1.priznava, da je EIB uspešno in učinkovito delovala v okolju, ki ga zaznamujejo veliki svetovni izzivi, vključno z geopolitičnimi napetostmi, posledicami podnebnih sprememb in drugimi dejavniki, ki vplivajo na svetovno gospodarstvo; predlaga, da se uspešnost in učinkovitost EIB preučita s premišljeno analizo, ki bo zlasti osredotočena na vpliv na konkurenčnost in rast;

2.priznava, da financiranje EIB postaja vse pomembnejše v kontekstu visokih obrestnih mer in omejenih javnih financ; pričakuje, da bo EIB glede na težke gospodarske obete in povečano svetovno konkurenco obravnavala omejitve za konkurenčnost EU, kot so nestanovitne cene energije, pomanjkanje znanj in spretnosti v ključnih sektorjih ter nezadostne naložbe v inovacije in nove tehnologije;

3.ugotavlja, da je skupina EIB v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) v letu 2023 dosegla dobre konsolidirane rezultate v znesku 2,272 milijarde EUR, ki pa so bili za 2,4 % nižji glede na leto prej, saj so v letu 2022 znašali 2,327 milijarde EUR; poziva k podrobni analizi dejavnikov, ki so prispevali k temu zmanjšanju, zlasti ker je obdobje zaznamovala stalna gospodarska rast; ugotavlja, da so rezerve EIB leta 2023 dosegle več kot 56 milijard EUR, medtem ko so leta 2022 znašale 53,9 milijarde EUR, leta 2014 pa 36 milijard EUR;

4.ugotavlja, da je skupni likvidnostni količnik EIB do konca leta 2023 ostal v okviru notranjih omejitev in da je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala EIB v letu 2023 znašal 33,1 %, kar je bilo precej več od povprečja v pomembnih institucijah, ki jih je takrat nadzorovala Evropska centralna banka (ECB); poudarja, da je vzdrževanje bonitetne ocene AAA s stabilnimi obeti za EIB bistveno pri zagotavljanju ugodnega tržnega financiranja s preferenčnimi obrestnimi merami, zato bi jo bilo treba ohraniti; poudarja, da je za uspešni poslovni model EIB ključna njena visoka bonitetna ocena;

5.poziva EIB, naj ohrani močan kapitalski položaj in stalno visoke dobičke, vendar ugotavlja, da je banka sposobna absorbirati morebitna nihanja donosov, ne da bi bila ogrožena lastniški kapital ali njena bonitetna ocena, da lahko prevzame večje tveganje pri strateških naložbah in da je povsem zmožna vlagati več v inovativne projekte z višjim tveganjem, pri katerih zasebni kapital okleva;

6.poziva EIB, naj izboljša svojo institucionalno preglednost z objavljanjem podrobnejših zapisnikov sej sveta direktorjev, vključno z evidencami glasovanj in utemeljitvami za posamezne projekte, ter obenem spoštuje legitimno zaupnost, kjer je to nujno potrebno;

7.poudarja, da so skupna izplačila EIB v letu 2023 dosegla 54,4 milijarde EUR, od tega 53,4 milijarde EUR iz lastnih virov, leta 2022 pa 54,3 milijarde EUR (od tega 53,3 milijarde EUR iz lastnih virov); ugotavlja, da so izplačila iz EIF za naložbe v zasebni kapital v letu 2023 znašala 139,7 milijona EUR v primerjavi s 113,7 milijona EUR v letu 2022; ugotavlja, da naj bi na podlagi ekonomskega modela, ki sta ga skupaj razvila oddelek za ekonomske analize EIB in Skupno raziskovalno središče Komisije, skupne naložbe skupine EIB v EU leta 2023 do leta 2027 ustvarile približno 1.460.000 novih delovnih mest v EU-27 ter k rasti BDP EU prispevale 1,03 odstotne točke; poziva skupino EIB, naj zagotovi bolj uravnoteženo geografsko porazdelitev naložb, da bi čim bolj povečala njihov učinek v vseh regijah EU ter spodbujala kohezivno in vključujočo rast po vsej Uniji, pri čemer naj posebno pozornost nameni premalo zastopanim in manj razvitim območjem;

