter spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic; ponovno poudarja, da je odrekanje kakovostnih in celovitih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic oblika nasilja na podlagi spola; poudarja, da je treba dajati zgled; poziva EU, naj prednostno obravnava dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic kot del spodbujanja človekovih pravic in uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja; najodločneje obsoja vse pogostejše napade na spolno in reproduktivno zdravje po vsem svetu in nasilje na podlagi spola, pa tudi uporabo spolnega nasilja kot vojaškega orožja; poziva EU in države članice, naj priznajo spolno in reproduktivno zdravje ter pravice kot človekove pravice, v Listino EU o temeljnih pravicah vključijo pravico do zakonitega in varnega splava ter dajo prednost dostopu do spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, da bi pospešile cilje na področju človekovih pravic in trajnostnega razvoja; globoko obžaluje pohabljanje ženskih spolnih organov, uboje iz časti, otroške poroke in prisilne poroke; pozdravlja pristop EU k Istanbulski konvenciji in odločno spodbuja preostale države članice, naj jo nemudoma ratificirajo; poziva EU in njene mednarodne partnerje, naj naredijo več, da bodo ženske polno uživale človekove pravice in da bodo obravnavane enako kot moški; poudarja, da je treba zaščititi pravice žensk ter njihovo zdravje, varnost in dostojanstvo, zlasti kar zadeva zdravstveno varstvo in zaščito na delovnem mestu; poudarja, da je treba še naprej najodločneje nasprotovati zakonom proti splavu, ki ženske in dekleta kaznujejo z večdesetletnimi zapornimi kaznimi, celo v primerih posilstva, incesta ali ogroženosti življenja nosečnice, ter jih obsojati; poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za popolno izkoreninjenje pohabljanja ženskih spolnih organov, v celoti podpira vlogo veleposlanika EU za enakost spolov in raznolikost;

51.priznava, da sta spodbujanje in zaščita spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic bistvena za uresničitev enakosti spolov, in potrjuje pravico dostopa brez kakršne koli oblike diskriminacije, prisile ali nasilja, do celovitih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, kar vključuje sodobne kontracepcijske metode, brezplačen, varen in zakonit splav, materinsko, predporodno in poporodno zdravstveno oskrbo, pomoč pri oploditvi ter dostop do izobraževanja in informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah, med drugim celovito spolno vzgojo; ponavlja priznanje organov za človekove pravice, da lahko prepoved splava ženske izpostavi trpljenju, ki je podobno mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju;

52.priznava, da je apartheid na podlagi spola sistematična in institucionalizirana oblika zatiranja, ki ženskam in dekletom odvzema temeljne pravice zgolj na podlagi njihovega spola; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se apartheid na podlagi spola uveljavlja v določenih regijah, kjer se ženske soočajo z obsežnimi omejitvami pri izobraževanju, zaposlovanju, zdravstvenem varstvu in svobodi gibanja, pogosto temelječimi na pravnih in kulturnih okvirih, ki povečujejo diskriminacijo na podlagi spola; poziva EU in države članice, naj se proaktivno odzovejo na apartheid na podlagi spola, in sicer z večjimi diplomatskimi prizadevanji, ciljno usmerjenimi gospodarskimi ukrepi in mehanizmi odgovornosti, s katerimi bodo podpirale organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za enakost spolov; poziva, naj se apartheid na podlagi spola uradno prizna kot očitna kršitev človekovih pravic in naj se podprejo mednarodne pobude za njegovo opredelitev kot hudodelstva zoper človečnost, s čimer bi prispevali k vzpostavitvi svetovnega standarda odgovornosti;

