1.pozdravlja poročilo o zaščiti finančnih interesov za leto 2023 in analize ustreznih ugotovitev ter podpira priporočila, zajeta v njem;

2.se strinja, da je za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije potrebna pospešitev digitalizacije, ki bo olajšala izmenjavo znanja, dostopnost podatkov in njihovo obdelavo ter izboljšala upravljanje celotne AFA; vztraja, da bi morali organi EU in nacionalni organi okrepiti uporabo digitalnih orodij, da bi olajšali sodelovanje;

3.ponovno poudarja, da je bolj merljivo in v rezultate usmerjeno upravljanje dejavnosti številnih sestavnih delov AFA ključno za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije in za oceno učinkovitosti AFA;

4.želi spomniti, da je bistvenega pomena tesno sodelovanje med upravnimi in pravosodnimi organi, ki izvajajo preiskave na ravni EU in držav članic; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi še vedno neoptimalnih razmer, zlasti v zvezi z odkrivanjem domnevnih goljufij in nepravilnosti ter poročanjem o njih in nadaljnjim ukrepanjem, pri čemer so med državami članicami velike razlike; zato spodbuja države članice, naj sprejmejo proaktiven pristop k zaščiti finančnih interesov Unije, okrepijo izmenjavo informacij med svojimi nacionalnimi organi ter organi in agencijami EU, tudi zato, da bi pravočasno prepoznali in obravnavali nastajajoča tveganja in trende goljufij; poudarja, da je za boj proti goljufijam potreben celosten in celovit pristop, ki bo zajemal vse faze cikla boja proti goljufijam in odražal številne, medsebojno povezane in vzajemno odvisne akterje in postopke, vzpostavljene za zaščito finančnih interesov Unije;

5.ugotavlja, da se je skupno število primerov goljufij in nepravilnosti, ki so jih sporočili pristojni organi EU in nacionalni organi, občutno povečalo (za 9 %), saj je bilo v letu 2023 prijavljenih 13.563 takih primerov, medtem ko jih je bilo leta 2022 sporočenih 12.455; obžaluje, da je to rekordna raven in da gre za nadaljevanje rastočega trenda, ki smo mu bili priča zadnjih pet let; ugotavlja tudi, da je bilo skupno financiranje v zvezi s temi primeri v letu 2023 (1,90 milijarde EUR) občutno višje kot leta 2022 (1,77 milijarde EUR), saj se je povečalo za 7,3 %; priznava, da so zaradi večletnega cikla izvajanja številnih programov primerjave, ki temeljijo na petletnem povprečju, primernejše od vsakoletnih primerjav za ugotavljanje razmer v realnem času in pridobitev zanesljive analize trendov in vzorcev; zato ceni, da se poročilo o zaščiti finančnih interesov za leto 2023 nanaša na rezultate iz obdobja 2019–2023; ugotavlja, da povečanje števila nepravilnosti in sredstev, ki pa ne prinašajo pozitivnih rezultatov, kaže, da je treba proračune vezati na kazalnike uspešnosti pristojnih institucij;

6.je zaskrbljen zaradi splošnega scenarija, predstavljenega v večletni analizi v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2023; poudarja, da sedanje razmere upravičujejo prizadevanja za smotrnejšo uvedbo ustreznih virov in njihovo učinkovitejšo uporabo, za kar je potrebno boljše upravljanje in sodelovanje; poudarja, da so goljufije, korupcija in kršitve demokracije, pravosodja in pravne države tesno povezane in jih ni mogoče obravnavati ločeno; poziva komisarja za proračun, goljufije in javno upravo ter za demokracijo, pravosodje in pravno državo, naj začneta nemudoma tesno sodelovati pri uvedbi pobud za merljivejše in oprijemljivejše ukrepe in rezultate AFA ter naj jih predstavita Parlamentu v skladu z zavezo, sprejeto na predstavitvah ob potrditvi; predlaga, naj se ustvarijo močnejše sinergije med generalnim direktoratom Komisije za proračun in drugimi generalnimi direktorati Komisije, ki se ukvarjajo s pravno državo in zaščito drugih vrednot EU, zlasti Generalnim direktoratom za pravosodje in potrošnike, Generalnim direktoratom za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter Generalnim direktoratom za regionalno in mestno politiko, s čimer bodo vsi oddelki sodelovali in ne bodo delovali izolirano, da bi učinkoviteje obravnavali te sistemske izzive;

7.ponovno poziva, naj se celovito pristopi k letnim poročilom o zaščiti finančnih interesov EU, ki veljajo tudi za orodje za upravljanje AFA, da bi zagotovili celovit pregled sinergij med vsemi zadevnimi akterji, opredelili najboljše prakse in odpravili pomanjkljivosti; se zaveda, kot je poudarjeno v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2023, da je operativna zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, nepravilnostmi in drugimi nezakonitimi dejavnostmi zaupana nacionalnim organom, uradu OLAF in EJT, ter pozdravlja vključitev ugotovitev urada OLAF in EJT v poročilo o zaščiti finančnih interesov za leto 2023; poziva k poglobljeni analizi interakcije med komponentami AFA in k uvedbi ukrepov za povečanje učinkovitosti pristojnih institucij, da bi zmanjšali goljufije in nepravilnosti; poziva k dodatnemu izboljšanju tega celostnega pristopa, da bi zagotovili jasnejšo, popolnejšo in konkretnejšo sliko splošnega stanja na področju zaščite finančnih interesov Unije, ki bi vključevala vse ukrepe za boj proti goljufijam na nacionalni ravni in na ravni EU;

8.pozdravlja preiskovalno uspešnost urada OLAF, zlasti povečano število izdanih priporočil (309 v primerjavi z 275 v letu 2022) in skupni priporočeni znesek za finančno izterjavo (1.043,8 milijona EUR v primerjavi s 426,8 milijona EUR v letu 2022) glede na stabilno število zadev, ki so bile odprte (190 v letu 2023 in 192 v letu 2022) in zaključene (265 v letu 2023 in 256 v letu 2022); zlasti poudarja, da je bilo v obdobju 2019–2023 več kot 88 % nepravilnosti, ki so bile ugotovljene kot morebitne goljufije in povezane z odhodki, izplačanimi v okviru neposrednega upravljanja, odkritih po preiskavah urada OLAF; obžaluje, da imajo lahko dolgotrajne preiskave negativne posledice, saj povzročajo poznejšo uvedbo popravnih ukrepov; ponovno izraža, da želi prejeti izčrpne in ustrezno podrobne podatke o zneskih, ki jih je Komisija dejansko izterjala na podlagi finančnih priporočil, ki jih je izdal urad OLAF; poziva Komisijo, naj v naslednja poročila o zaščiti finančnih interesov vključi tudi priložnostne oddelke o uradu OLAF, da bi razvila bolj razčlenjeno analizo in poročanje o njegovih dejavnostih in izvedenih finančnih izterjavah;

9.pozdravlja način, na katerega je EJT, ki je operativno dejaven od junija 2021, razvil in povečal svoje dejavnosti, kar je razvidno tudi iz števila odprtih preiskav (1371 v primerjavi z 865 v letu 2022), skupnih trenutno aktivnih preiskav (1927 v primerjavi s 1117 v letu 2022) in obtožnic (139 v primerjavi s 87 v letu 2022); ceni, da so poročila EJT zelo podrobna in ponujajo ustrezne informacije o številnih trendih in razmerah v sodelujočih državah članicah; poziva k večji učinkovitosti EJT, ki se mora odražati tudi v izterjanih zneskih, ne le v številu preiskav;

10.poudarja dodano vrednost, ki jo organi EU prispevajo k zaščiti finančnih interesov Unije in boju proti goljufijam, zlasti kadar gre za čezmejni kriminal, kar dokazujejo operativni rezultati Evropskega javnega tožilstva in urada OLAF tudi v letu 2023; ponavlja svoj poziv k zagotovitvi ustreznih sredstev za vse zadevne akterje EU, ki sodelujejo v boju proti goljufijam, ter v zvezi s tem opozarja Komisijo in Svet, da se vsak euro, porabljen za preiskave in ukrepe proti goljufijam, vrne v proračun EU;

11.je zaskrbljen, ker velika finančna izguba zaradi goljufij na področju davka na dodano vrednost (DDV), o katerih poroča EJT, škodljivo vpliva na nacionalne proračune držav članic, obenem pa ogroža pravično obdavčitev in konkurenco med podjetji na enotnem trgu; poudarja, da je DDV pomemben vir tudi za proračun Unije; meni, da je primerno pri količinski opredelitvi finančnega vpliva dejavnosti EJT upoštevati zapletenost temeljnih določb o sistemu virov lastnih sredstev Unije Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2020/2053/oj).; opozarja na zaskrbljujoče število preiskav v zvezi s programi za okrevanje in odpornost (233) ter ocenjeno finančno izgubo (1,86 milijarde EUR); zato poziva, naj se na nacionalni ravni in ravni EU sprejmejo ustrezni ukrepi;

12.poziva Komisijo, naj razvije in izvaja rešitve, ki bodo omogočile nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil urada OLAF in pregonov EJT, njihovo analizo in merljivost dejanskega učinka njihovih ukrepov na zaščito proračuna Unije v smislu izterjave nepravilno upravljanih sredstev in nepobranih sredstev, da bi dodatno utemeljili oblikovanje politik, usmerjenih v rezultate; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o rezultatih pregona Evropskega javnega tožilstva;

13.izjavlja, da sta komunikacija in preglednost bistveni za boj proti goljufijam in korupciji; poudarja pomen vključevanja civilne družbe, medijev in preiskovalnega novinarstva za povečanje ozaveščenosti; poudarja osrednjo vlogo medijev in preiskovalnega novinarstva v boju proti goljufijam, korupciji, nasprotju interesov in drugi zlorabi javnih sredstev; meni, da je bistveno obvarovati medije pred političnim pritiskom in vplivom, da bi zaščitili njihovo neodvisnost in vlogo nadzornika demokracije ter dobro upravljanje javnih sredstev;

14.poudarja, da ima preglednost pomembno vlogo pri upravljanju javnih sredstev; spodbuja Komisijo in države članice, naj čim bolj povečajo preglednost pri uporabi sredstev, tudi v zvezi z informacijami o končnih upravičencih;

15.poudarja, kako pomembno vlogo imajo javni organi pri spodbujanju kulture ničelne tolerance do goljufij, in poudarja, da sta komunikacija in preglednost bistveni za boj proti goljufijam in korupciji; poudarja pomen vključevanja civilne družbe, zasebnega sektorja, medijev in preiskovalnega novinarstva za povečanje ozaveščenosti; spodbuja Komisijo, naj v skladu s temeljnimi pravicami EU in pravno državo tem akterjem ponudi podporo v obliki programov usposabljanja, financiranja in vseh drugih ukrepov, potrebnih za njihovo neodvisnost od zunanjega vpliva in nezakonitega državnega nadzora, ustrahovanja in poskusov spodkopavanja njihove legitimnosti; poziva Komisijo, naj začne vseevropsko kampanjo ozaveščanja javnosti o tveganjih lažnih novic, napačnih informacij in globokih ponaredkov v primerih goljufij, ki vplivajo na projekte, ki jih financira EU;