8.opozarja, da statut EIB predpisuje geografsko uravnoteženost njenih zaposlenih, izbor uslužbencev pa mora temeljiti na zaslugah in obenem upoštevati pravično zastopanost državljanov iz vseh držav članic; spodbuja banko, naj stalno spremlja geografsko uravnoteženost med svojimi zaposlenimi in po potrebi ustrezno prilagodi postopek zaposlovanja;

9.ugotavlja, da je skupina EIB zavezana doslednemu boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, izogibanju davkom, pranju denarja in financiranju terorizma; poziva k nadaljnji krepitvi preglednosti končnih upravičencev, mehanizmov spremljanja in dostopa do javnih informacij, da se zagotovi popolna odgovornost;

10.poudarja, da bi morala EIB kot organ EU v celoti uskladiti svoje prakse glede preglednosti s standardi iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj). o dostopu javnosti do dokumentov; poziva banko, naj poskrbi za proaktivno razkrivanje dokumentov, povezanih s financiranimi projekti in sprejetimi odločitvami, z le omejenimi in utemeljenimi izjemami; ponovno poudarja pomen resničnega dostopa javnosti kot temelja institucionalne odgovornosti;

11.pozdravlja, da je bil 13. decembra 2023 sprejet operativni načrt skupine EIB za obdobje 2024–2026, v katerem so opisane prednostne naloge in dejavnosti za izvajanje strategije skupine EIB v naslednjih treh letih; poziva k prilagoditvam na nove tržne pogoje, vključno s poenostavitvijo in zmanjšanjem birokracije, da se odpravijo ovire za financiranje MSP, ki ga je treba znatno povečati; priznava, da je povečanje dejavnosti in mandatov z višjim tveganjem bistveno za zagotavljanje učinkovite podpore sektorjem z visoko dodano vrednostjo in inovativnim sektorjem;

12.opozarja, da je bilo skupini EIB dodeljenih 75 % (19,6 milijarde EUR) proračunskega jamstva EU v skladu z uredbo o InvestEU Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj).; poudarja, da je EIB v okviru programa InvestEU samo v letu 2023 odobrila 30 operacij v skupni vrednosti 9,1 milijarde EUR; meni, da so za ohranitev konkurenčnosti potrebne znatne naložbe, predvsem iz zasebnega sektorja; meni, da bi osredotočanje na inovativne projekte, zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve izboljšalo evropsko konkurenčnost in rast; ugotavlja, da bo za to potrebno mobilizirati zasebne naložbe; zato poziva EIB, naj prevzame pomembnejšo vlogo pri strateškem zmanjševanju tveganj z jamstvi in tako spodbuja naložbe zasebnega kapitala;

13.poziva skupino EIB, naj, kjer je to izvedljivo in skladno z obveznostmi glede varstva podatkov, sistematično razkrije končne upravičence svojih finančnih operacij, zlasti za projekte, ki se podpirajo v okviru proračunskih jamstev in pooblastil EU, da bi zagotovila zaupanje in nadzor javnosti;

14.poudarja, da EIB v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 upravlja 87 mandatov, ki ji jih je podelila Komisija, oziroma približno 130, če se prištejejo še mandati v zvezi z deljenim upravljanjem, ki so ji jih dodelili lokalni upravni organi in države članice, ter ugotavlja, da EIB za te mandate pripravi najmanj 457 poročil na leto; poudarja, da sta za boljšo rabo sredstev potrebni debirokratizacija in poenostavitev;