53.obsoja spodkopavanje človekovih pravic in varnosti beguncev, prosilcev za azil in nasilno razseljenih oseb; potrjuje njihove neodtujljive človekove pravice in temeljno pravico, da zaprosijo za azil; opozarja na obveznost držav, da jih zaščitijo v skladu z mednarodnim pravom; poudarja pomen identifikacije in registracije posameznikov, tudi otrok, saj je to ključno orodje za zaščito beguncev in celovitost sistemov za zaščito beguncev ter za preprečevanje preusmerjanja humanitarne pomoči, trgovine z ljudmi in novačenja otrok v oborožene milice; poziva EU in njene države članice, naj učinkovito spoštujejo te pravice v migracijski in azilni politiki EU in pri sodelovanju s partnerskimi državami v zvezi s tem; obžaluje vse večjo ksenofobijo, rasizem in diskriminacijo migrantov, pa tudi različne oblike nasilja, s katerimi se soočajo, tudi med razseljevanjem, in številne ovire, na primer pri dostopu do zdravstvenega varstva; obsoja, da tuji akterji instrumentalizirajo migracije na mejah EU, kar predstavlja hibridne napade na države članice in razčlovečenje migrantov; poudarja, da bi morala EU narediti več za priznanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja ter iskanje poti za njihovo odpravo, s čimer bi povečala odpornost izvornih skupnosti migrantov in jim pomagala, da bi svojim članom omogočile dostojno življenje v matični državi; poziva EU in njene države članice, naj še naprej zagotavljajo in po možnosti povečajo podporo državam, ki gostijo večino beguncev, in tranzitnim državam; znova poudarja, da je tesno sodelovanje z državami nečlanicami EU ob polnem spoštovanju temeljnih pravic ključno, če želimo preprečiti tihotapljenje migrantov; v zvezi s tem poudarja, da so razširjanje informacij in kampanje ozaveščanja o tveganjih tihotapljenja bistvenega pomena, pa tudi o zakonih o migracijah v ciljnih državah, da se osebe, ki nimajo podlage za dodelitev azila, ne bi po nepotrebnem odpravile na tvegano pot; poziva, naj se pri humanitarnih operacijah, ki jih financira EU, upoštevajo posebne potrebe in ranljivost otrok ter zagotovi njihova zaščita v obdobju, ko so razseljeni; poudarja, da je treba oblikovati učinkovit okvir varnih in zakonitih poti v EU, in v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije o privabljanju znanja, spretnosti in talentov v EU Sporočilo Komisije z dne 27. aprila 2022 o privabljanju znanj, spretnosti in talentov v EU (COM(2022)0657)., vključno z vzpostavitvijo partnerstev za privabljanje talentov s partnerskimi državami; poziva k spoštovanju načela nevračanja v države, kjer bi bila ogrožena življenje in svoboda ljudi; poziva EU in njene države članice, naj razpravljajo o pojavu instrumentaliziranih migracij, ki jih organizirajo avtoritarni režimi in organizirani kriminal, ter poudarja, da je treba izvesti celovito analizo tega pojava, razviti učinkovite protiukrepe in preučiti njihove posledice za okvir človekovih pravic;

54.obsoja kršitve človekovih pravic, vštevši diskriminacijo, preganjanje, nasilje in uboje, stigmatizacijo, kazniva dejanja iz sovraštva, sovražni govor, terapije za spreobrnitev spolne usmerjenosti, pohabljanje spolnih organov interspolnih oseb in spolno nasilje, s katerimi se po vsem svetu spoprijemajo lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, nebinarne, interspolne in kvir osebe (LGBTIQ+); poziva EU in njene države članice, naj obsodijo te krivice in se zavežejo zaščiti pravic, dostojanstva in varnosti oseb LGBTIQ+; je izredno zaskrbljen zaradi širjenja sovraštva in diskurza ter zakonodaje, ki so uperjeni proti osebam LGBTIQ+ in zagovornikom človekovih pravic; v zvezi s tem obsoja prakse spreobračanja oseb LGBTQ+, katerih namen je sprememba, zanikanje ali potlačitev spolne usmerjenosti, spolne identitete in/ali spolnega izraza žrtev; poziva k izvajanju politike, ki bi na ravni EU zakonsko prepovedala tovrstne prakse; poziva k sprejetju politik, s katerimi bi zaščitili osebe LGBTIQ+ in jim omogočili varno poročanje o kršitvah njihovih pravic v skladu s smernicami EU za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic oseb LGBTI; poudarja vse večjo zaskrbljenost in strahove v skupnostih LGBTIQ+ in poziva EU, naj zavzame odločno stališče proti vsem zakonodajnim ali družbenim ukrepom, ki bi ogrožali osebe LGBTIQ+; izraža posebno zaskrbljenost zaradi oseb LGBTIQ+, ki živijo v nedemokratičnih režimih ali v konfliktnih razmerah, in poziva k mehanizmom za hitro odzivanje za zaščito teh oseb in njihovih zagovornikov; ponovno poziva k celovitemu izvajanju strategije za enakost oseb LGBTIQ za obdobje 2020–2025 kot orodja EU za izboljšanje položaja oseb LGBTIQ+ po svetu; poziva k zavračanju uporabe smrtne kazni, ne glede na okoliščine, in s tem tudi zakonodajo, ki bi predpisovala smrtno kazen za homoseksualnost; poziva EU in njene države članice, naj se bolj zavzamejo za to, da bi države s takšno zakonodajo znova preučile svoje stališče do smrtne kazni; poleg tega ugotavlja, da izrek smrtne kazni na podlagi te zakonodaje sam po sebi pomeni samovoljen uboj in kršitev 6. člena mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