16.je zaskrbljen zaradi jasnega opozorila EJT in Europola o vse večji prisotnosti skupin organiziranih kriminalcev v najpomembnejših primerih čezmejnih goljufij; ugotavlja, da je v letnem poročilu EJT navedenih 209 preiskovanih kaznivih dejanj v zvezi s kriminalnimi organizacijami, osredotočenimi na zaščito finančnih interesov, v njegovih aktivnih preiskavah do konca leta 2023; se zaveda, da organizirani kriminal močno vpliva na sredstva Unije in da je obseg goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, zlasti na prihodkovni strani proračuna, mogoče pojasniti le z veliko vpletenostjo hudih organiziranih kriminalnih združb; se zaveda, da sedanja orodja za analizo in poročanje ne omogočajo njihove količinske opredelitve na način, ki bi bil zadovoljiv za ocenjevanje učinkovitosti ali pomanjkljivosti veljavnih ukrepov in politik; poziva Komisijo, naj hitro začne izvajati vse potrebne ukrepe za obravnavanje težave z analizo in poročanjem;

17.vztraja, da dejstvo, da ustrezna zakonodaja EU v več državah članicah ni bila učinkovito prenesena v nacionalno zakonodajo, in dejstvo, da nacionalna zakonodaja držav članic ni usklajena, organiziranim kriminalnim združbam omogočata izvajanje številnih nezakonitih čezmejnih dejavnosti na področjih, ki škodijo finančnim interesom Unije; zato ponovno poziva k reviziji Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ o boju proti organiziranemu kriminalu UL L 300, 11.11.2008, str. 42, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2008/841/oj. in k uvedbi nove skupne opredelitve organiziranega kriminala, ki bi upoštevala zlasti uporabo korupcije, nasilja, groženj ali ustrahovanja za pridobitev nadzora nad gospodarskimi dejavnostmi ali naročili;

18.opozarja na rezultate raziskave Eurobarometra iz leta 2023 o odnosu državljanov do korupcije v EU v letu 2023, ki kažejo, da korupcija povzroča resno zaskrbljenost državljanov EU in podjetij v EU; vztraja, da korupcija, zlasti na visoki ravni, tudi v institucijah EU, ne vpliva le na finančne interese Unije in gospodarstvo EU kot celoto, pač pa spodkopava tudi zaupanje državljanov v demokratične institucije tako EU kot držav članic; poudarja, da organizirane kriminalne združbe vse pogosteje uporabljajo korupcijo za vdor v javne uprave in pridobivanje gospodarskih prednosti;

19.poudarja, da je EJT v zvezi s primeri korupcije do konca leta 2023 poročal o 131 preiskanih kaznivih dejanjih (leta 2022 jih je bilo 87), da je 11 držav v obdobju 2019–2023 Komisiji prek sistema za upravljanje nepravilnosti Elektronski sistem, ki je bil razvit za poročanje o nepravilnostih, ki pomenijo goljufijo, in nepravilnostih, ki ne pomenijo goljufije, odkritih v državah članicah, uporablja pa ga 35 držav. prijavilo 65 primerov in da sporočeni nepravilni zneski, povezani s takimi primeri, znašajo približno 50,5 milijona EUR; poziva Komisijo, naj od EJT zahteva, da Parlament obvesti o tem, kolikšen delež zneska 50,5 milijona EUR je bil izterjan;

20.se zaveda, da so v državah članicah vzpostavljene protikorupcijske strategije; poziva k ocenjevanju in rednemu revidiranju teh strategij; poudarja, da je treba upoštevati in v celoti obravnavati priporočila za posamezne države v zvezi z bojem proti korupciji;

21.je seznanjen s prizadevanji Komisije za preprečevanje in obravnavanje primerov nasprotja interesov pri upravljanju finančnih sredstev Unije; ugotavlja, da je bilo v obdobju 2019–2023 prek sistema za upravljanje nepravilnosti prijavljenih 419 primerov, povezanih z nasprotjem interesov (v obdobju 2018–2022 jih je bilo 375), v skupni vrednosti približno 112 milijonov EUR; poudarja, da je Računsko sodišče v svojem revizijskem delu Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 01/2019 z dne 10. januarja 2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU, odstavki 23–28, Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z dne 16. maja 2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo, odstavki 47–57, in Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 06/2023 z dne 13. marca 2023 z naslovom Nasprotja interesov v porabi EU za kohezijo in kmetijstvo – Okvir je vzpostavljen, toda pri ukrepih za transparentnost in odkrivanje obstajajo vrzeli – odstavek 80. navedlo, da je glavni vir informacij o nasprotju interesov sistem za upravljanje nepravilnosti ter da se količina in kakovost podatkov, zabeleženih v sistemu za upravljanje nepravilnosti, med državami članicami razlikujeta; poudarja, da kadar države članice menijo, da je nasprotje interesov manjši element v širšem primeru goljufije, o teh primerih ne poročajo, kot da so povezani z nasprotji interesov; poziva Komisijo, naj sprejme pobude, potrebne za zagotovitev doslednega in ustrezno podrobnega poročanja o zgoraj navedenih primerih v sistemu za upravljanje nepravilnosti; poziva, naj se določbe o nasprotju interesov uporabljajo na način, ki zagotavlja pravno varnost, naj temeljijo na jasni in sorazmerni oceni tveganj ter pristojnim organom omogočajo praktično uporabo;

22.ugotavlja, da je bilo leta 2023 skupno število goljufij in drugih nepravilnosti, povezanih s tradicionalnimi lastnimi sredstvi (5118 v primerjavi s 4661 v letu 2022), za 10 % višje od petletnega povprečja (2019–2023), vendar se je znesek zmanjšal za 12 % na 478 milijonov EUR (v primerjavi s 783 milijoni EUR ob koncu leta 2022); obžaluje, da podatki sicer kažejo boljšo izterjavo za primere, ki ne pomenijo goljufije (82 %), vendar stopnja izterjave za primere goljufij ostaja nespremenjena in znaša 25 %, torej je še vedno nizka, prav tako pa je neenakomerno razporejena po državah članicah;

23.poudarja, da je Komisija leta 2023 menila, da je bilo v samo petih novih poročilih o odpisu, ki so ji jih predložile države članice, zadovoljivo dokazano, da so bila tradicionalna lastna sredstva izgubljena iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevnim državam članicam, in da slednje niso bile finančno odgovorne za izgubo; ugotavlja pa, da je Komisija v 81 primerih v vrednosti skoraj 69 milijonov EUR menila, da države članice niso zadovoljivo dokazale, da so bila tradicionalna lastna sredstva izgubljena iz razlogov, ki jim jih ni mogoče pripisati, in da so zato finančno odgovorne za izgubo; zato ugotavlja, da je na voljo manevrski prostor za boljše zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev v državah članicah;

24.poudarja, da morajo države članice izpolniti svojo odgovornost za zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev ter zagotoviti pravično porazdelitev bremena financiranja odhodkov EU med države članice in ohraniti enake konkurenčne pogoje za gospodarske akterje na enotnem trgu; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo povečati učinkovitost dejavnosti nacionalnih uprav na področju izterjave, potem ko se odkrijejo nepravilnosti in goljufije v zvezi z DDV, da bi povečale znesek tradicionalnih lastnih sredstev, ki so na voljo proračunu EU; priznava, da vrzel pri izpolnjevanju obveznosti na področju DDV ni povezana le z goljufijami in utajami, temveč zajema tudi DDV, izgubljen zaradi insolventnosti, stečajev, upravnih napak in pravne davčne optimizacije; meni pa, da goljufije na področju DDV, kot so goljufije z neobstoječim trgovcem znotraj Skupnosti, pomembno prispevajo k neizpolnjevanju obveznosti na področju DDV, in ponovno poziva, naj se to vprašanje obravnava z digitalnimi sredstvi, odpornostjo pravil o DDV na goljufije ter tesnejšim sodelovanjem med nacionalnimi davčnimi organi in pristojnimi preiskovalnimi organi EU;

25.je seznanjen z veljavnim pravnim okvirom v zvezi s sodelovanjem z uradom OLAF, EJT in mrežo Eurofisc; poziva Komisijo, naj pospeši proces revizije veljavnega pravnega okvira, da bi zagotovila jasno pravno podlago za neposredno sodelovanje med mrežo Eurofisc in EJT; spodbuja urad OLAF, naj čim bolj izkoristi možnosti, ki jih ponujajo prakse medsebojne upravne pomoči za odkrivanje in prepoznavanje carinskih goljufij in z njimi povezanih goljufij na področju DDV, ter naj takšne primere nemudoma prijavi EJT; poudarja, da je EJT leta 2023 odkril goljufije na področju DDV v približno 20 % svojih aktivnih primerov (873 primerov), kar je druga najpogostejša vrsta kaznivih dejanj za goljufijami pri odhodkih, ki niso povezani z javnimi naročili (1586 primerov); je zaskrbljen zaradi vse večje udeležbe skupin organiziranih kriminalcev pri goljufijah na področju DDV ter zaradi ugotovljenih povezav med tovrstnimi goljufijami in drugimi vrstami zelo hudih kaznivih dejanj, kot je pranje denarja;

26.ponovno poziva Komisijo, naj znova preuči prag 10 milijonov EUR, določen v direktivi o zaščiti finančnih interesov, kar močno vpliva na dejavnosti EJT v primerih goljufij na področju DDV; vztraja, da je zaradi različnih razlag metodologij za izračun tega praga stanje nejasno; poudarja, da sedanji prag omejuje odvračilni učinek in storilcem omogoča, da poiščejo najšibkejšo jurisdikcijo, da bi se izognili posredovanju EJT; meni, da bi bilo treba z revizijo direktive o zaščiti finančnih interesov odpraviti prag ali ga znatno znižati; poziva Komisijo, naj medtem zagotovi ustrezne smernice o metodi izračuna za primere pred spremembo direktive o zaščiti finančnih interesov;

27.ugotavlja, da zaradi odsotnosti podatkov o vrzeli pri pobiranju DDV, ki bi bili razčlenjeni po regijah in sektorjih, ni mogoče opredeliti območij, kjer je tveganje goljufij in utaj največje; poziva Komisijo, naj uvede usklajen sistem za merjenje vrzeli pri pobiranju DDV, ki bo vključeval teritorialno in sektorsko razsežnost ter tako omogočil razvoj strategij za preprečevanje goljufij, ki bodo bolj čvrsto temeljile na dokazih in bolj ciljno usmerjene;

28.poudarja pomen uspešnega in učinkovitega sodelovanja med uradom OLAF in EJT v tem specifičnem sektorju prihodkov ter vztraja, da bi lahko ustrezno odkrivanje in posredovanje podatkov s strani urada OLAF Evropskemu javnemu tožilstvu povečalo pobiranje DDV in carinskih prihodkov za proračun EU ter pomagalo preprečiti prekrivanje dejavnosti obeh uradov;

29.poudarja, da razdrobljenost informacijskih sistemov med nacionalnimi davčnimi upravami ovira učinkovitost boja proti goljufijam na področju DDV in omejuje možnosti za sinergije med nacionalnimi organi in organi EU;

30.je zaskrbljen zaradi visoke stopnje goljufij in nepravilnosti, odkritih v letih 2023 in 2022 v okviru skupne kmetijske politike, tako pri razvoju podeželja kot pri podpori kmetijstvu; ugotavlja, da podatki potrjujejo vzorce in tveganja, ugotovljene v prejšnjih letih; ugotavlja, da se je v obdobju 2019–2023 povečalo število sporočenih goljufij na področju razvoja podeželja, predvsem zaradi vse večjega števila nepravilnosti, odkritih v programskem obdobju 2014–2020; ugotavlja, da se je v obdobju 2019–2023 število nepravilnosti na področju razvoja podeželja, ki ne pomenijo goljufije, stalno povečevalo v skladu z izvajanjem programov;