15.poudarja, da EIB upravlja šest mandatov mehanizma za okrevanje in odpornost v skupni vrednosti 8,7 milijarde EUR v štirih državah članicah, ki so bili podpisani leta 2021 (Grčija in Italija), leta 2022 (Romunija) in leta 2024 (Španija); priznava, da je sprejetje instrumentov za „financiranje, ki ni povezano s stroški“, katerih obseg se je z mehanizmom za okrevanje in odpornost močno razširil, neizbežno povečuje tveganje napak in dvojnega financiranja; izraža zaskrbljenost glede preglednosti, revizije in spremljanja izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost; poziva EIB, naj sodeluje z državami članicami, da bi presegle omejitve vladnih zmogljivosti in odpravile pomanjkanje tehničnih znanj in spretnosti ter tako poskrbele za kar najučinkovitejše upravljanje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu z nacionalnimi strukturami in vsemi zahtevami tega mehanizma, kar zadeva poročanje, zlasti pri izvajanju naložbenih projektov in reform; poziva Komisijo in EIB v njeni svetovalni vlogi, naj ne predlagata novih mehanizmov financiranja, ki bi temeljili na modelu mehanizma za okrevanje in odpornost, ne da bi sprejeli popravne ukrepe, tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027; poudarja, da si EIB sicer prizadeva za poenostavitev, vendar se s tem ne sme ogroziti pravilnosti upravljanja virov EU ali zmožnosti ohranjanja nadzora in odgovornosti, kot je določeno v Pogodbah;

16.poziva k neodvisni in celoviti reviziji vseh instrumentov za porazdelitev tveganja, ki jih upravlja skupina EIB, vključno s tistimi, ki so povezani z mehanizmom za okrevanje in odpornost, da bi zagotovili najvišje standarde preglednosti, odgovornosti in preprečevanja tveganj dvojnega financiranja;

17.ugotavlja, da EIB še naprej podpira zanesljivost oskrbe z električno energijo, kar se kaže predvsem v krepitvi električnih omrežij in čezmejne infrastrukture, zmanjševanju povpraševanja po energiji s projekti na področju energijske učinkovitosti in spodbujanju proizvodnje električne energije iz nizkoogljičnih virov; pozdravlja, da EIB podpira nove razsežnosti energetske varnosti, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje energije, ter spodbuja razvoj trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami, potrebnimi za energetski prehod; poziva k nujni analizi dejanskega učinka teh projektov, ki so bili izvedeni doslej, zlasti njihovega vpliva na razpoložljivost in stroške energije ter s tem na splošno konkurenčnost evropskih podjetij;

18.ponovno poudarja, da je treba obravnavati energetsko revščino, in poudarja, da je potreben pravičen in vključujoč energetski prehod; opozarja, da energetska kriza zaostruje inflacijo, povečuje neustrezno prehransko varnost in obremenjuje proračune gospodinjstev; spodbuja EIB, naj uporabi mehanizem za pravični prehod in sklad za modernizacijo, da bi podprla regije in prebivalstvo, ki jih je energetski prehod najbolj prizadel; poudarja pomen uporabe mehanizma za pravični prehod za podporo delavcem in regijam, ki jih je prizadelo postopno opuščanje fosilnih goriv, ter zagotavljanje dostopa do preusposabljanja in kakovostnih delovnih mest; priznava, da se številni sektorji spopadajo z izzivi, ki izhajajo iz skupnega učinka prilagoditev ciljem evropskega zelenega dogovora ter posledic energetske krize in inflacije; poudarja, da je za pospešitev uvajanja inovativnih nizkoogljičnih tehnologij treba znižati njihove stroške na raven, ki bo konkurenčna fosilnim gorivom, in se prilagoditi sedanji reformi zelenih politik;

19.priznava, da je načrt REPowerEU ključni nov element v političnem odzivu EU na energetsko krizo; ugotavlja, da je skupina EIB julija 2023 povišala cilje glede financiranja za obveznost, prevzeto oktobra 2022, s 30,0 milijarde EUR do leta 2027 na 45,0 milijarde EUR (REPowerEU+), da bi povečala svojo podporo energetski varnosti EU; poziva k jasnemu pregledu morebitnega dvojnega financiranja energetskih projektov;