55.je zaskrbljen zaradi izzivov, ki invalidom preprečujejo polno uveljavljanje pravic; ponovno poziva EU, naj partnerskim državam pomaga pri oblikovanju politik, s katerimi bi podprli oskrbovalce invalidov; poziva k večji družbeni ozaveščenosti in boju proti diskriminaciji invalidov; opozarja na dodatne zaplete, s katerimi se soočajo invalidi v konfliktnih razmerah in ob naravnih nesrečah, saj so bolj izpostavljeni nasilju in pogosto niso deležni ustrezne podpore; poziva vse strani v konfliktnih razmerah po vsem svetu, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi se tveganja zanje čim bolj zmanjšala; poudarja, da je treba invalidne otroke obvarovati pred vsemi oblikami izkoriščanja; poziva EU, naj v svoji zunanji politiki uporablja strategijo za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 kot orodje za izboljšanje položaja invalidov, zlasti zadevajoč revščino in diskriminacijo, pa tudi težave z dostopom do izobraževanja, zdravstvenega varstva in zaposlitve ter z udeležbo v političnem življenju; spodbuja EU, naj podpre partnerske države pri oblikovanju vključujočih gospodarskih politik, ki spodbujajo dostopno poklicno usposabljanje in zaposlitvene možnosti za invalide ter spodbujajo njihovo polno in dejavno udeležbo v gospodarstvu;

56.ponovno poziva EU in njene države članice, naj ustvarijo nove možnosti za utrjevanje pravic starejših ter pri tem upoštevajo številne izzive, s katerimi se ti spoprijemajo, kot so diskriminacija na podlagi starosti, revščina, nasilje in neustrezna socialna zaščita, zdravstveno varstvo in druge osnovne storitve, pa tudi ovire za zaposlitev; poziva k posebnim ukrepom proti revščini starejših žensk, in sicer k povečanju socialne podpore; poudarja delo odprte delovne skupine OZN za staranje v zvezi s pravno zavezujočim instrumentom za boljše varstvo človekovih pravic starejših ter poziva EU in njene države članice, naj razmislijo o dejavni podpori temu delu; poudarja potrebo po medsektorskem medgeneracijskem pristopu v politikah EU, da bi vzpostavili in spodbujali solidarnost med mladimi in starejšimi;

57.ponovno poudarja, da obsoja vse oblike rasizma in nestrpnosti, antisemitizem, islamofobijo, preganjanje kristjanov, ksenofobijo in diskriminacijo na podlagi rase, etnične pripadnosti, narodnosti, družbenega razreda, invalidnosti, kaste, vere, prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete; obsoja vse večjo mednarodno grožnjo, ki jo pomeni sovražni govor in govor, ki neti nasilje, tudi na spletu; poudarja, da sta izobraževanje in dialog bistvena za spodbujanje strpnosti, razumevanja in raznolikosti; poziva k sprejetju ali okrepitvi mehanizmov za poročanje o diskriminirajočem ravnanju ter k dostopnosti učinkovitih pravnih sredstev, ki bodo odpravila nekaznovanost vseh, ki tako ravnajo;