31.ugotavlja, da so v kohezijski politiki število in finančni zneski nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, sporočeni za programsko obdobje 2014–2020, veliko nižji od tistih, sporočenih v prvih desetih letih izvajanja programskega obdobja 2007–2013; poudarja, da je stopnja odkritih goljufij Stopnja odkrivanja goljufij (FDR) se izračuna kot delež nepravilnih finančnih zneskov, povezanih z nepravilnostmi, ki pomenijo goljufijo in se nanašajo na skupna plačila. Stopnja odkrivanja nepravilnosti (IDR) se izračuna kot delež nepravilnih finančnih zneskov, povezanih z nepravilnostmi, ki ne pomenijo goljufije in se nanašajo na skupna plačila. v programskem obdobju 2014–2020 podobna (0,53 %) kot v programskem obdobju 2007–2013, medtem ko je stopnja odkritih nepravilnosti veliko nižja (0,67 %) kot v programskem obdobju 2007–2013 (2,5 %); ugotavlja, da posamezne nepravilnosti, ki vključujejo visoke finančne zneske, občutno vplivajo na stopnjo odkrivanja goljufij; poziva k nadaljnji pojasnitvi povezave med stopnjo odkrivanja goljufij in njihovim pojavom;

32.pozdravlja analitično poročilo urada OLAF o goljufijah in nepravilnostih po področjih kohezijske politike – primerjava tveganj, ki se nanaša na informacije držav članic za programsko obdobje 2014–2020 do decembra 2023 in opredeljuje področja, ki so posebej izpostavljena tveganju goljufij (kot so naložbe v okolje, podnebne spremembe in prehod na nizkoogljično gospodarstvo, raziskave, razvoj in inovacije); ugotavlja, da so bili najvišji finančni zneski v primerih goljufij na področjih varstva okolja ter raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;

33.ponovno izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajnih upravnih postopkov za obravnavanje prijavljenih primerov goljufije; poudarja, da so bila v obdobju 2019–2023 v okviru skupne kmetijske politike od začetka nepravilnosti potrebna skoraj štiri leta, da je bil potrjen sum goljufive dejavnosti, in skoraj nadaljnja tri leta, da se je primer zaključil, potem ko je bila Komisija obveščena o njem; poudarja, da je bilo na področju kohezije v povprečju in v obdobju 2014–2020 potrebno približno leto in pol, da je bil potrjen sum goljufije, in več kot dve leti, da se je primer zaključil, potem ko je bila Komisija obveščena o njem; poziva Komisijo, naj okrepi dialog z organi držav članic in jim svetuje, da bi se skrajšali upravni postopki;

34.ugotavlja, da je bil urad OLAF pri neposrednem upravljanju med letoma 2019 in 2023 omenjen kot vir za odkrivanje goljufij pri 88,4 % postavk za izterjavo, kar ustreza 92,1 % skupnih zneskov izterjav; poziva Komisijo, naj posreduje jasne informacije o podatkih in ukrepih, sprejetih za pospešitev hitre izterjave, vključno s podatki o skupnih stopnjah izterjave za nepravilnosti, pri katerih gre za goljufijo, in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije;

35.poudarja, da je, kadar se kljub preventivnim ukrepom odkrijejo goljufije ali nepravilnosti, izterjava ukrep, ki ščiti finančne interese Unije ter omogoča pravilno izvajanje politik EU in povračilo izplačanih odhodkov, ki niso v skladu z zahtevami glede financiranja; poudarja ugotovitve iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 07/2024 Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 07/2024 z dne 7. maja 2024 z naslovom Sistemi Komisije za izterjavo nepravilnih odhodkov EU – Izterjalo bi se lahko več in hitreje. v zvezi z obdobjem 2014–2020, v katerem so sporočeni nepravilni odhodki znašali 14 milijard EUR, ki jih je treba povrniti z izterjavo; poudarja, da je treba pospešiti postopek izterjave z določitvijo jasnih rokov in naložitvijo kazni za zamude, da se sredstva čim prej vrnejo v proračun EU; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne ukrepe za zagotavljanje popolnih informacij o nepravilnih odhodkih in s tem povezanih sprejetih popravnih ukrepih;

36.poudarja, da je po sprejetju potrebnih korektivnih ukrepov pomembno sprejeti tudi nadaljnje ukrepe, da bi se naučili iz primerov goljufij in izboljšali postopke za preprečevanje podobnih primerov v prihodnosti; v zvezi s tem meni, da je pomembno, da države članice temeljito spremljajo primere, tako da analizirajo dejavnike, ki omogočajo goljufije, in ocenijo potrebo po ustrezni reviziji svojih upravljavskih in kontrolnih sistemov;

37.se zaveda, da Komisija zaradi pomanjkanja podpore v Svetu njenim pobudam v letih 2004 in 2014 ni pripravljena predložiti novega zakonodajnega predloga za medsebojno upravno pomoč na področjih porabe EU, ki trenutno ne zagotavljajo te prakse; spodbuja Komisijo, naj izkoristi revizijo uredbe o uradu OLAF Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj)., ki uradu OLAF za usklajevanje ukrepov držav članic že zagotavlja okrepljen mandat za nadaljnji razvoj sedanjih določb, da bi zapolnili to vrzel;

38.ugotavlja, da so organizacije civilne družbe bistven del dinamične demokratične družbe, saj ponujajo širok spekter različnih stališč v javnih razpravah; priznava, da utegnejo te organizacije prejemati sredstva Unije, s katerimi se podpira njihovo delo na področju demokratičnega dialoga in javne udeležbe; ugotavlja, da je EU v svetovnem merilu ena največjih finančnih podpornic civilnodružbenih organizacij; poudarja, da je preglednost srečanj deležnikov bistvena za demokratično integriteto in bi morala enako veljati za vse subjekte, ki sodelujejo z institucijami EU; poudarja, da se z jasnim dokumentiranjem in razkrivanjem takih interakcij krepita zaupanje javnosti in demokratična odgovornost; poudarja, da bi moralo biti lobiranje pregledno in bi moralo zajemati razkritje vseh sodelujočih strani; je seznanjen s trditvami nekaterih članov Odbora za proračunski nadzor, da so sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih je Komisija sklenila z različnimi upravičenci, vključevali podrobne dejavnosti lobiranja, ki bi jih bilo mogoče razlagati kot morebitno poseganje v notranje odločanje v Uniji; je seznanjen z nedavnim posebnim poročilom Računskega sodišča o preglednosti financiranja EU, dodeljenega nevladnim organizacijam Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 11/2025 z dne 7. aprila 2025 z naslovom „Preglednost sredstev EU, dodeljenih nevladnim organizacijam – Kljub napredku pregled še vedno ni zanesljiv“., v katerem sicer navaja, da je uporaba sredstev EU za zagovorništvo nevladnih organizacij zakonita, in potrjuje, da je v skladu s pravnimi zahtevami EU glede preglednosti, kot so določene v finančni uredbi EU, vendar hkrati poudarja, da bi bilo treba storiti več za večjo preglednost financiranja EU, ki ga prejmejo upravičenci; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Računskega sodišča v zvezi s preverjanjem lastnih izjav v sistemu finančne preglednosti EU ter proaktivno spremlja, kako upravičenci spoštujejo temeljne vrednote in načela EU; opominja tudi na posebno poročilo Računskega sodišča št. 05/2024 Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 05/2024 z dne 17. aprila 2024 z naslovom Register EU za preglednost – vsebuje koristne, vendar nezadostne informacije o lobističnih dejavnostih.; poudarja, da mora sekretariat registra EU za preglednost okrepiti sistematične preglede izjav subjektov, ki se sami opredelijo kot „nevladne organizacije, platforme, mreže in podobno“; ugotavlja, da bi lahko ti sistematični pregledi temeljili na sklopu meril, vključno z nepridobitnim statusom, cilji v zvezi z javno koristjo in neodvisnostjo, da bi povečali zaupanje v vse subjekte, registrirane v registru EU za preglednost, podkrepiti pa bi jih bilo treba s strogimi zahtevami glede odgovornosti in preglednosti;

39.meni, da bi bilo treba pri ocenjevanju modelov izvrševanja odhodkov EU upoštevati dovzetnost različnih možnosti za goljufije in druge zlorabe; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo izkušnje, pridobljene pri oblikovanju in izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s priporočili, ki sta jih podala Računsko sodišče in Parlament, upoštevale v prihodnjih instrumentih financiranja EU, zlasti v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027; poudarja, da morajo pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s tveganji goljufij, dvojnega financiranja in pomanjkanja preglednosti, služiti kot spoznanja za prihodnje finančne okvire EU; nasprotuje vsakršni ponovitvi modela mehanizma za okrevanje in odpornost v sedanji obliki in poudarja, da morajo vsako prihodnje financiranje na podlagi smotrnosti spremljati znatno strožji zaščitni ukrepi, zahteve glede preglednosti in mehanizmi za preprečevanje goljufij, da se zagotovi dobro upravljanje sredstev EU;

40.ceni prizadevanja Komisije pri reviziji 27 načrtov za okrevanje in odpornost, da bi se prilagodila motnjam na energetskem trgu po obsežni ruski invaziji na Ukrajino; ugotavlja, da bo vključitev načrta REPowerEU v načrte za okrevanje in odpornost predvidoma zmanjšala odvisnost od ruskih fosilnih goriv in povečala evropsko samozadostnost;

41.kljub temu opozarja, da je mogoče pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost opaziti zamude, in poziva Komisijo, naj ostane pozorna, zlasti proti koncu življenjskega cikla mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi zagotovila, da države članice zaščitijo finančne interese EU in da je denar davkoplačevalcev EU ustrezno porabljen;

42.poudarja, da so pri preprečevanju goljufij pomembni zanesljivi sistemi upravljanja in nadzora, saj storilce kaznivih dejanj odvračajo od poskusov, da bi ogoljufali javne organe; izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče že večkrat ugotovilo, da je izvajanje kontrolnih sistemov držav članic še vedno pomanjkljivo, saj to ogroža razpoložljivost popolnih in točnih podatkov, povezanih z zahtevki za plačilo, dostop do teh zahtevkov v kontrolne namene in učinkovito delovanje kontrolnih sistemov držav članic za zaščito finančnih interesov EU; obžaluje, da ob začetku izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost kontrolni sistemi v več državah članicah niso v celoti delovali, in poudarja, da te težave ogrožajo pravilnost plačil mehanizma za okrevanje in odpornost ter zaščito finančnih interesov EU; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice nemudoma odpravile pomanjkljivosti, ugotovljene v kontrolnih okvirih, tudi z izvajanjem priporočil, ki jih je podalo Računsko sodišče;

43.ugotavlja, da kontrolni okvir Komisije za mehanizem za okrevanje in odpornost temelji predvsem na odgovornosti držav članic za zaščito finančnih interesov EU; poziva Komisijo, naj še naprej namenja precej pozornosti temu, da bodo države članice izpolnjevale specifične revizijske in kontrolne mejnike, dodane načrtom za okrevanje in odpornost, ki niso bili dovolj trdni, in naj si še naprej prizadeva za odpravo vrzeli v odgovornosti; je seznanjen z ukrepi, ki jih je Komisija začela izvajati na podlagi priporočil Računskega sodišča o prepoznavnih pomanjkljivostih kontrolnih sistemov in sistemov poročanja nekaterih držav članic; poziva Komisijo, naj po potrebi odločno in hitro ukrepa ter v celoti izkoristi določbe uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, če bodo v kontrolnih sistemih držav članic še vedno pomanjkljivosti;

44.z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 14/2024 ugotovilo, da bi utegnila biti ocena podnebnega učinka zelene porabe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost za do 34,5 milijarde EUR previsoka, saj imajo nekateri projekti minimalen učinek na energetski prehod ali celo povzročajo okoljsko škodo, hkrati pa povečujejo tveganje goljufij;

