P10_TA(2025)0065Energetsko intenzivne panogeResolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2025 o energetsko intenzivnih panogah (2025/2536(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju poročila Maria Draghija iz septembra 2024 z naslovom The future of European competititveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti),

–ob upoštevanju poročila Enrica Lette iz aprila 2024 z naslovom Much more than a market (Veliko več kot trg),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2025 z naslovom Dogovor o čisti industriji: skupni načrt za konkurenčnost in razogljičenje (COM(2025)0085),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2025 z naslovom Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo (COM(2025)0079),

–ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

A.ker so energetsko intenzivne panoge pomemben del gospodarstva EU in imajo ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest, zlasti na območjih in v regijah, kjer so zgoščene; ker so ključne za strateško avtonomijo in konkurenčnost EU, pa tudi za razogljičenje, pri čemer je treba upoštevati njihov energetski odtis;

B.ker mora prehod na razogljičeno gospodarstvo in sistem čiste energije privesti do nižjih cen energije, pri čemer je treba upoštevati vse razpoložljive tehnologije, ki prispevajo k temu, da bi čim bolj stroškovno učinkovito dosegli cilj EU glede neto ničelnih emisij do leta 2050, se pri tem izognili učinkom vezanosti in upoštevali različne mešanice virov energije po državah članicah, vključno z obnovljivimi viri energije in jedrsko energijo;

C.ker je tehnološka nevtralnost ključnega pomena za evropsko industrijo, saj zagotavlja pošteno konkurenco, spodbuja inovacije in podpira prehod na čisto energijo, ne da bi dajala prednost določenim tehnologijam; ker ohranjanje nevtralnega regulativnega okvira podjetjem omogoča, da najučinkovitejše in najbolj trajnostne rešitve izberejo na podlagi potreb na trgu, ne pa na preferencah, ki jih od zgoraj navzdol določijo oblikovalci politik; ker ta pristop spodbuja naložbe, povečuje konkurenčnost in industriji omogoča, da se prilagodi novim tehnologijam;

D.ker je elektrifikacija v središču razogljičenja energetsko intenzivnih panog; ker energetsko intenzivne panoge zajemajo sektorje, v katerih se uporabljajo fosilni viri, da se izpolnijo zahteve glede temperature, tlaka ali reakcije, kot so sektorji kemikalij, jekla, papirja, plastike, rudarstva, rafinerij, cementa, apnenca, neželeznih kovin, stekla, keramike in gnojil, pri katerih je emisije toplogrednih plinov težko zmanjšati, bodisi ker so del procesa bodisi zaradi visokih stroškov kapitala ali stroškov poslovanja ali nizke ravni dovršenosti tehnologije;

E.ker razkorak v cenah energije med EU ter ZDA in Kitajsko spodkopava konkurenčnost panog EU; ker visoke in nestanovitne cene fosilnih goriv zelo vplivajo na cene električne energije in ker odjemalci dejstva, da so obnovljivi viri energije cenovno dostopni, ne občutijo v obliki nižjih stroškov za energijo;

F.ker nezadostna povezanost energetske unije pomeni dodatne izzive za energetsko intenzivne panoge, zlasti v zvezi s pomanjkanjem čezmejnih energetskih povezav in omejeno razpoložljivostjo čiste energije, kar je posledica dolgotrajnih postopkov za izdajo dovoljenj ali visokih naložb v osnovna sredstva ali stroškov poslovanja, pa tudi prezasedenosti omrežij;

G.ker je sistem trgovanja z emisijami zagotavljal (ETS) signale za dolgoročne naložbe in tako pomagal zmanjšati emisije v sektorjih ETS za 47 %; ker se je trg energije od uvedbe sistema trgovanja z emisijami korenito spremenil, zlasti po invaziji Rusije na Ukrajino in prehodu s plina iz plinovoda na utekočinjeni zemeljski plin; ker obstaja nevarnost, da bo premajhna preglednost trga ogljika ovirala konkurenčnost energetsko intenzivnih panog; ker države članice prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami ne uporabljajo enotno in tako ne podpirajo razogljičenja energetsko intenzivnih panog v zadostni meri;