58.ponovno poudarja, da zaradi svojih načel nasprotuje smrtni kazni, ki je nepopravljiva in ni združljiva s pravico do življenja in prepovedjo mučenja, ter krutim, nečloveškim in poniževalnim kaznim; poudarja, da si mora EU neomajno prizadevati za splošno odpravo smrtne kazni kot glavni cilj svoje zunanje politike na področju človekovih pravic; ugotavlja, da so nekatere države, ki niso članice EU, sicer sprejele ukrepe v smeri odprave smrtne kazni, vendar v zvezi s tem še vedno ostajajo veliki izzivi; obžaluje, da je število izvršenih smrtnih kazni v drugih državah, ki niso članice EU, doseglo najvišjo raven v zadnjih petih letih; ponovno poziva vse države, naj v celoti odpravijo smrtno kazen ali uvedejo takojšen moratorij na njeno uporabo (obsodbe in izvedbe) kot prvi korak k njeni odpravi; v zvezi s tem poziva EU, naj poglobi diplomatsko sodelovanje z državami, ki še naprej izvajajo smrtno kazen, spodbuja dialog in sodelovanje pri vprašanjih človekovih pravic ter nudi podporo pri pravosodnih reformah, ki bi lahko privedle do odprave smrtne kazni;

59.ponovno poudarja, da je zaskrbljen zaradi kršitev svobode misli, vesti, vere in prepričanja; je zaskrbljen zaradi povečanja nestrpnosti do različnih verskih skupnosti po vsem svetu; obžaluje instrumentalizacijo verske ali svetovnonazorske identitete za politične namene ter izključevanje oseb, ki pripadajo verskim in svetovnonazorskim manjšinam in verskim skupnostim, na primer iz političnega udejstvovanja, pa tudi uničevanje in vandalizem krajev in umetniških del kulturne in zgodovinske vrednosti v nekaterih državah, ki niso članice EU; poudarja, da je svoboda izbire veroizpovedi, verovanja ali neverovanja človekova pravica, ki je ni mogoče kaznovati; zato obsoja obstoj in izvajanje tako imenovanih zakonov o odpadništvu in bogokletstvu, ki vodijo do strogih kazni, ponižujočega ravnanja in v nekaterih primerih celo do smrtnih kazni; poziva k odpravi zakonov o odpadništvu in bogokletstvu; vztraja, da bi bilo treba posebnemu odposlancu za spodbujanje in varstvo svobode vere ali prepričanja zunaj EU dodeliti več sredstev, da bo lahko učinkovito opravljal svoj mandat; poudarja, da mora posebni odposlanec še naprej tesno sodelovati s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice in delovno skupino Sveta za človekove pravice in ju dopolnjevati; poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za zaščito pravice do svobode misli, vesti, vere ali prepričanja, ta vprašanja izpostavijo na forumih OZN za človekove pravice ter še naprej sodelujejo z ustreznimi mehanizmi in odbori OZN; poziva EU, naj od delegacij EU zahteva poročila o stanju na področju svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter ta njihova poročila konsolidira;

60.želi spomniti, da po ugotovitvah posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin večina vzrokov nasilnih konfliktov po vsem svetu vsebuje elemente, kot so pritožbe manjšin zaradi izključenosti, diskriminacije in neenakosti, povezane s kršitvami njihovih človekovih pravic; poudarja, da je treba varstvo pravic manjšin in oblikovanje mehanizmov varstva načrtno vključiti na ravni OZN; opozarja na obveznosti držav, da na svojem ozemlju varujejo pravice svojih narodnostnih, etničnih, kulturnih, verskih in jezikovnih manjšin; poziva Komisijo, naj podpre varstvo pravic pripadnikov manjšin po vsem svetu, tudi kot prednostno nalogo tematskega programa EU za človekove pravice in demokracijo v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa;