45.poziva, naj se določijo jasna in merljiva merila za zelene naložbe v proračunu EU in mehanizmu za okrevanje in odpornost, da se zagotovi, da bodo sredstva prejeli le projekti z znatnimi in dokazanimi okoljskimi in gospodarskimi koristmi, s čimer bi povečali odgovornost in dolgoročno trajnostnost ter zmanjšali tveganje goljufij;

46.ugotavlja, da sta v poročilu o zaščiti finančnih interesov za leto 2023 za mehanizem za okrevanje in odpornost za leto 2023 navedena število primerov domnevnih goljufij, ki jih je sporočila Komisija (15), in število revizij (13, v primerjavi s 16 v letu 2022), ne pa tudi zaskrbljujoče veliko število preiskav EJT (233 preiskav se je nanašalo na programe za okrevanje in odpornost, pri čemer je bila finančna izguba ocenjena na 1,86 milijarde EUR); je zaskrbljen, ker bi se utegnilo število primerov goljufij, korupcije, dvojnega financiranja in nasprotij interesov v prihodnjih letih povečati, ter poziva Komisijo in države članice, naj hitro ukrepajo, da bi zagotovile dobro upravljanje in pravično porazdelitev sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost;

47.poziva Komisijo, naj za vse primere, povezane z mehanizmom za okrevanje in odpornost, uvede obvezno poročanje o goljufijah prek sistema za upravljanje nepravilnosti, ter poskrbi, da se bodo nepravilnosti in goljufije, ki vplivajo na sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost, sistematično beležile in spremljale; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da poročanje o goljufijah, povezanih s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ni pregledno, in vztraja, da morajo vse države članice upoštevati standardizirane obveznosti poročanja;

48.poziva urad OLAF, naj nadaljuje analizo tveganja, ki je bila leta 2023 dana na voljo državam članicam skupaj s posodobljeno različico „okvira tveganja mehanizma za okrevanje in odpornost“ ter usposabljanjem in seminarji za organe držav članic; podpira uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti za poročanje o nepravilnostih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost; ponovno poziva Komisijo, specializirane agencije in organe EU ter države članice, naj dejavno sodelujejo, da bi zaščitili finančne interese EU pri izvajanju instrumenta NextGenerationEU;

49.ugotavlja, da je Komisija v okviru smernic o načrtih za okrevanje in odpornost sprejela Obvestilo Komisije – Smernice o načrtih za okrevanje in odpornost (C(2024)4618). prilogo IV o okviru za zmanjšanje in izterjavo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost; ugotavlja, da je zmanjšanje plačila izvedljivo, če še vedno obstajajo plačila, ki jih je treba opraviti; želi spomniti, da se mehanizem za okrevanje in odpornost konča leta 2026; poudarja, da se bo izterjava začela šele, ko ne bo več nadaljnjih obrokov; je zaskrbljen, ker se je ta postopek izterjave, izposojen iz modela za izvajanje kohezijskih skladov, izkazal za izjemno neučinkovitega in je bil v sedanjem večletnem finančnem okviru opuščen; močno obžaluje, da do konca leta 2023 v sistemu ABAC ni bilo nalogov za izterjavo v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter da države članice še vedno niso dolžne poročati o nepravilnostih v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost prek sistema za upravljanje nepravilnosti;

50.ponavlja, da ima preglednost ključno vlogo pri razkrivanju goljufivih shem in odvračanju od goljufivih dejanj; ponovno izraža nezadovoljstvo z razlago pojma „končni prejemnik“ v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jo je podprla Komisija; zavrača nepopolno in zavajajoče tolmačenje Komisije Odgovori Komisije na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča z dne 2. septembra 2024 z naslovom „Črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost – Sredstva se črpajo z zamudami in še vedno obstajajo tveganja, da ukrepi ne bodo dokončani in zato tudi cilji mehanizma za okrevanje in odpornost ne bodo doseženi“, stran 4.; ugotavlja, da je tudi v skladu s smernicami Komisije Obvestilo Komisije – Smernice o načrtih za okrevanje in odpornost (C(2024)4618). „končni prejemnik“ „zadnji subjekt“, ki prejema sredstva za ukrep mehanizma za okrevanje in odpornost, in da se noben začetni ali vmesni prejemnik sredstev, kot so ministrstva ali agencije, ki delujejo zgolj kot distributerji sredstev, ne bi smel šteti za „zadnji subjekt“; ponovno poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, naj zagotovijo informacije o „končnem prejemniku“ ali „zadnjem subjektu“ in naj od držav članic ne sprejmejo nobenih informacij o „prejemnikih na drugi ravni“, ki niso v skladu z dogovorom med sozakonodajalcema; poziva Komisijo, naj pregleda svoje smernice, tako da navede primere, ki lahko pojasnijo določbo in so trden referenčni okvir za nacionalne organe, ter spodbuja ustrezno raven preglednosti in enotno razlago v vseh državah članicah; poudarja, da mora Parlament, če Komisija še naprej ne bo zagotavljala popolne preglednosti, razmisliti o vseh razpoložljivih ukrepih za uveljavljanje skladnosti;

51.je zaskrbljen zaradi mnenja Računskega sodišča Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 22/2024 z naslovom Dvojno financiranje iz proračuna EU – Kontrolni sistemi so brez bistvenih elementov za zmanjševanje povečanega tveganja, nastalega zaradi modela financiranja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ni povezano s stroški, in njegova letna poročila o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2022. o vse večjem tveganju, da bodo sredstva EU dvakrat porabljena in dvakrat izplačana za isti ukrep; se zaveda, da se ustrezni ukrepi na podobnih področjih, kot sta prometna in energetska infrastruktura, financirajo iz proračuna EU in mehanizma za okrevanje in odpornost, saj se iz sklada EU za okrevanje po pandemiji financirajo ukrepi, podobni tistim, ki jih zajemajo standardni programi EU; priznava, da je dopolnjevanje med mehanizmom za okrevanje in odpornost z drugimi instrumenti EU dovoljeno, vendar ugotavlja, da bi to lahko privedlo do doseganja mejnikov, ki se v celoti financirajo iz skladov, ki niso mehanizem za okrevanje in odpornost, saj slednji ni povezan s povračilom dejansko nastalih stroškov, temveč nagrajuje izpolnjevanje mejnikov in ciljev; poudarja, da več ravni upravljanja, razdrobljeno okolje IT in omejena izmenjava podatkov ali uporaba orodij za podatkovno rudarjenje, kot je ARACHNE, preprečujejo odkrivanje dvojnega financiranja, zato vzpostavljeni nadzorni mehanizmi morda ne bodo zadostovali za ustrezno ublažitev tega povečanega tveganja; vztraja, da odsotnost neposrednega dostopa do celotnega seznama končnih prejemnikov mehanizma za okrevanje in odpornost omejuje zmožnost Komisije, da odkrije morebitne primere dvojnega financiranja; meni, da previdnostni ukrepi, ki so jih sprejele nekatere države članice, da bi se izognile kombiniranju mehanizma za okrevanje in odpornost z drugimi instrumenti EU, prispevajo k zmanjšanju tveganja dvojnega financiranja; poziva Komisijo, naj poveča nadzor v zvezi s tem;

52.ugotavlja, da lahko države članice v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključijo ukrepe brez ocenjenih stroškov ali z ocenjenimi stroški nič Delovni dokument služb Komisije z dne 22. januarja 2021 z naslovom Smernice za države članice – načrti za okrevanje in odpornost (SWD(2021)0012).; poudarja tudi, da so ti mejniki „brez stroškov“ glavni referenčni okvir za ocenjevanje, ali so bila sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost pravilno uporabljena za predvidene namene; razume, da se plačila za te mejnike „brez stroškov“ oziroma s „stroški nič“ sprostijo, potem ko se dosežejo mejniki, ne glede na nastale stroške, kar je skladno s pristopom financiranja, ki ni povezano s stroški, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost; vendar ugotavlja, da zaradi takšnih mejnikov ni mogoče preveriti dobrega upravljanja izplačanih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, saj se ta sredstva izplačajo v povezavi z mejnikom, za katerega niso bila uporabljena; poziva Komisijo, naj ponovno preuči svojo predpostavko, da ukrep s „stroški nič“ ne more privesti do dvojnega financiranja, ne glede na to, ali se za njegovo izvajanje uporabljajo druga sredstva EU; odločno poziva Komisijo, naj okrepi nadzor nad ukrepi s „stroški nič“ in državam članicam zagotovi smernice o tem, kako obravnavati finančno zasnovo zadevnih ukrepov, da se prepreči takšno tveganje;

53.ponovno poziva Komisijo, naj ohrani ustrezne postopke naknadne revizije in posebno pozornost nameni tveganju razveljavitve po plačilu pri uresničitvi ciljev, ki so bili predhodno revidirani in ocenjeni kot zadovoljivo izpolnjeni;

54.spremlja strateško pobudo varuhinje človekovih pravic v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jo je začela februarja 2022 in zaključila septembra 2023, ter v celoti podpira njene rezultate; pozdravlja sedanji dialog med Komisijo in varuhinjo človekovih pravic za obravnavanje ugotovljenih neoptimalnih okoliščin, zlasti v zvezi s preglednico kazalnikov in proaktivnim objavljanjem dokumentov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost;

55.pozdravlja politični dogovor o predlaganem prenovljenem besedilu finančne uredbe; meni, da bosta razširitev področja uporabe sistema EDES na deljeno upravljanje in sprejetje pravne podlage za uporabo programa ARACHNE kot modela za orodje za rudarjenje podatkov in ocenjevanje tveganja na ravni EU okrepila zaščito finančnih interesov EU; opozarja na pozive iz prejšnjih poročil, naj se zagotovi, da bodo vse države članice uporabljale orodja za podatkovno rudarjenje, zlasti program ARACHNE, da bi zagotovile pravočasne in skrbne standarde poročanja;

56.se strinja, da lahko sistem za upravljanje nepravilnosti (IMS), prek katerega države članice poročajo Komisiji o nepravilnostih in goljufijah, ki vplivajo na proračun EU, doseže večjo interoperabilnost z drugimi korporativnimi orodji Komisije, kot sta program ARACHNE in sistem EDES, ter z digitalnimi orodji v državah članicah; poziva, naj se Parlament po prenovitvi finančne uredbe obvesti o napredku vmesnika EDES-IMS in o morebitni uporabi podatkov iz sistema za upravljanje nepravilnosti v orodju za rudarjenje podatkov in ocenjevanje tveganja (ARACHNE);

57.ponovno poziva k večji interoperabilnosti med podatkovnimi sistemi ter k uskladitvi poročanja, spremljanja in revizij v Uniji; se zaveda medsektorske narave interoperabilnosti in pozdravlja sprejetje akta o interoperabilni Evropi Uredba (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (Akt o interoperabilni Evropi) (UL L, 2024/903, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/903/oj).;

58.poudarja ugotovitve Evropskega računskega sodišča v pregledu št. 04/2023 z dne 6. julija 2023 o digitalizaciji upravljanja sredstev EU; opozarja na pozitivne učinke digitalizacije na preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti ter na upravljanje, nadzor in revizijo sredstev EU, saj omogoča lažji in hitrejši dostop do podatkov in navzkrižno preverjanje na daljavo ter tako omejuje stroške z zmanjšanjem potrebe po kontrolah in pregledih na kraju samem;