20.poudarja, da je EIB leta 2023 zagotovila približno 21,4 milijarde EUR finančnih sredstev za projekte, povezane z energetiko, od tega približno 19,8 milijarde EUR v EU, 1,6 milijarde EUR pa zunaj EU; meni, da je treba povečati tudi učinkovitost naložb in ne le obsega financiranja projektov, povezanih z energetiko; v zvezi s tem poudarja pomen kombinirane ponudbe strokovne tehnične pomoči in inovativne finančne podpore EIB ter banko spodbuja, naj nabor inovativnih finančnih produktov, ki so na voljo gospodarskim subjektom, razširi onkraj standardne tržne ponudbe;

21.meni, da lahko vodik in njegovi derivati, zlasti če se pridobivajo iz obnovljivih virov energije, znatno prispevajo k doseganju ciljev EU glede razogljičenja in zmanjševanju odvisnost od fosilnih goriv; poziva EIB, naj prevzame vodilno vlogo pri mobilizaciji zasebnih naložb, ki so bistvene za povečanje proizvodnje vodika po vsej EU ob hkratnem zagotavljanju tehnološke nevtralnosti in podpiranju raznolikega nabora inovativnih rešitev za razogljičenje, vključno z nadaljnjimi znanstvenimi raziskavami, usmerjenimi v izboljšanje in stabilizacijo učinkovitosti vodikove tehnologije; spodbuja banko, naj preuči stroškovno učinkovitost teh projektov z vidika njihovega celotnega življenjskega cikla;

22.pozdravlja pomembno vlogo, ki jo ima skupina EIB pri podpiranju obrambne in varnostne politike EU z zagotavljanjem financiranja in spodbujanjem zasebnih naložb za izboljšanje strateške avtonomije in odpornosti Unije; poudarja pomen naložbenih zmogljivosti EIB, s katerimi se podpirajo pobude, ki prispevajo h krepitvi obrambne industrije EU, spodbujajo infrastrukture za kibernetsko varnost in promovirajo inovacije pri kritičnih obrambnih tehnologijah;

23.ceni, da sta varnost in obramba v strateškem načrtu banke za obdobje 2024–2027 postavljeni med njene glavne prednostne naloge; poudarja, da je svet direktorjev EIB maja 2024 odobril akcijski načrt skupine EIB za varnostno in obrambno industrijo, ki sledi strateški pobudi za evropsko varnost skupine EIB iz leta 2022, katere cilj je podpreti inovacije na področju tehnologij z dvojno rabo, da bi se okrepila podpora za varnostno in obrambno industrijo EU; z zadovoljstvom ugotavlja, da skupina EIB zagotavlja pomoč MSP in inovativnim zagonskim podjetjem v varnostnem in obrambnem sektorju na podlagi načela dvojne rabe, pri čemer se opira na merilo verodostojne civilne rabe, vendar opušča preverjanje prihodkov; pozdravlja odločitev sveta direktorjev EIB z dne 21. marca 2025, da razširi merila upravičenosti, ki jih banka uporablja za financiranje evropske varnostne in obrambne industrije ter infrastrukture, da bi čim bolj omejila obseg izključenih dejavnosti;

24.pozdravlja ciljno usmerjene naložbe EIB v obrambno in civilno infrastrukturo ter poudarja, da so potrebne strateške naložbe v tehnologije, ki služijo civilnim in obrambnim namenom, v skladu s širšimi cilji EU glede spodbujanja inovacij in krepitve varnosti Unije; poziva skupino EIB, naj opravi revizijo učinka razširitve svoje nove politike za blago z dvojno rabo;

25.poudarja pomen MSP, zagonskih podjetij in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v varnostni in obrambni industriji ter pri razvoju skupnega evropskega obrambnega trga; meni, da imajo manjši akterji ključno vlogo pri krepitvi zmogljivosti in avtonomije Unije za razvoj inovativnih obrambnih proizvodov; spodbuja EIB, naj dodatno podpira čezmejno sodelovanje na področju raziskav in razvoja, zlasti tako, da manjšim akterjem omogoči sodelovanje v obrambnih dobavnih verigah; poudarja, da lahko večje naložbe EIB v obrambnem sektorju spodbudijo naložbe komercialnih bank na istem področju, in meni, da je treba v zvezi s tem povečati prožnost pri posojanju MSP;