61.poudarja ključni pomen svobode izražanja in dostopa do zaupanja vrednih in raznolikih virov informacij za ohranjanje demokracije in uspevajočega državljanskega prostora; opozarja, da lahko demokracije uspešno delujejo le, če imajo državljani na voljo neodvisne in zanesljive informacije, zaradi česar so novinarji ključni akterji pri varovanju demokracije; je zato zelo zaskrbljen zaradi vse večjih omejitev svobode izražanja v številnih državah po svetu, zlasti za novinarje, prek cenzure, prisiljene samocenzure, tako imenovanih zakonov o „tujih agentih“ in zlorabe protiterorističnih ali protikorupcijskih zakonov za utišanje novinarjev in organizacij civilne družbe; je zaskrbljen, ker so novinarji tarča sovražnega govora, tako v spletu kot drugje, kar ima zastraševalni učinek; poleg tega je zaskrbljen zaradi fizične varnosti novinarjev in medijskih delavcev, ki so postali tarče napadov na konfliktnih območjih; obžaluje dejstvo, da je bilo v letu 2024 ubitih 54 novinarjev in medijskih delavcev, večinoma na območjih spopadov, 550 jih je bilo pridržanih, 55 zadržanih kot talcev, 95 pa jih je bilo pogrešanih;

62.nujno poziva EU, naj podpre zaupanja vredne medije in informacijske hiše, ki spodbujajo odgovornost oblasti in podpirajo demokratični prehod, ob tem pa opozarjajo, da je treba ohranjati načela pluralizma, preglednosti in neodvisnosti; poudarja vlogo, ki jo imajo preverjevalci dejstev v medijskem prostoru, saj zagotavljajo, da lahko javnost zaupa informacijam, ki jih prejmejo; je zaskrbljen, ker so prav zato postali glavna tarča napadov neliberalnih režimov, ki ustvarjajo in širijo dezinformacije, propagando in lažne novice; obsoja obsežno uporabo strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti za utišanje novinarjev, aktivistov, sindikalistov in zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu; v zvezi s tem pozdravlja direktivo, namenjeno zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic pred zlorabami in strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti; spodbuja zakonodajalce v državah, ki niso članice EU, naj v okviru širših prizadevanj za spodbujanje in zaščito svobode in pluralnosti medijev oblikujejo zakonodajo z enakim ciljem; zahteva, da se pri spremljanju skladnosti mednarodnih sporazumov s strani EU upoštevajo napadi na svobodo medijev ter vztrajno in sistematično spodkopavanje pravice do obveščenosti;

63.pozdravlja načrt Komisije za financiranje pobud za pomoč novinarjem pri pravnih in praktičnih vprašanjih, tudi zunaj EU, prek akcijskega načrta za evropsko demokracijo; poziva EU, naj naredi več za pomoč novinarjem, ki so tarče napadov po vsem svetu, in opominja, da so neodvisni novinarji v ospredju boja proti dezinformacijam, ki spodkopavajo demokracije; priznava, da k doseganju tega cilja veliko pripomorejo tudi programi, kot so zdaj ukinjeni program Media4Democracy in druge dejavnosti, ki jih financira EU, vštevši dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo; močno obžaluje odločitev o ustavitvi financiranja programov Radio Free Europe/Radio Liberty, Radio Free Asia in Voice of America, ki imajo ključno vlogo v boju proti dezinformacijam, pri spodbujanju demokratičnih vrednot in poročanju v krajih, kjer je svoboda tiska močno omejena ali je sploh ni; poziva EU, naj nujno posreduje in zagotovi potrebna finančna sredstva, da bodo v državah, ki omejujejo svobodo tiska, na voljo zanesljivi viri novic;

64.ostaja zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju svobode tiska po svetu; obsoja cenzuro novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe z uporabo tako imenovanih zakonov o tujih agentih ter drugih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki jih sprejemajo avtoritarni in neliberalni režimi;

