A.ker je generalni državni tožilec v Münchnu zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Petru Bystronu v zvezi z obtožbami zoper njega na podlagi člena 108e(1), členom 261(1), točka 2, členom 261(7), členom 263(1) in členom 263(3), točka 1, nemškega kazenskega zakonika, členom 370(1) nemškega splošnega davčnega zakonika in členom 53 navedenega kazenskega zakonika v zvezi z vsaj šestimi očitanimi kaznivimi dejanji pasivne korupcije, pranja denarja in goljufij ter vsaj petimi kaznivimi dejanji domnevne davčne utaje;

B.ker je v zahtevi za odvzem imunitete navedeno, da naj bi Petr Bystron od neznanega trenutka leta 2020 med drugim osebno prejemal gotovinska plačila ali prejemal nakazila v kriptovalutah od upravljavca proruskega spletnega mesta Voice of Europe v zameno za zavezo, da bo kot poslanec nacionalnega parlamenta govoril in glasoval v interesu ruske vlade; ker naj bi Petr Bystron 17. in 20. marca 2023 na bančnem avtomatu položil znatne zneske na račun podjetja, katerega edini družbenik in poslovodja je; ker naj bi 20. marca 2023 z bančnega avtomata iste banke nato dvignil enak znesek v apoenih po 200 EUR; ker naj Petr Bystron na poziv banke ne bi pojasnil razlogov za te sumljive transakcije; ker naj bi Petr Bystron na podlagi domnevno prejetih podkupnin v gotovini prav tako položil več zneskov julija 2021, aprila 2022, septembra 2022 ter junija in julija 2023; ker naj bi Petr Bystron skušal prikriti izvor gotovine; ker ima generalni državni tožilec v Münchnu evidenco transakcij vseh bančnih računov Petra Bystrona in podjetja, katerega edini družbenik in poslovodja je, vse od leta 2020; ker naj bi to omogočilo odkritje nadaljnjih gotovinskih transakcij in zaključek, da naj bi domnevne podkupnine dejansko prejemal tudi prej;

C.ker naj bi Petr Bystron od leta 2022 v več razpravah nacionalnega parlamenta, katerega poslanec je bil v času domnevnih kaznivih dejanj, o vprašanjih, povezanih z Rusijo, glasoval na način, ki je bil očitno najugodnejši za interese ruske vlade, in naj bi imel v nemškem zveznem parlamentu vsaj dva govora, v katerih je zagovarjal prorusko stališče;

D.ker naj bi Petr Bystron, ki je bil v skladu z nemškim zakonom o poslancih upravičen do pavšalnega nadomestila, namenjenega med drugim za zaposlitev osebja, oktobra 2021 sklenil pogodbo o zaposlitvi s svojim odvetnikom in pristal na pet aneksov k tej pogodbi, pri čemer sta v vsakem aneksu spremenjena tedenski delovni čas in mesečna plača njegovega odvetnika; ker se pavšalno nadomestilo lahko uporabi le, če so predvideni namen ali zadevne dejavnosti v zadostni meri povezani z izvajanjem mandata; ker naj se delo, opravljeno na podlagi te pogodbe, ne bi nanašalo na izvrševanje parlamentarnega mandata, ali ker naj pričakovano delo ne bi bilo opravljeno, plačilo pa naj bi kljub temu bilo izvedeno kot posledica zavajanja uslužbenca, pristojnega za odobritev plačila; ker naj bi to plačilo Zvezni republiki Nemčiji povzročilo škodo v višini 97 400,00 EUR;

E.ker naj bi Petr Bystron v poslovnih letih od 2017 do 2021 prek davčne svetovalke podjetja, v katerem je edini družbenik in poslovodja, davčnim organom v Münchnu predložil nepravilne obračune DDV, v katerih so bili navedeni zasebni izdatki, ki niso bili povezani s poslovno dejavnostjo navedenega podjetja; ker naj bi zaradi teh nepravilnih podatkov v obračunih DDV prišlo do neupravičenega vračila DDV v skupnem znesku 9 949,17 EUR;

F.ker je bil Petr Bystron na evropskih volitvah v Nemčiji leta 2024 izvoljen v Evropski parlament in v času izvršitve očitanih kaznivih dejanj ni bil poslanec Evropskega parlamenta;

G.ker očitana kazniva dejanja in posledična zahteva za odvzem imunitete niso povezani z mnenjem ali glasom, ki bi ga Petr Bystron izrazil pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

H.ker v skladu s členom 9, prvi odstavek, točka (a), Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

I.ker člen 46(2), (3) in (4) ustave Zvezne republike Nemčije določa:

„(2) Za kaznivo dejanje je poslanca dovoljeno klicati na odgovornost ali prijeti le z dovoljenjem nemškega zveznega parlamenta, razen če je bil prijet med storitvijo kaznivega dejanja ali v teku naslednjega dne.(3)Dovoljenje nemškega zveznega parlamenta je potrebno tudi ob vsaki drugačni omejitvi osebne svobode poslanca ali ob uvedbi postopka zoper poslanca na podlagi člena 18.(4)Vsak kazenski postopek in vsak postopek na podlagi člena 18 zoper poslanca, vsak odvzem prostosti ali drugačna omejitev njegove osebne svobode se na zahtevo nemškega zveznega parlamenta odložijo.“;

J.ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

K.ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

L.ker v tem primeru Parlament ni našel dokaza o tem, da gre za fumus persecutionis, kar pomeni dejstva, ki kažejo, da bi bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca pri opravljanju funkcije poslanca Evropskega parlamenta;

M.ker Parlamenta ni mogoče enačiti s sodiščem in ker poslanec v zvezi s postopkom za odvzem imunitete ne sme biti obravnavan kot „obtoženec“ Sodba Splošnega sodišča z dne 30. aprila 2019, Briois/Parlament, T-214/18, ECLI:EU:T:2019:266.;