26.ugotavlja, da sredstva, dodeljena za podporo obrambnemu in varnostnemu sektorju, prihajajo predvsem iz Evropskega obrambnega sklada (EDF) (8 milijard EUR), strateške pobude za evropsko varnost EIB (SESI) (8 milijard EUR) in programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP) (1,5 milijarde EUR); poziva k namenski dodelitvi kapitala za obrambo in nadaljnji prilagoditvi obsega upravičenih naložb, da bi izpolnili ambiciozno vlogo prispevanja k miru in varnosti v Evropi, ki je za skupino EIB določena v beli knjigi o pripravljenosti evropske obrambe do leta 2030; pozdravlja vključitev obstoječe 8 milijard EUR vredne strateške pobude EIB za evropsko varnost v medsektorski in trajen cilj javne politike ter odpravo vnaprej določene zgornje meje za financiranje na tem področju; meni, da bodo ti ukrepi banki omogočili, da se odzove na potrebe po naložbah v varnost in obrambo ter hkrati zaščiti svoje operacije in močan finančni položaj; meni, da bo odločitev sveta guvernerjev iz junija 2024 o povečanju stopnje finančnega vzvoda banke omogočila večje naložbe na strateško pomembnih področjih, vključno z varnostjo in obrambo;

27.poudarja dodano vrednost inovativnih ukrepov, ki jih je EIB sprejela za pospešitev naložb v varnost in obrambo, ter točke „vse na enem mestu“, ki strankam in zunanjim deležnikom nudi enotno vstopno točko, kjer lahko dobijo strokovno pomoč za poenostavitev dostopa in hitrejše pridobivanje financiranja, ki je na voljo v okviru strateške pobude za evropsko varnost; spodbuja EIB, naj še naprej razvija in izvaja dogovorjene ukrepe, s katerimi bo poenostavila postopke za stranke in dodatno pospešila naložbene procese, hkrati pa zagotovila ohranitev bonitetne ocene AAA;

28.z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB junija 2023 v okviru strateške pobude za evropsko varnost odobrila povečanje sredstev za naložbe v varnost v EU za obdobje od leta 2022 do leta 2027 s 6,0 milijarde EUR na 8,0 milijarde EUR, vključno z vesoljskim sektorjem in sektorjem kibernetske varnosti; spodbuja EIB, naj okrepi institucionalno partnerstvo z Agencijo EU za vesoljski program in drugimi potencialno ustreznimi partnerji v skladu s pravili EU o konkurenci;

29.pozdravlja sodelovanje EIB z vsemi ustreznimi deležniki, vključno z vladami držav članic, Evropsko obrambno agencijo (EDA) in Natovim skladom za inovacije; ceni zlasti sodelovanje skupine EIB z Evropsko obrambno agencijo in pozdravlja, da sta organa 3. oktobra 2024 podpisala posodobitev memoranduma o soglasju, ki jima bo omogočila krepitev strateških partnerstev in skupno opredelitev potreb po financiranju za boljše podpiranje raziskav, razvoja in inovacij na področju varnosti in obrambe v Uniji;

30.poziva EIB, naj še okrepi takšno sodelovanje s ključnimi deležniki, da bi povečali učinek, sinergije in dopolnjevanje z obrambnimi programi EU ter zagotovili, da bodo njene naložbe dopolnjevale širše cilje obrambne politike EU in prispevale k ustvarjanju ekonomij obsega na področju evropskih obrambnih zmogljivosti; poziva EIB, naj okrepi regionalno varnost in odpornost, zlasti v vzhodni Evropi in Sredozemlju, in sicer z vzpostavitvijo infrastrukture, ki bo podpirala regionalno varnost in spodbujala tesnejše sodelovanje med državami članicami EU na področju obrambe; poleg tega poudarja, da je pomembno preučiti sodelovanje z Natovim skladom za inovacije, da bi izboljšali dostop do financiranja za tehnološka zagonska podjetja skupaj z uvedbo kapitalskega instrumenta EIF za obrambo;