65.ponovno potrjuje, da je odločen varovati in spodbujati akademsko svobodo kot ključen element odprtih in demokratičnih družb; izpostavlja napade na akademsko svobodo, ki jih ne izvajajo le avtoritarni in totalitarni režimi, temveč tudi skrajne in populistične sile po vsem svetu; poziva, naj se razvijejo referenčna merila za akademsko svobodo, ki se bodo nato uporabljala pri zagotavljanju kakovosti znotraj institucij v okviru akademskih razvrščanj, postopkov in meril;

66.želi izpostaviti nepogrešljivo delo organizacij, kot je Radio Free Europe/Radio Liberty, pri spodbujanju demokracije, pluralnosti medijev in dostopa do nevtralnih informacij; opozarja, da lahko tam, kjer se utiša glas demokracije, propaganda proti demokratičnim vrednotam zlahka prevzame nadzor; poudarja, da je treba zagotoviti dosledno financiranje teh ustanov, zato poziva EU, naj poveča sredstva za takšne organizacije in zapolni raziskovalne vrzeli, ki bi utegnile nastati;

67.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v okoljih s povsem ali močno omejeno akademsko svobodo, kar ima resne posledice za pravico do izobraževanja, uživanje prednosti znanstvenega napredka ter svobodo mnenja in izražanja; poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za ustavitev cenzure, groženj ali napadov na akademsko svobodo, zlasti pa zapornih kazni za univerzitetne profesorje po vsem svetu; pozdravlja vključitev ogroženih univerzitetnih profesorjev v mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic; poziva Komisijo, naj še naprej nudi podporo na visoki ravni Globalnemu kampusu za človekove pravice in demokracijo, ki je omogočil varen prostor za študente in profesorje, ki so morali pobegniti iz svoje države zaradi zagovarjanja demokracije in človekovih pravic;

68.z obžalovanjem ugotavlja, da se domorodna ljudstva po vsem svetu še vedno srečujejo z razširjeno in sistematično diskriminacijo in preganjanjem, vključno s prisilnim razseljevanjem; obsoja samovoljne aretacije in uboje zagovornikov človekovih pravic in zemljiških pravic, ki se zavzemajo za pravice domorodnih ljudstev; poudarja, da je spodbujanje pravic domorodnih ljudstev in njihovih tradicionalnih praks ključno za doseganje trajnostnega razvoja, boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti; poziva vlade, naj v skladu s cilji trajnostnega razvoja OZN izvajajo razvojne in okoljske politike, ki spoštujejo gospodarske, socialne in kulturne pravice ter vključujejo domorodna ljudstva in lokalno prebivalstvo; ponovno poziva EU, države članice in njihove partnerje v mednarodni skupnosti, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za priznavanje, varstvo in uveljavljanje pravic domorodnih ljudstev, tudi v zvezi z njihovim jezikom, zemljišči, ozemlji in viri, kot je določeno v deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev, tudi v zvezi s svobodnim, predhodnim in informiranim soglasjem; poziva vse države, naj poskrbijo, da bodo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti vključeni v razprave in procese odločanja mednarodne podnebne diplomacije; spodbuja Komisijo, naj se še naprej zavzema za dialog in sodelovanje med domorodnimi ljudstvi in EU;

69.obžaluje, da se v avtoritarnih, neliberalnih in totalitarnih režimih pravica do udeležbe na svobodnih in poštenih volitvah ne spoštuje; poudarja, da ti režimi izvajajo lažne volitve, da bi utrdili svojo moč, saj v njih ni dejanskega političnega tekmovanja in pluralizma; je zaskrbljen zaradi trenutnih trendov v volilnih procesih, kot so vse večji upad volilne udeležbe in uspešnosti na področju demokracije ali vse pogostejši spori glede verodostojnosti volitev; z globoko zaskrbljenostjo opozarja na vse pogostejše vmešavanje nekaterih držav v volitve v drugih državah s hibridnimi taktikami; znova poudarja, da je treba povečati politično zastopanost žensk, mladih in ranljivih skupin ter omogočiti udeležbo manjšin v javnosti; poudarja, da lahko nezaupanje v volilni proces poslabšajo ne le nepravilnosti, ampak tudi javne izjave, vključno z izjavami udeležencev; poudarja, da je javno mnenje o volilnem procesu prav tako pomembno kot proces sam, saj lahko manipulacija javnega mnenja privede do polarizacije ali ciljno usmerjenih napadov; poziva države nečlanice EU, naj naredijo več za jasno obveščanje o vseh korakih volilnih procesov in sistemov ter naj izboljšajo obstoječe mehanizme odgovornosti v primeru nepravilnosti; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj analizirata pobude za reševanje izzivov, ki jih prinaša umetna inteligenca v volilnih procesih, in o njih poročata Parlamentu;