H.ker nepotrebna regulativna bremena in dolgotrajni postopki za izdajo dovoljenj spodkopavajo gospodarsko upravičenost naložb v razogljičenje v Evropi; ker je koncept prevladujočega javnega interesa določen v zakonodaji EU; ker je financiranje EU zapleteno in razdrobljeno, kar ovira pravočasne naložbe v neto ničelne tehnologije in digitalizacijo, zlasti pri malih in srednjih podjetjih;

I.ker utegne pomanjkanje potrebnih zasebnih naložb ovirati razogljičenje energetsko intenzivnih panog; ker ima lahko preveliko zanašanje na državno pomoč neželene posledice, in sicer da se povečajo razlike in izkrivlja konkurenca po EU;

J.ker odvisnosti in omejen dostop EU do primarnih in sekundarnih surovin, tako z vidika količine kot z vidika kakovosti, prinašajo precejšne izzive za energetsko intenzivne panoge; ker lahko krožnost in učinkovitost pomagata zmanjšati letne potrebe po naložbah v industrijo in oskrbo z energijo; ker železne kovine, izvožene v tretje države, trenutno sestavljajo več kot polovico vsega izvoza odpadkov iz EU, pri čemer se pojavljajo pomisleki glede njihove ustrezne obdelave;

K.ker je nelojalna konkurenca iz tretjih držav, vključno s subvencionirano presežno zmogljivostjo, velik izziv za podjetja v EU; ker številne regije po svetu trenutno nimajo ambicioznih ciljev glede razogljičenja, kar povečuje tveganje selitve virov CO2;

L.ker korenita preobrazba energetsko intenzivnih panog ni mogoča brez sodelovanja lokalnih in regionalnih skupnosti, delavcev in socialnih partnerjev, na katere prehod zelo vpliva;

1.znova izraža zavezanost ciljem EU glede razogljičenja ter stabilnim in predvidljivim podnebnim in industrijskim politikam;

2.poziva države članice, naj pospešijo postopke za izdajo dovoljenj in licenc za projekte na področju čiste energije in zagotovijo upravno zmogljivost ter olajšajo priključitve na omrežje, da bi omogočili proizvodnjo čiste energije na kraju samem, zlasti na oddaljenih območjih; poudarja, da bodo za povečanje deleža obnovljivih virov energije in elektrifikacijo potrebne ogromne naložbe v omrežja ter v prožnost, shranjevanje in distribucijska omrežja; poziva Komisijo, naj razvije rešitve za pospešitev projektov za razogljičenje, ki bodo presegale koncept prevladujočega javnega interesa;

3.meni, da so potrebni dodatni ukrepi za izvajanje pravil o zasnovi trga električne energije, zlasti za spodbujanje pogodb o nakupu električne energije in dvosmernih pogodb na razliko, da bi zmanjšali nestanovitnost in stroške energije za energetsko intenzivne panoge; poziva Komisijo, naj predlaga nujne ukrepe za odpravo ovir, zlasti za mala in srednja podjetja, zaradi katerih trenutno ni mogoče podpisati dolgoročnih pogodb, pri tem pa naj uporabi instrumente za zmanjševanje tveganja in jamstva, tudi javna, kot so javna jamstva Evropske investicijske banke; predlaga, naj se v okviru zasnove trga električne energije proučijo dodatni načini za ločitev cen fosilnih goriv od cen električne energije, tudi da bi spodbudili dolgoročne pogodbe v skladu z akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo, analiza kratkoročnih trgov pa naj se opravi že leta 2025, da se upoštevajo alternativne možnosti zasnove trga;