59.priznava, da ima izkoriščanje gospodarstva v realnem času in podatkovnega gospodarstva velike koristi za zaščito finančnih interesov Unije, hkrati pa zmanjšuje upravno breme za javne organe in podjetja, ki znotraj EU poslujejo in trgujejo čezmejno; poziva EU in države članice, naj izboljšajo učinkovitost izmenjave podatkov z vzpostavitvijo digitalnega ekosistema, ki bo omogočal nemoten in varen pretok standardiziranih, strukturiranih in strojno berljivih podatkov v realnem času med podjetji in javnimi organi, zlasti nacionalnimi davčnimi upravami, da bi omejili možnosti goljufij in davčnih utaj;

60.se strinja, da bi morala biti digitalizacija v središču vsake strategije za boj proti goljufijam in da bi jo bilo treba zlasti vključiti v nacionalne strategije za boj proti goljufijam, da bi omogočili usklajevanje med njenimi sestavnimi deli in upoštevali grožnje, ki jih predstavljajo nove tehnologije;

61.meni, da digitalizacija ponuja priložnosti za oprijemljive izboljšave pri upravljanju mreže za boj proti goljufijam in da s spodbujanjem komunikacije in dostopnosti prispeva k izboljšanju poročanja, s čimer omogoča boljše razumevanje ovir, ki še vedno obstajajo, ter pravočasnejše in celovitejše odzivanje odločevalcev in sozakonodajalcev; pozdravlja, da je več kot polovica držav članic sprejela ukrepe za prepoznavanje in odpravo vrzeli v znanjih in spretnostih pri digitalizaciji, zlasti pomanjkanja informacij in dostopa do podatkov o digitalizaciji; spodbuja države članice in akterje v strukturi AFA, naj še naprej odpravljajo vrzeli v znanjih in spretnostih z ukrepi, ki med drugim vključujejo izmenjavo znanja, usposabljanje ter širjenje strokovnega znanja in spretnosti na področju digitalizacije;

62.pozdravlja prizadevanja številnih komponent strukture AFA pri ocenjevanju in nadaljnjem razvoju možnosti, ki jih umetna inteligenca in strojno učenje nudita na področju prepoznavanja in odkrivanja nepravilnosti ter pri poskusih izboljšanja učinkovitosti analitičnih in klasičnih upravnih nalog; ponovno poudarja, da mora v vsakem procesu ostati ključno ocenjevanje, ki ga opravi človek; dodaja, da lahko umetna inteligenca korenito spremeni boj proti goljufijam, saj omogoča hitro analizo velikih naborov podatkov ter izboljša odkrivanje in prepoznavanje vzorcev goljufij; opozarja, da je uspešna uporaba umetne inteligence odvisna od učinkovitega sodelovanja med vsemi deležniki in od razpoložljivosti visokokakovostnih podatkov ter da se opira na učinkovito uporabo orodja ARACHNE; poziva Komisijo, naj si prizadeva za razvoj umetne inteligence v Evropi, da bi ohranili suverenost na področju podatkov in zagotovili zanesljivo varstvo podatkov v skladu z načeli iz akta o umetni inteligenci Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828, (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj). in splošne uredbe o varstvu podatkov Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).; poziva vse akterje na področju boja proti goljufijam, naj okrepijo sodelovanje, da bi učinkovito in odgovorno izkoristili uporabo umetne inteligence v boju proti goljufijam;

63.priznava, da raste tveganje, da se bodo vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, uporabljale za manipuliranje postopkov javnega naročanja, finančnih transakcij in dokazov v preiskavah goljufij; poziva Komisijo, naj da prednost raziskovalnim in političnim ukrepom za boj proti goljufivim dejavnostim, ki jih omogoča umetna inteligenca, vključno s tehnologijo globokih ponaredkov in kampanjami dezinformiranja, ki jih omogoča umetna inteligenca in bi lahko ogrozile finančne mehanizme in mehanizme za preprečevanje goljufij; poziva Komisijo, naj predlaga strožje pravne določbe in kazni za subjekte, za katere se ugotovi, da uporabljajo umetno inteligenco za finančne goljufije oziroma za omogočanje finančnih goljufij, vključno s shemami pranja denarja, ki temeljijo na umetni inteligenci, ponarejanjem pogodb in krajo digitalne identitete v postopkih javnega naročanja;

64.priznava, da je uporaba umetne inteligence pomembna za izboljšanje kakovosti in popolnosti podatkov, ki se izmenjajo z državami članicami; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe urada OLAF, vključno s priporočili iz letnih poročil o zaščiti finančnih interesov, strukturiranimi dvostranskimi dialogi z državami članicami, revizijo akcijskega načrta za strategijo Komisije za boj proti goljufijam in medinstitucionalnimi izmenjavami, ki se osredotočajo na te zadeve;

65.poziva tudi k namenski pobudi na ravni EU, da se v okviru urada OLAF, EJT in Europola razvijejo umetnointeligenčni mehanizmi za odkrivanje goljufij, da bi povečali učinkovitost pri spremljanju in preprečevanju finančnih kaznivih dejanj zoper proračun EU; priporoča ustanovitev projektne skupine na ravni EU, ki bi jo sestavljali predstavniki urada OLAF, EJT, Europola in nacionalnih enot za boj proti goljufijam ter bi se posebej osredotočala na grožnje digitalnih goljufij, vključno s tehnologijo globokih ponaredkov, ponarejenimi dokumenti, ustvarjenimi z umetno inteligenco, in goljufijami s sintetično identiteto; poudarja, da bi morala ta projektna skupina razvijati primere dobre prakse in jih izmenjevati z državami članicami;

66.poudarja, da je treba okrepiti čezmejno sodelovanje in mehanizme za izmenjavo podatkov med državami članicami za boj proti goljufijam, ki jih omogoča umetna inteligenca, zlasti na področjih z visokim tveganjem, kot so DDV, carine in razdeljevanje finančne pomoči; spodbuja vzpostavitev skupnega obveščevalnega vozlišča EU za sledenje goljufivim umetnointeligenčnim dejavnostim v realnem času; poziva Komisijo in države članice, naj umetno inteligenco in podatkovno analitiko vključijo v sisteme za odkrivanje goljufij ter tako zagotovijo interoperabilnost med podatkovnimi zbirkami na ravni držav in na ravni EU, hkrati pa ohranijo čvrste zaščitne ukrepe za varstvo podatkov;

67.poziva Komisijo in države članice, naj v umetnointeligenčnih orodjih za odkrivanje goljufij izvajajo stroge ukrepe za preglednost in revizijo, da bi preprečile pristranskost, manipulacijo algoritmov in zlorabe v sistemih finančnega nadzora; poziva k oblikovanju etičnih smernic na področju umetne inteligence za institucije za preprečevanje goljufij, da se zagotovi odgovornost;

68.poziva k obveznemu postopku forenzičnega preverjanja vseh digitalnih dokazov, predloženih v primerih finančnih goljufij, da se zagotovi verodostojnost dokumentov, ter avdio in video gradiva, ki se uporabi v preiskavah;

69.poudarja, da je struktura AFA sestavljena institucionalna struktura, zasnovana za odkrivanje in preprečevanje goljufij in drugih oblik kršitev, ki škodijo finančnim interesom EU, in boj proti njim, da temelji na večplastni mreži sodelovanja, v kateri se prva raven (OLAF, EJT, Europol, Eurojust, AMLA, Komisija, Evropsko računsko sodišče in Evropska investicijska banka (EIB)) opira na horizontalno sodelovanje med institucijami, organi, uradi in agencijami EU, ostale ravni pa so osnovane na vertikalnih odnosih med organi EU in nacionalnimi organi ter med organi EU in mednarodnimi organizacijami; poudarja, da se je struktura AFA z leti razvijala preko vrste ločenih odločitev, ki so privedle do inovativne mreže subjektov; poudarja, da so njihove usklajene dejavnosti v zadnjih letih ustvarile dragocene izkušnje, ki bi jih bilo treba upoštevati pri prihodnji reviziji ustreznih uredb; poudarja, da je bil z ustanovitvijo EJT vzpostavljen prvi evropski tožilski organ, ki omogoča hitre in neposredne kazenskopravne preiskave in kazenski pregon, ter da je treba izkušnje, pridobljene v prvih letih operativne dejavnosti tožilstva, ustrezno vključiti v zakonodajni okvir, da bo lahko v celoti izkoristilo razpoložljiva orodja in vire; poudarja pomen jasnih mandatov med različnimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU, da bi čim bolj zmanjšali tveganje prekrivanja in podvajanja ter tako zagotovili učinkovitost delovanja strukture AFA;

70.ceni, da so bili v poročilo o zaščiti finančnih interesov Unije (poročilo PIF) za leto 2023 vključeni glavni upravni in sodni rezultati, ki sta jih dosegla urad OLAF in EJT, kar sledi številnim pozivom Parlamenta k celovitejšemu poročanju o ukrepih, ki so jih izvedli sestavni deli strukture AFA; vendar meni, da bi bilo treba obravnavati razlike v naravi, obsegu in podrobnostih med obema poročiloma ter da bi bilo treba jasno navesti področja sodelovanja; meni, da so razlike v podatkih urada OLAF, EJT in poročila PIF za leto 2023 v sedanjih okoliščinah upravičene; poudarja, da lahko organi poročanja v državah članicah poročajo o kazenskih preiskavah le, če jim to dovolijo ustrezni sodni organi, kar pomeni, da EJT in OLAF sicer sporočata podatke o aktivnih preiskavah, vendar organi poročanja pogosto ne morejo vnesti teh podatkov v podatkovno zbirko sistema za upravljanje nepravilnosti, ker je treba zaščititi zaupnost in poskrbeti za pravilno izvedbo preiskav; razume, da ti primeri privedejo do razhajanj v podatkih (delta), ki jih je mogoče odpraviti šele po zaključku preiskav in vključitvi ustreznih podatkov v poročila za Komisijo, da jih je mogoče vključiti v prihodnje poročilo PIF;

71.pozdravlja, da je Komisija maja 2023 sprejela sveženj protikorupcijskih ukrepov, ki vključuje predlog direktive o boju proti korupciji; meni, da je treba izboljšati preprečevanje in kazenski pregon korupcije, in poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje izvrševanja ukrepov v državah članicah;

72.pozdravlja vzpostavitev mreže za boj proti korupciji, ki se je prvič sestala 20. septembra 2023; meni, da bi lahko evidentiranje področij z visokim tveganjem korupcije učinkovito prispevalo k nadaljnjemu razvoju protikorupcijske strategije EU;

73.izpostavlja pomen pravne države kot ene od temeljnih vrednot Unije in poudarja, da je mehanizem pogojenosti s pravno državo bistven za zagotavljanje, da bodo države članice še naprej spoštovale načela pravne države; ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi razmer na področju pravne države v nekaterih državah članicah, kar je samo po sebi zelo zaskrbljujoče in lahko povzroči resne izgube za proračun Unije; poziva Komisijo, naj v primerih, ko države članice kršijo načela pravne države, to pa vpliva ali bi lahko vplivalo na finančne interese EU, zagotovi dosledno in hitro izvajanje vseh elementov mehanizma; vztraja tudi, da je pri ocenjevanju stanja pravne države v državah članicah potrebna skladnost med različnimi instrumenti;