70.poudarja vlogo trgovine kot pomembnega instrumenta za spodbujanje in izboljšanje položaja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v partnerskih državah EU; poziva Komisijo, naj izboljša usklajenost med trgovinsko, naložbeno in razvojno politiko EU ter prednostno obravnava in spodbuja razvoj človekovih pravic prek trgovinskih politik EU, vključno s splošno shemo preferencialov plus; kljub temu ugotavlja, da je bil v nekaterih zadevnih državah dosežen le majhen napredek ali pa ga sploh ni bilo; poudarja odgovornosti držav ter drugih akterjev, kot so korporacije, da blažijo posledice podnebnih sprememb, preprečujejo njihov negativni vpliv na človekove pravice in spodbujajo ustrezne politike v skladu z obveznostmi s področja človekovih pravic; obžaluje, da določene pretirane in izkoriščevalske poslovne dejavnosti škodljivo vplivajo na človekove pravice in demokracijo; pozdravlja harmonizacijo, ki je rezultat sprejetja direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki določa obvezujoča pravila EU glede odgovornega ravnanja podjetij v zvezi s človekovimi, delavskimi in okoljskimi pravicami; pozdravlja tudi uredbo o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije (COM(2022)0453). in poziva k hitremu začetku izvajanja v državah članicah; poziva k uresničevanju priporočila evropske varuhinje človekovih pravic o vzpostavitvi portala za obdelavo pritožb v okviru trgovinskih in finančnih instrumentov EU ter poziva, naj se prilagodi enotna vstopna točka Komisije, da bi omogočili vlaganje pritožb v zvezi z nespoštovanjem klavzul o človekovih pravicah, ki bi moralo potekati na dostopen, državljanom prijazen in pregleden način; poziva EU, naj si še naprej prizadeva za odpravo dela otrok ter prisilnega dela in zasužnjevanja zaradi dolgov; poudarja pomen popravnih ukrepov in ukrepov za dostopnost pravnega varstva, ki so v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno s finančnimi in nefinančnimi ukrepi v posvetovanju z žrtvami; poziva Svet, naj čim prej sprejme ambiciozen mandat EU za sodelovanje v tekočih pogajanjih o pravno zavezujočem instrumentu OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

71.poudarja, da so mikro-, mala in srednja podjetja v številnih regijah sveta pogosto gonilna sila lokalnega gospodarstva, vse pogosteje pa jih vodijo ženske; poudarja, da mikro-, mala in srednja podjetja predstavljajo 90 % vseh podjetij, od 60 do 70 % delovnih mest in 50 % bruto domačega proizvoda po vsem svetu; opozarja na pomemben prispevek mikro-, malih in srednjih podjetij k Agendi 2030 in doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti tistih o izkoreninjenju revščine in dostojnih delovnih pogojih za vse;