4.poziva Komisijo, naj prouči, ali bi lahko razširili dobro prakso glede energetsko intenzivnih panog iz držav članic, kot je italijanski mehanizem sprostitve energije; poziva Komisijo, naj oblikuje priporočila za zmanjšanje izpostavljenosti potrošnikov in zlasti energetsko intenzivnih panog naraščajočim stroškom energije, na primer z znižanjem davkov in dajatev ter uskladitvijo omrežnin, pri čemer se zagotovijo javne naložbe v omrežja;

5.poziva k večjemu povezovanju energetskega sistema, zlasti pri čezmejnih energetskih povezavah, da bi zagotovili odporno oskrbo s čisto energijo; poziva k večjim naložbam v prožnost, kot sta shranjevanje, vključno s črpalnimi hidroelektrarnami, shranjevanjem toplote in shranjevanjem odpadne toplote, in prilagajanje odjema, da bi optimizirali stabilnost omrežja; opozarja na pomen energijske učinkovitosti pri zniževanju stroškov;

6.poudarja, da je treba čim prej postopno opustiti zemeljski plin; poudarja, da se nekateri sektorji kratko- do srednjeročno ne morejo v veliki meri zanašati na elektrifikacijo; poudarja, da imajo zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika ključno vlogo pri razogljičenju sektorjev, v katerih je težko zmanjšati emisije, in proizvodnji nizkoogljičnih proizvodov, tudi nizkoogljičnega vodika; poziva države članice, naj za isto obdobje in samo za te sektorje oblikujejo ukrepe, s katerimi bi v ustrezno utemeljenih primerih obravnavale porast cen plina; poziva Komisijo, naj razvije orodja, s katerimi bi zagotovili dobavo plina po nižji ceni, tako da omogoči združevanje povpraševanja, pri tem pa se opre na mehanizem AggregateEU, in skupno nabavo plina, pri tem pa upošteva cilje glede razogljičenja; poudarja, kako pomembno je, da se v skladu z veljavno zakonodajo spodbujajo stabilne pogodbe z dobavitelji plina, diverzificirajo poti oskrbe ter izboljšata preglednost in stabilnost trga; poziva, naj se ob prihodnjem pregledu sistema trgovanja z emisijami opravi ocena učinka, da bi analizirali odnos med cenami na trgu plina in cenami CO2 ter proučili vlogo rezerve za stabilnost trga in njenih parametrov;

7.poziva Komisijo, naj energetsko intenzivne panoge podpre pri uvajanju čistih in neto ničelnih tehnologij, tudi zajemanja in shranjevanja ogljika in nizkoogljičnega vodika, in energijsko učinkovitih načinov proizvodnje, tako da okrepi mehanizme financiranja in poskrbi, da bodo države članice prihodke iz sistema trgovanja z emisijami učinkovito uporabljale; poziva, naj se podpora na ravni EU dopolni z državno pomočjo, ki bo omogočila ciljno tehnološko nevtralno podporo energetsko intenzivnim panogam, pri tem pa je treba ohraniti enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu;

8.poziva, naj se programu InvestEU pred naslednjim večletnim finančnim okvirom zagotovijo dodatna sredstva, s posojili, ki so ostala iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pa naj se podprejo naložbe v razogljičenje energetsko intenzivnih panog; ugotavlja, da platforma za strateške tehnologije za Evropo že omogoča prožnost v okviru trenutnih programov, a ne v zadostni meri; vztraja, naj se v prihodnjem večletnem finančnem okviru poveča financiranje za podporo energetsko intenzivnim panogam, in sicer bodisi prek sklada za inovacije in sklopa za energijo v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope bodisi prek sklada za konkurenčnost; poudarja, da je treba razširiti evropsko vodikovo banko in program pogodb na razliko za ogljik; poziva Komisijo, naj se pri prihodnjem aktu o pospeševanju razogljičenja industrije opre na akt o neto ničelni industriji Uredba (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (UL L, 2024/1735, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1735/oj)., da bi racionalizirali postopke za izdajo dovoljenj in dodelitev statusa strateškega projekta;