74.ugotavlja, da četrto poročilo Komisije o stanju pravne države za leto 2023, sprejeto februarja 2024, vsebuje nadaljnje ukrepe na podlagi priporočil iz lanskega poročila o stanju pravne države; kar zadeva boj proti korupciji priznava, da so različne države članice posodobile ali začele revidirati svoje nacionalne strategije in/ali akcijske načrte, druge pa so izvedle reformo kazenskega prava, da bi okrepile boj proti korupciji; ugotavlja, da so omejena sredstva tožilstev v več državah članicah glavna ovira v boju proti korupciji; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja in podpira prizadevanja držav članic za reformo in izboljšanje učinkovitosti kazenskih postopkov ter obravnavanje drugih izzivov, opredeljenih v poročilu; opozarja Komisijo, da ima na voljo učinkovita orodja za zaščito pravne države, kot so postopki za ugotavljanje kršitev, pogojenost financiranja in postopki iz člena 7 PEU, ter pričakuje, da jih bo vse v celoti uporabila; v zvezi s tem poudarja, da se v novi finančni uredbi uvaja pogojenost, povezana z vrednotami iz člena 2 PEU, in poziva Komisijo, naj jo začne uporabljati, zlasti kadar so bili že sproženi postopki za ugotavljanje kršitev proti državi članici, ker naj bi bila kršila vrednote iz člena 2 PEU, saj se s tem jasno ugotovi, da je v teku kršitev, ki bi lahko vplivala tudi na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije;

75.je seznanjen z odločitvijo Komisije, da ne bo umaknila ukrepa iz člena 2(2) Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/2506 z dne 15. decembra 2022 o ukrepih za zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države na Madžarskem UL L 325, 20.12.2022, str. 94, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2022/2506/oj.; pričakuje, da bosta Komisija in Svet sprejete ukrepe preklicala samo, če bodo predloženi dokazi, da je madžarska vlada sprejela ukrepe, ki so se v praksi izkazali za učinkovite, in da pri sprejetih ukrepih ni bilo nazadovanja; obsoja grožnje, na primer z vohunjenjem, ki so jim izpostavljeni uslužbenci institucij EU, denimo zaposleni v uradu OLAF, med preiskovalnimi misijami na Madžarskem; poudarja, da takšna dejanja resno ogrožajo pravno državo in integriteto institucij EU; poziva k čimprejšnji uvedbi čvrstih zaščitnih ukrepov za varovanje osebja institucij EU na misijah; poziva madžarske oblasti, naj nemudoma sprejmejo konkretne ukrepe za zaščito neodvisnosti sodstva, ohranjanje svobode medijev in dosledno izvajanje priporočil iz poročila Komisije o stanju pravne države, da bi ponovno vzpostavile demokratični sistem zavor in ravnovesij; poziva Svet, naj nadaljuje postopek iz člena 7 PEU proti madžarski vladi;

76.poudarja, da je spoštovanje pravne države, vključno z bojem proti korupciji, ključni dejavnik okolja enotnega trga, ki spodbuja naložbe, rast, delovna mesta in inovacije ter ščiti mala in srednja podjetja ter gospodarske subjekte, ki delujejo čezmejno; poudarja, da je Komisija odgovorna za natančno preverjanje izpolnjevanja mejnikov, povezanih s pravno državo, ki so vključeni v različne načrte držav članic za okrevanje in odpornost, saj je to pogoj za izplačilo sredstev; opozarja, da je komisar za demokracijo, pravosodje in pravno državo, ki se pri svojem delu tesno usklajuje z nedavno imenovanim komisarjem za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo, prvenstveno odgovoren za celovito izvajanje splošnega režima pogojenosti; poziva Komisijo, naj „dialoga“ z državami članicami ali „pilotnega“ postopka ne uporablja kot časovno neomejenega načina, da bi se izognila uvedbi dejanskih postopkov za ugotavljanje kršitev; poleg tega poziva Komisijo, naj prednostno obravnava horizontalne kršitve, ki vplivajo na finančne interese EU, zlasti v zvezi z direktivo o zaščiti finančnih interesov in uredbo o EJT Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj).; pozdravlja izjavo iz političnih smernic Komisije o pomenu pravne države za sredstva EU in zavezo komisarja za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo, da bo v naslednjem večletnem finančnem okviru uvedel močne zaščitne ukrepe za pravno državo;

77.meni, da je treba dodatno okrepiti zaščito skupnih vrednot EU iz člena 2 PEU, ki je trenutno vključena v uredbo o skupnih določbah; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko razvili mehanizem, enakovreden horizontalnim omogočitvenim pogojem, ki bi bil splošna značilnost na vseh področjih proračuna EU, da bi z vsemi vrednotami iz člena 2 PEU povezali širši nabor politik; poziva Komisijo, naj preuči načine, kako povezati financiranje s pogoji pravne države in dokončanjem potrebnih reform, da bi zagotovila celovit pristop, ki bi se horizontalno uporabljal za vse sklade EU; poziva Komisijo, naj si prizadeva za celovit pristop in prednostno predlaga nadaljnjo krepitev nabora orodij Unije za pravno državo, vključno z okrepljenim pogojevanjem s pravno državo za sredstva, ki se uporabljajo v sedanjem programskem obdobju;

78.vztraja, da je korupcija neločljivo povezana s pranjem denarja in da je pranje denarja eden najpomembnejših dejavnikov, ki omogočajo nezakonite dejavnosti hudodelskih združb, saj jim omogoča prenos premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v zakonito gospodarstvo; priznava, da sta heterogenost nacionalnih pravnih sistemov in razdrobljena uporaba okvira Unije za preprečevanje pranja denarja otežili preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter boj proti njemu; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje ambicioznega zakonodajnega svežnja o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, ki bo poenotil nacionalna pravila in tako okrepil skupni boj proti pranju denarja po vsej Uniji; pozdravlja ustanovitev novega organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA); meni, da bo imela nova agencija s svojimi odgovornostmi za usklajevanje in nadzor osrednjo vlogo v novem okviru za preprečevanje pranja denarja; opozarja, da sta pranje denarja in financiranje terorizma neločljivo povezana, in poziva EJT, urad OLAF in Evropsko računsko sodišče, naj bodo odločnejši v boju proti tem pojavom;

79.se strinja, da se je s prenovitvijo finančne uredbe okrepila zaščita finančnih interesov EU; poudarja, da je bilo področje uporabe sistema EDES razširjeno na deljeno in neposredno upravljanje ter nudi nove razloge za izključitev; pozdravlja uvedbo pravne podlage za orodje za ocenjevanje tveganja in rudarjenje podatkov, ki naj bi ga uporabljale vse države članice v vseh načinih upravljanja; obžaluje, da bosta oba ukrepa začela veljati šele leta 2028 in šele z naslednjim večletnim finančnim okvirom, zaradi česar še več let ne bo celovite preglednosti v zvezi s končnimi prejemniki sredstev EU in zamujena bo ključna priložnost, da bi se ti podatki uporabili za okrepitev zaščitnih ukrepov proti korupciji in goljufijam;

80.ceni sprejetje posodobljenega akcijskega načrta Sporočilo Komisije z dne 11. julija 2023 z naslovom Revidirani akcijski načrt o strategiji Komisije za boj proti goljufijam za leto 2023 (COM(2023)0405), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z dne 11. julija 2023 z naslovom Akcijski načrt – revizija za leto 2023 (SWD(2023)0245). za strategijo Komisije za boj proti goljufijam iz leta 2019; ugotavlja, da vključuje 44 ukrepov, porazdeljenih med sedem področij, ki zajemajo zlasti digitalizacijo, sodelovanje, mehanizem za okrevanje in odpornost, carinske goljufije in ozaveščanje o vprašanjih etike in kulture boja proti goljufijam;

81.poudarja, da je program EU za boj proti goljufijam (UAFP) edini program porabe, ki je posebej namenjen boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU, in da zagotavlja ustrezno podporo organom vseh držav članic kot sestavnim delom zunanje plasti strukture AFA, da se okrepi boj proti goljufijam; ugotavlja, da je ta program dovolj prožen, da se lahko prilagaja nenehno spreminjajočemu se okolju boja proti goljufijam, in da je usklajen s sedemletnim obdobjem (2021–2027) sedanjega večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da je doslej 55 % skupnega izvrševanja programa prispevalo k digitalnemu prehodu;

82.poziva Komisijo, naj se opre na uspeh programa Unije za boj proti goljufijam, in spodbuja komisarja za proračun in boj proti goljufijam, naj ta program obravnava kot model, ki ga je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru razširiti v skladu z nalogo iz poslanice, da se zagotovi podpora prizadevanjem držav članic za zaščito finančnih interesov Unije;

83.pozdravlja, da je program Unije za boj proti goljufijam leta 2023 prejel prvo prošnjo za pridružitev države, ki ni članica EU, in sicer Ukrajine, s katero so pogajanja o sporazumu o pridružitvi in sodelovanju v programu potekala marca 2024, ko je bil sporazum tudi sprejet;

84.izraža zaskrbljenost, ker je Komisija v svoji zadnji vmesni oceni programa Herkul III odkrila vidike, ki bi lahko ovirali učinkovitost programa, zlasti dejstvo, da uprave nekaterih držav članic niso imele dovolj sredstev, da bi lahko izpolnile upravne zahteve programa;

85.je seznanjen, da je EJT večkrat pozvalo k okrepitvi zmogljivosti odkrivanja v ustreznih sestavnih delih strukture AFA, in opozarja, da je treba v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam izpostaviti analizo podatkov kot orodje za odkrivanje goljufij; v zvezi s tem poudarja pomen uskladitve opredelitev, da bi dobili primerljive podatke iz vse EU; spodbuja Komisijo, naj okrepi uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti kot orodja za podporo revizorjem pri analizi tveganja med pripravo revizijskih dejavnosti; poziva urad OLAF, naj poveča ponudbo usposabljanja za osebje Komisije, vključno z revizorji in ustreznimi akterji v krogu finančnega toka;

86.se zaveda, da decentralizirana struktura EJT pomeni medsebojno vplivanje med nacionalnim pravom in pravom EU ter med nacionalnimi organi in EJT; razume, da EJT deluje na podlagi uredb EU, ki se uporabljajo neposredno, potrebuje pa tudi sprejetje ustreznih izvedbenih ukrepov v nacionalni zakonodaji, s katerimi se prenesejo direktiva o zaščiti finančnih interesov in drugi ustrezni akti Unije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo nacionalna zakonodaja v celoti skladna z uredbo o EJT in direktivo o zaščiti finančnih interesov, začne postopke za ugotavljanje kršitev in predlaga revizijo teh pravnih aktov, da bi bilo EJT učinkovitejše pri izvajanju svojega mandata;

87.je seznanjen z rezultati ocene skladnosti ukrepov, ki so jih države članice sprejele za prilagoditev svojih sistemov uredbi o EJT JUST/2022/PR/JCOO/CRIM/0004 – Okvirna pogodba JUST/2020/PR/03/0001 o storitvah pravne analize, vključno z oceno skladnosti nacionalnih ukrepov za prenos, na področjih politike pravosodja in potrošnikov., ki je bila predstavljena septembra 2023; obžaluje, da številne situacije še vedno niso optimalne in jih je treba obravnavati, ker zmanjšujejo učinkovitost zaščite finančnih interesov Unije s kazenskimi preiskavami; spominja zlasti na razdelitev pristojnosti med nacionalna tožilstva in EJT; poudarja tudi, da uredba o EJT določa, da je treba o morebitnih primerih EJT poročati neposredno in brez nepotrebnega odlašanja; poziva Komisijo, naj preveri in spremlja, ali so se države članice povsem uskladile z uredbo o EJT in ali neposredno njemu takoj poročajo o sumih goljufije na področjih v njegovi pristojnosti;