72.je zaskrbljen zaradi grožnje, ki jo umetna inteligenca lahko pomeni za demokracijo in človekove pravice, zlasti če ni ustrezno regulirana; poudarja potrebo po nadzoru, dosledni preglednosti in ustreznih zaščitnih ukrepih za nove in nastajajoče tehnologije ter pristopu, ki temelji na človekovih pravicah; pozdravlja sklepe Sveta o digitalni diplomaciji z dne 26. junija 2023, da bi povečali vlogo in vodstvo EU pri svetovnem digitalnem upravljanju, zlasti njen položaj kot oblikovalke svetovnih digitalnih pravil, ki temeljijo na demokratičnih načelih; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje akta EU o umetni inteligenci, katerega cilj je harmonizirati pravila o umetni inteligenci za varstvo človekovih pravic in prednosti, ki jih lahko umetna inteligenca prinese k blaginji ljudi; je globoko zaskrbljen zaradi škodljivih posledic zlorabe umetne inteligence in globokih ponaredkov, zlasti za ženske in otroke; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da „industrija lažnih vsebin“ negativno vpliva na pravico do obveščenosti in svobodo tiska, vključno s hitrim razvojem umetne inteligence in posledično krepitvijo vloge industrije dezinformacij Novinarji brez meja, Svetovni indeks svobode tiska za leto 2023 – novinarstvo, ki ga ogroža industrija lažnih vsebin, https://rsf.org/en/2023-world-press-freedom-index-journalism-threatened-fake-content-industry.; obsoja uporabo novih in nastajajočih tehnologij, kot sta prepoznava obrazov in digitalni nadzor, kot prisilnih instrumentov ter pri vse pogostejšem nadlegovanju, ustrahovanju in preganjanju zagovornikov človekovih pravic, aktivistov, novinarjev in odvetnikov; poziva Svet, naj državne in nedržavne akterje, ki se ukvarjajo s temi praksami, uvrsti na seznam globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic; z zaskrbljenostjo spremlja hitri razvoj umetne inteligence v vojaških aplikacijah, kot tudi morebitni razvoj in uporabo avtonomnih sistemov, ki bi lahko sprejemali odločitve o življenju in smrti brez človeškega vložka;

73.spominja, da je mednarodna trgovina z vohunsko programsko opremo z državami nečlanicami EU, kjer se takšna orodja uporabljajo proti aktivistom za človekove pravice, novinarjem in kritikom vlade, kršitev temeljnih pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah;

74.pozdravlja sprejetje prve okvirne konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci, človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi maja 2024, katere cilj je, da bi bile dejavnosti v življenjskem ciklu sistemov umetne inteligence v celoti skladne s človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo; ponovno poudarja, da je treba večjo zakonodajno pozornost nameniti korenitim spremembam, ki izhajajo iz dejavnosti v življenjskem ciklu sistemov umetne inteligence in lahko spodbujajo blaginjo ljudi, individualno in socialno blaginjo, trajnostni razvoj, enakost spolov ter opolnomočenje vseh žensk in deklic, hkrati pa predstavljajo tveganje ustvarjanja ali poglabljanja neenakosti ter spodbujanja kibernetskega in fizičnega nasilja, vključno z nasiljem, ki ga doživljajo ženske in posamezniki v ranljivem položaju;

75.poudarja, da bi moral biti internet prostor, kjer prevladuje svoboda izražanja; vseeno meni, da je treba spoštovati pravice posameznikov; meni, da bi bilo, kar šteje za nezakonito zunaj spleta, kjer je to ustrezno, šteti za nezakonito v spletu; je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega onemogočanja dostopa do interneta; opozarja, da onemogočanje dostopa do interneta pogosto uporabljajo tudi avtoritarni režimi, da bi utišali politične disidente in omejili politično svobodo; odločno poziva EU, naj se bori proti temu skrb zbujajočemu pojavu, med drugim naj razmisli o tem, da bi ponudnikom s sedežem v EU dovolila, da ljudem, ki jim je onemogočen dostop do interneta, ponudijo varna komunikacijska orodja; poziva EU, naj se odločno odzove na poskuse tehnoloških velikanov, da bi obšli ali spodkopali državne pravne sisteme ali neodvisne odločitve sodišč, in naj zaščiti demokratična načela in izvaja ukrepe za ohranjanje integritete volitev ter zaščiti pravico do obveščenosti, zlasti v volilnem obdobju;

76.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku Evropske unije za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 79. zasedanja generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij Evropske unije.