9.poudarja, da je treba poenostaviti birokratske postopke, da bi povečali privlačnost zasebnih naložb in podprli prehod energetsko intenzivnih panog; meni, da sta tako program InvestEU kot Evropska investicijska banka ključna za spodbuditev zasebnega financiranja, zlasti prek ukrepov za zmanjševanje tveganj;

10.poudarja, da je treba zagotoviti dostop do kritičnih surovin; poudarja, da bi bilo treba s prihodnjim aktom o krožnem gospodarstvu izboljšati učinkovito rabo virov, tudi z boljšim ravnanjem z odpadnimi proizvodi, ki vsebujejo kritične surovine, ter s spodbujanjem povpraševanja po sekundarnih surovinah in njihove razpoložljivosti; poudarja, da bi bilo treba opredeliti, katere sekundarne surovine so strateške in bi zanje zato moral veljati nadzor izvoza, kot so jeklo in odpadne kovine, ter ukrepati v primeru neravnovesja med njihovo ponudbo in povpraševanjem po njih, tudi tako, da se prouči možnost omejitve izvoza; vztraja, naj se uredba o pošiljkah odpadkov učinkovito izvršuje Uredba (EU) 2024/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o pošiljkah odpadkov, spremembi uredb (EU) št. 1257/2013 in (EU) 2020/1056 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L, 2024/1157, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1157/oj).;

11.poziva Komisijo, naj v celoti in učinkovito uporablja instrumente trgovinske zaščite; jo poziva, naj poišče trajno rešitev za nelojalno konkurenco in strukturno presežno zmogljivost, preden se v letu 2026 iztečejo veljavni zaščitni ukrepi za jeklo; jo nadalje poziva, naj sodeluje z ZDA pri napovedanih carinah na uvoz iz EU in se izogne škodljivemu zaostrovanju;

12.poudarja, da je nujno treba učinkovito izvajati mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, da bi panogam EU zagotovili enake konkurenčne pogoje in preprečili selitev virov CO2, pri tem pa upoštevati učinek sočasnega opuščanja brezplačnih pravic iz sistema trgovanja z emisijami in tveganje višjih proizvodnih stroškov; poziva Komisijo, naj obravnava tveganji premeščanja virov in izogibanja mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah; poleg tega poziva, naj se uporabi učinkovita rešitev za izvoznike EU in naj se po opravljeni oceni učinka prouči njena morebitna razširitev na druge sektorje in proizvode nižje v prodajni verigi;

13.poziva, naj se oblikujejo vodilni trgi za čiste in krožne evropske proizvode, in sicer na podlagi necenovnih merilih pri javnem naročanju EU, kot so trajnostnost in odpornost ter dajanje prednosti evropskim proizvodom in storitvam v strateških sektorjih, in z oblikovanjem prostovoljnih shem označevanja in minimalnega deleža komponent z izvorom iz EU na stroškovno učinkovit način;

14.poudarja, kako pomemben je pravični prehod, da bi pomagali območjem, ki so močno odvisna od energetsko intenzivnih panog, tako da bi s programi izpopolnjevanja in preusposabljanja za delavce ohranili in ustvarili kakovostna delovna mesta ter učinkovito uporabljali mehanizme regionalne podpore, kot sta Sklad za pravični prehod in Kohezijski sklad; poudarja, da bo ključno vlogo pri prehodu energetsko intenzivnih panog imela javna podpora, ki bi morala biti pogojena z zavezanostjo teh panog ohranjanju delovnih mest in varovanju delovnih pogojev ter preprečevanju selitve proizvodnje v tretje države; pozdravlja pobudo unija spretnosti, da bi zagotovili dobro ujemanje med spretnostmi in povpraševanjem na trgu dela;

15.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.