88.je zaskrbljen, ker v številnih državah članicah imenovani nacionalni organ, ki odloča o nesoglasjih med EJT in nacionalnimi organi glede pristojnosti za pregon zadeve, ni sodišče; poziva Komisijo, naj preveri in spremlja, ali države članice v celoti spoštujejo člen 25(6) in člen 42(2)(c) uredbe o EJT, ki vključuje možnost pritožbe pri Sodišču Evropske unije zoper odločitev nacionalnega organa o dodelitvi pristojnosti;

89.poudarja, da bi lahko sedanji nadzor nacionalnih organov nad „potrebnimi“ viri in opremo evropskih delegiranih tožilcev ter potreba po sklicevanju na določbe nacionalnih organov o „ustreznih ureditvah“ o socialni varnosti, pokojninah in zavarovalnem kritju omejila avtonomijo in neodvisnost delovanja EJT; poziva Komisijo, naj v prihodnji reviziji uredbe o EJT predlaga ustrezne rešitve;

90.poudarja, da se prenos direktive o zaščiti finančnih interesov med državami članicami razlikuje, kar v nekaterih primerih vpliva na čezmejno izvajanje pristojnosti EJT; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno izvajanje direktive o zaščiti finančnih interesov in na podlagi pridobljenih izkušenj predlaga njeno revizijo;

91.poudarja, da člen 25(3) uredbe o EJT, ki podrobneje določa izvajanje pristojnosti EJT v primeru kaznivih dejanj, ki niso povezana z zaščito finančnih interesov, so pa neločljivo povezana s kaznivimi dejanji s področja zaščite finančnih interesov, odpira pravna in praktična vprašanja ter zahteva nadaljnjo racionalizacijo, da bi učinkovito uporabili pravni okvir EJT; poziva Komisijo, naj pri prihodnji reviziji uredbe o EJT predlaga ustrezne rešitve za okrepitev njegove zmožnosti preiskovanja čezmejnega organiziranega kriminala;

92.priznava Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. februarja 2024 o poročilu Komisije o stanju pravne države za leto 2023. pomembno vlogo EJT pri zaščiti pravne države in boju proti korupciji v Uniji ter spodbuja Komisijo, naj v nadaljnjih poročilih o stanju pravne države pozorno spremlja raven sodelovanja držav članic z EJT; pozdravlja pristop Poljske in Švedske k EJT; z odobravanjem ugotavlja, da je Irska nedavno napovedala, da namerava sodelovati; poziva vlado Madžarske kot edine preostale države članice, ki se še ni pridružila EJT, čeprav za to ni pravnih ali ustavnih ovir, naj to nemudoma stori; opozarja na široko podporo javnosti za pristop Madžarske, ki se je pokazala s tem, da je bilo zbranih 680 000 podpisov za pridružitev EJT, kar kaže na odločno zahtevo družbe po okrepljenih pravnih varovalih pred goljufijami in korupcijo, ki škodijo finančnim interesom Unije;

93.ponovno poziva k začetku izmenjave mnenj o morebitni pojasnitvi pristojnosti EJT v okviru njegovega mandata, kot je opredeljen v Pogodbi, v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije;

94.ugotavlja, da se je v letu 2023 sodelovanje med zadevnimi akterji povečalo, pri čemer sta EJT in Eurojust konec leta 2023 sodelovala v 26 tekočih zadevah; ugotavlja, da sta EJT in Europol tudi v letu 2023 učinkovito sodelovala pri različnih operativnih zadevah, in razume, da se je to sodelovanje v letu 2023 skoraj podvojilo, pri čemer je Europol na zahtevo EJT zagotovil podporo v 47 primerih; poziva Komisijo, naj od EJT in Eurojusta zahteva, da podrobno navedeta merila učinkovitosti, ki so podlaga za izvajanje njunih dejavnosti;

95.pozdravlja prizadevanja urada OLAF in EJT za okrepitev njunega sodelovanja; razume, da si urada izmenjujeta informacije, da bi preprečila vzporedne preiskave istih zadev, in da je urad OLAF v letu 2023 začel 22 dopolnilnih preiskav, EJT pa je zahtevalo štiri podporne preiskave; se zaveda, da sinergije, ki izhajajo iz dopolnilnih preiskav (prejšnji člen 12(f) uredbe o uradu OLAF) in preiskav v podporo (prejšnji člen 12(e) uredbe o uradu OLAF), niso optimalne; poziva Komisijo, naj pri pregledu svojih predpisov obravnava pravne in operativne vzroke za to;

96.je zaskrbljen zaradi pomanjkanja analiz in točnih informacij o izterjavah v korist proračuna Unije, ki bi morale slediti preiskavam urada OLAF in EJT; se zaveda, da učinek strukture AFA na varnost državljanov in izvrševanje načela pravne države v Uniji presega zgolj količinsko opredelitev finančnih izterjav; vendar poudarja, da bi morali rezultati prizadevanj za oblikovanje strukture AFA iti v smeri merljivosti in oprijemljivosti, vsaj kar zadeva proračunske vidike; poudarja, da bi bilo treba pri dodeljevanju sredstev in opredelitvi mandatov oceniti in upoštevati učinek dejavnosti, ki se izvajajo za zaščito finančnih interesov Unije;

97.razume, da Komisija še ni predstavila podatkov o izterjavah v korist proračuna Unije, potem ko je bila o njih obveščena s poročanjem o dejavnostih EJT, kot določa člen 103(2) uredbe o EJT, ter da je ta zadeva vključena v poslanico komisarja za proračun, boj proti goljufijam in javno upravo; ugotavlja, da je zamrznitev premoženja bistvena za boj proti kaznivim dejanjem, ki vplivajo na proračun EU, ter da je potreben določen čas, da se z zamrznitve preide na dejanske zaplembe in povračila; poudarja, da se ne pričakuje, da bo zaplenjeni znesek samodejno vrnjen v proračun Unije; ugotavlja, da bi se morali v skladu s členom 38 uredbe o EJT morebitni prihodki iz naslova ukrepov v zvezi z odvzemom in zasegom, ki jih v državah članicah sprejmejo evropski delegirani tožilci, vrniti v proračun EU, kjer bi se lahko knjižili kot nenamenski prejemki; poziva Komisijo, naj z zadevnimi nacionalnimi organi uredi vse potrebno, da se bodo lahko ti zneski vrnili v proračun EU;

98.poudarja, da podatki o učinkovitih izterjavah, ki so sledile finančnim priporočilom urada OLAF, niso objavljeni v letnem poročilu urada OLAF ali katerem koli drugem uradnem poročilu Komisije; obžaluje, da so na voljo le zbirni podatki, ki se nanašajo na 2299 finančnih priporočil, ki jih je urad OLAF izdal med letoma 2012 in 2023 v skupnem znesku približno 9 milijard EUR; ugotavlja, da so glede na analizo razpoložljivih podatkov možne številne izboljšave; ugotavlja, da obstaja velika vrzel med zneski, ki jih je urad OLAF priporočil za izterjavo, zneskom, ki so ga službe Komisije opredelile kot izterljive, in zneskom, ki je bil na koncu dejansko izterjan; je zaskrbljen zaradi nizkih stopenj izterjav neupravičenih odhodkov (za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru deljenega in posrednega upravljanja, znaša stopnja 34 % oziroma 11 %, za izterjave v okviru neposrednega upravljanja pa le 22 %); poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno razčlenjene podatke o izterjavi in oceni razloge za vrzel pri izterjavah; poudarja, da se morata urad OLAF in Komisija dogovoriti o skupnih merilih ocenjevanja in jih dosledno uporabljati, da bi zagotovila večjo konvergenco in jasnost ter tako izboljšala učinkovitost in uspešnost ocenjevanja finančnih izterjav; poudarja, da so izterjave na podlagi priporočila urada OLAF in preiskave EJT pomembno merilo učinkovitosti strukture AFA, in poziva k večji preglednosti v zvezi s tem;

99.razume, da države članice na splošno zadovoljivo izvajajo priporočila Komisije iz poročila PIF za leto 2022; vendar poudarja, da so med državami članicami še vedno velike razlike; je zaskrbljen predvsem zaradi primerov neustreznega poročanja nekaterih držav članic o nepravilnostih prek sistema za upravljanje nepravilnosti; opozarja, da je poročanje v skladu z veljavnimi uredbami obvezno, in spodbuja urad OLAF, naj okrepi svoje ukrepe nadzora in spremljanja, da se doseže enotno poročanje po vsej Uniji;

100.poziva Komisijo, naj spremlja celovitost poročanja držav, ki prejemajo predpristopno pomoč, v sistemu za upravljanje nepravilnosti in pozdravlja pobude generalnega direktorata za sosedstvo in širitvena pogajanja v zvezi z izvrševanjem obveznosti držav kandidatk, da redno poročajo o nepravilnostih v tem sistemu;

101.spodbuja države članice, naj v sistemu za upravljanje nepravilnosti poročajo o nepravilnostih, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, v skladu s priporočili Računskega sodišča; poziva Komisijo, naj z zagotavljanjem podpore v obliki usposabljanja, seminarjev in izmenjave dobrih praks državam članicam olajša uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti;

102.pozdravlja, da sta se Švedska in Poljska leta 2024 odločili za sodelovanje v EJT in da je pridružitev tožilstvu cilj nove irske vlade; vztraja, da morajo države članice, ki še ne sodelujejo, to nemudoma storiti, in poziva Komisijo, naj s pozitivnimi ukrepi spodbudi sodelovanje v EJT;

103.znova opozarja, da je neučinkovito ali nepravočasno sodelovanje oziroma pomanjkanje sodelovanja držav članic z EJT in uradom OLAF razlog za ukrepanje v skladu z uredbo o pogojenosti; poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva vse informacije EJT in urada OLAF o primerih, ko države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti;

104.vztraja, da so nacionalne strategije za boj proti goljufijam najučinkovitejše orodje za usklajevanje med različnimi nacionalnimi, regionalnimi in sektorskimi organi ter številnimi lokalnimi subjekti, ki so jim zaupane naloge, ki so sestavni del cikla boja proti goljufijam; ugotavlja, da je v letu 2023 21 od 27 držav članic poročalo, da imajo strategijo za boj proti goljufijam; ugotavlja, da je le 10 od 21 držav članic imelo popolno nacionalno strategijo za boj proti goljufijam Od 10 nacionalnih strategij za boj proti goljufijam ena ne zajema vseh faz cikla boja proti goljufijam, ena nima večletne perspektive, dve pa je treba posodobiti., medtem ko je 11 držav članic imelo zgolj sektorske protikorupcijske strategije, ne pa nacionalnih; priznava velike razlike med današnjimi pristopi držav članic v njihovih strategijah za boj proti goljufijam; obžaluje, da šest držav članic sploh nima strategije za boj proti goljufijam; močno obžaluje to zelo nezadovoljivo stanje, ki ogroža integriteto porabe EU in spodkopava zaupanje državljanov v institucije EU;

105.vztraja, da bi državam članicam koristilo redno ocenjevanje njihovih okvirov za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k neodvisnim ali medsebojnim pregledom okvirov za boj proti goljufijam, da bi izboljšale skladnost in si prizadevale za visoke standarde;

106.spodbuja Komisijo, naj predlaga izvršljive pobude za pojasnitev odnosa in razmisli o vzpostavitvi povezave med sprejetjem nacionalne strategije za boj proti goljufijam v državah članicah in ravnjo finančne podpore, ki jo prejmejo;

107.poziva Komisijo, naj v okviru priprav na revizijo uredbe o uradu OLAF začne spremljati stanje služb za usklajevanje boja proti goljufijam, ustanovljenih v državah članicah; spodbuja Komisijo, naj načrtuje posodobitev in preoblikovanje njihove strukture, vloge, odgovornosti in mandata; obžaluje, da v večini služb za usklajevanje boja proti goljufijam v državah članicah število zaposlenih ni optimalno; poudarja, da je treba zagotoviti zadostno raven strokovnega znanja zaposlenih v nacionalnih strukturah za usklajevanje boja proti goljufijam; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira države članice pri prednostni obravnavi teh vprašanj, tudi v okviru cikla evropskega semestra;

108.poudarja vlogo javnih organov pri gojenju kulture ničelne tolerance do goljufij in poudarja zlasti pomen preprečevanja goljufij, s katerim se poskrbi, da sploh ne prihaja do goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in drugih zlorab sredstev; opozarja, da je pravilen prenos direktive o zaščiti finančnih interesov, sprejete 5. julija 2017, bistven za zaščito proračuna Unije, izvajanje vseh politik EU, za katere se uporablja denar EU, tudi v okviru izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ter za določitev obsega preiskav in pregona s strani EJT, katerega pristojnost je določena s sklicevanjem na direktivo o zaščiti finančnih interesov, kot se izvaja z nacionalno zakonodajo; pričakuje, da bodo nacionalni organi, tudi vlade, v vseh državah članicah nedvoumno obsodili goljufije, korupcijo, navzkrižja interesov in vse druge zlorabe javnih sredstev ter proaktivno pristopali k zaščiti finančnih interesov Unije z učinkovitimi ukrepi na področjih, kot so ocena tveganja, komuniciranje in izmenjava informacij, ter z usposabljanjem osebja; poziva Komisijo, naj pravočasno posreduje s postopki za ugotavljanje kršitev, da bi zagotovila dosleden prenos direktive o zaščiti finančnih interesov ter dejansko odgovornost pravnih in fizičnih oseb in sankcije zanje;

109.ponovno poudarja, da imajo žvižgači ključno vlogo pri spodbujanju odkrivanja, preiskovanja in pregona goljufij; razume, da je 24 držav članic do konca leta 2023 sprejelo nacionalno zakonodajo za prenos direktive o žvižgačih in izjavilo, da je njen prenos končan; vendar obžaluje, da je morala Komisija marca 2023, po tem ko je analizirala sprejete nacionalne ukrepe, šest držav članic napotiti na Sodišče Evropske unije, ker niso prenesle direktive in niso priglasile ukrepov za prenos, ter ga pozvala, naj naloži finančne sankcije; je zaskrbljen zaradi drugih postopkov za ugotavljanje kršitev Poročilo Komisije z dne 3. julija 2024 o izvajanju in uporabi Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2024)0269)., ki potekajo proti šestim drugim državam članicam; poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje nacionalnih ukrepov za prenos in o tem ustrezno poroča Parlamentu; poudarja, da mora Parlament tudi nujno zagotoviti pravilen prenos direktive, kot je bilo potrjeno v sodbi Sodišča Evropske unije z dne 11. septembra 2024, v kateri je ugotovilo, da sedanji okvir Parlamenta ne zagotavlja uravnotežene in učinkovite zaščite pred povračilnimi ukrepi; poziva Parlament, naj nemudoma sprejme stroga pravila v skladu z direktivo, da bi zaščitil svoje žvižgače;

110.ugotavlja, da je preiskovalni oddelek Evropske investicijske banke (EIB IG/IN) do konca leta 2023 predložil 10 zadev EJT, 17 zadev pa uradu OLAF; se zaveda, da je mogoče subjekte, za katere je preiskovalni oddelek EIB ugotovil, da izvajajo prepovedane prakse, za določeno obdobje izključiti oziroma razglasiti za neupravičene, iz oddaje naročil ali sklepanja kakršnih koli odnosov z EIB; ugotavlja, da je bilo v postopkih za izključitev v letu 2023 pet gospodarskih subjektov izključenih za najmanj tri leta, pet drugih podjetij pa je sklenilo sporazume o poravnavi, s katerimi je njihova upravičenost pogojena;

111.pozdravlja odziv Komisije na poziv za povečanje spremljanja in nadzora nad sredstvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, ki so namenjena državam, ki niso članice EU, tudi prek skupnega sporočila z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Skupno sporočilo Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 3. maja 2023 o boju proti korupciji (JOIN(2023)0012).; ceni stalna prizadevanja Komisije, da bi zagotovila vključitev protikorupcijskih ukrepov v instrumente EU za zunanje delovanje; ponavlja svoje priporočilo, naj se proračunska podpora začasno ustavi in prevzete obveznosti razveljavijo, in sicer za države, ki niso članice EU, vključno z državami kandidatkami, v katerih oblasti očitno ne ukrepajo proti razširjeni korupciji, ne da bi pri tem ogrozili podporo civilnemu prebivalstvu; poudarja, da sta spoštovanje in zavezanost spodbujanju vrednot EU bistven pogoj za vse partnerice, ki se želijo pridružiti Uniji; ponovno poudarja, da je pristop k EU proces, ki temelji na dosežkih, pri čemer se vsaka kandidatka ocenjuje na podlagi njenih dosežkov in izpolnjevanja københavnskih meril; meni, da bi bilo treba pri uporabi revidirane metodologije širitve posebno pozornost nameniti temeljnim reformam ter da bi bilo treba uporabljati pošteno in dosledno pogojevanje, pa tudi reverzibilnost, kadar pride do nazadovanja; meni, da je treba uporabiti ustrezna orodja, s katerimi se poskrbi, da države kandidatke pred pridružitvijo Uniji in po njej kažejo oprijemljivo in vzdržno skladnost s pravno državo, demokratičnimi načeli in temeljnimi pravicami;

112.v kontekstu ruske vojaške agresije proti Ukrajini ugotavlja, da bo slednja še naprej potrebovala znatno podporo v sedanjem in naslednjem večletnem finančnem okviru, v primeru pravičnega in trajnega mirovnega sporazuma pa bo Ukrajina potrebovala podporo za povojno obnovo, tudi za službe osrednje vlade in reforme;

113.meni, da bi bilo mogoče tri stebre instrumenta za Ukrajino ustrezno preoblikovati in da bi morala biti obnova usklajena s predpristopnimi zahtevami; poudarja pomen tesnega usklajevanja in sodelovanja z mehanizmom za usklajevanje za Ukrajino, ki ga je vzpostavila skupina G7; poziva EU in vse države članice, naj povečajo podporo Ukrajini in obenem uvedejo ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov EU s preprečevanjem, odkrivanjem in popravljanjem goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in nepravilnosti pri uporabi sredstev Unije, tudi z izvajanjem temeljitejših pregledov, da bi zagotovile, da se bodo sredstva EU, poslana Ukrajini in njenim sosedam, ustrezno spremljala in nadzorovala ter da bodo koristila tistim, ki jih najbolj potrebujejo;

114.poudarja, da je Ukrajina v zadnjih letih prejela količino finančne podpore, ki je brez primere v zgodovini, uporabljena pa je bila v izjemno neugodnih razmerah, ki so posledica sedanje vojne, to pomeni, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se ta sredstva uporabijo, kot je predvideno, zlasti kadar so namenjena za infrastrukturo in ljudi v stiski;

115.ceni delo urada OLAF in EJT pri zaščiti finančnih interesov Unije z usposabljanji za povečanje upravne zmogljivosti in avtonomije, izvajanjem preiskav v Ukrajini in sklenitvijo delovnega dogovora z ukrajinskim nacionalnim protikorupcijskim uradom za lažje sodelovanje pri preiskovanju korupcije; poziva pristojne urade EU, naj še naprej sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi in jih podpirajo;

116.v zvezi s tem priznava napredek, ki ga je Ukrajina dosegla pri napredovanju reform, povezanih z neodvisnostjo sodstva, odgovornostjo ter bojem proti korupciji in pranju denarja, kljub težkim razmeram, ki so posledica sedanje ruske vojaške agresije; spodbuja Ukrajino, naj nadaljuje na poti reform, tudi kar zadeva vpliv oligarhov v politiki;

117.pozdravlja okrepljene sankcije, ki jih je EU doslej sprejela proti Rusiji in vključujejo prepoved sodelovanja ruskih državljanov in subjektov pri javnih naročilih v EU ter omejitve financiranja EU za ruske subjekte v javni lasti ali pod javnim nadzorom; vendar priznava, da lahko posamezniki in subjekti, za katere veljajo sankcije proti Rusiji, kljub sedanjim ukrepom še vedno najdejo načine za izogibanje sankcijam, zato poziva EU in države članice, naj ohranijo, okrepijo in razširijo obseg in učinkovitost politike sankcij proti Rusiji in Belorusiji;

118.priznava, da so države članice in njihovi ustrezni pristojni organi odgovorni za učinkovito izvajanje in izvrševanje sankcij EU, pa tudi za odkrivanje kršitev in izrekanje primernih kazni; poudarja vlogo carinskih organov in pomen njihovega tesnega sodelovanja pri krepitvi enotnega izvrševanja sankcij; v zvezi s tem pozdravlja baltsko carinsko pobudo;

119.poudarja, da EU zagotavlja največ zunanje pomoči palestinskim beguncem; poudarja, da je treba iz proračuna Unije še naprej nuditi podporo za vzpostavljanje miru in stabilnost na Bližnjem vzhodu, boj proti terorizmu, sovraštvu, fundamentalizmu in dezinformacijam ter za spodbujanje človekovih pravic, boj proti nekaznovanju in krepitev spoštovanja pravne države; poudarja, da se v skladu s tem iz proračuna EU nikakor ne smejo podpirati dejavnosti, ki so v nasprotju s temi cilji; ugotavlja, da je Komisija po grozljivih terorističnih napadih Hamasa 7. oktobra 2023 in resnih obtožbah o zlorabi sredstev EU za terorizem opravila pregled financiranja, v katerem je sicer ugotovila, da doslej niso prišli na dan dokazi o preusmerjanju sredstev za nepredvidene namene (vključno s podpiranjem teroristov v zaporu), in poročala, da sprejeti zaščitni ukrepi delujejo dobro, a vseeno pozvala k nekaterim dodatnim ukrepom, ki se zdijo potrebni; opozarja, da je treba izpustiti vse talce, ki jih je zajel Hamas; poudarja, kako pomembno je poskrbeti, da se sredstva EU učinkovito dodeljujejo in upravljajo ter tako dosežejo zastavljeni cilji, po potrebi tudi z nadzorom EJT, urada OLAF in Računskega sodišča; opozarja na perečo problematiko uničevanja projektov, ki jih financira EU, v Gazi in na Zahodnem bregu ter v zvezi s tem poziva k večji odgovornosti in zaščitnim ukrepom;

120.poudarja, da je začasna ustavitev proračunske podpore v državah, ki niso članice EU, vključno z državami kandidatkami, ustrezen ukrep v primeru neukrepanja proti razširjeni korupciji; pričakuje, da se bo v predpristopnih pogajanjih prednost namenila boju proti korupciji, in sicer s krepitvijo zmogljivosti z ustanovitvijo specializiranih protikorupcijskih organov; poziva Komisijo, naj tudi v primerih, ko je financiranje začasno ustavljeno, zagotovi pomoč civilnemu prebivalstvu po alternativnih poteh, kjer je to mogoče;

121.poudarja pomen sodelovanja z mednarodnimi organizacijami v boju proti goljufijam; obžaluje pomanjkanje sodelovanja nekaterih mednarodnih organizacij, ko je treba Računskemu sodišču zagotoviti popoln, neomejen in pravočasen dostop do dokumentov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog; ugotavlja, da je Komisija izboljšala komunikacije z mednarodnimi organizacijami, in jo poziva, naj še okrepi prizadevanja za zagotavljanje dostopa do vse zahtevane dokumentacije;

122.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.