31.poziva EIB, naj poveča prevzemanje tveganj za projekte, ki zagotavljajo osnovne storitve z dolgoročnimi jasnimi in merljivimi koristmi; v zvezi s tem pozdravlja dejavnosti in ukrepe skupine EIB na področju stanovanjske in socialne infrastrukture, ki prispevajo k cenovno dostopnim stanovanjem, socialnemu vključevanju in regionalnemu razvoju ter hkrati podpirajo trajnostnost in inovacije; poziva EIB, naj da prednost svojim naložbam za doseganje teh ciljev, da bi se dosegle boljša gospodarska rast, socialna vključenost in regionalna kohezijo ter hkrati podprli cilji EU glede trajnostnosti; poziva banko, naj se osredotoči na trajnostni razvoj mest in vključujočo rast, tako da zagotovi, da bodo izpolnjene stanovanjske in infrastrukturne potrebe v EU za močnejšo, bolj povezano in uspešno Evropo;

32.poudarja, da so se stroški nakupa in najema stanovanj v zadnjih letih močno zvišali, kar zmanjšuje cenovno dostopnost stanovanj v številnih mestnih območjih v EU in omejujejo dostopnost stanovanj; poudarja, da mora imeti EIB močnejšo vlogo pri reševanju stanovanjske krize; pozdravlja vključitev podpore za socialno infrastrukturo v osem strateških prednostnih nalog skupine EIB za obdobje 2024–2027 in soglaša, da so naložbe v energijsko učinkovita, trajnostna in cenovno dostopna stanovanja ter v lahko dostopno izobraževanje bistvene za povečanje produktivnosti ter spodbujanje močnih in odpornih družb; spodbuja EIB, naj prednostno obravnava naložbe v stanovanjske zadruge, energetsko učinkovita socialna stanovanja in projekte prenove, namenjene gospodinjstvom z nizkimi dohodki; meni, da je treba za zapolnitev glavnih naložbenih vrzeli na stanovanjskem področju v EU premagati finančne in nefinančne naložbene ovire ter mobilizirati velika sredstva in zmogljivosti;

33.pozdravlja, da je EIB v sodelovanju s Komisijo spodbudila oblikovanje vseevropske naložbene platforme za promocijo cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj ter združevanje svetovalnih storitev in financiranja, ter spodbuja udeležence, naj nadaljujejo s to pobudo;

34.pozdravlja zavezo EIB, da bo zmanjšala pritisk na stanovanjske trge v Evropi; poudarja, da so se cene za nakup in najem stanovanj v zadnjih letih močno zvišale, kar zmanjšuje cenovno dostopnost številnih metropolitanskih območij v EU in ogroža dostop do njih; poudarja, da analiza EIB kaže, da EU za zadovoljevanje povpraševanja potrebuje približno 1,5 milijona novih stanovanj na leto in da je treba prenoviti približno 75 % stavbnega fonda EU, kar pomeni dodatnih 5 milijonov stanovanj na leto; pozdravlja, da EIB podpira obnovo obstoječih stanovanj ter gradnjo novih socialnih in cenovno dostopnih stanovanj; spodbuja EIB, naj mobilizira več sredstev za projekte cenovno dostopnih stanovanj med državami članicami;

35.poziva, naj se okrepita tehnična pomoč in finančno strokovno znanje za podpiranje lokalnih in regionalnih organov, da bi se izboljšal dostop do financiranja EIB, zlasti na območjih z nizko naložbeno zmogljivostjo; meni, da bi moralo sodelovanje z lokalnimi organi, lokalnimi vladami in predstavniki civilne družbe spodbujati razvoj socialnih stanovanj, primernih za vse, še posebej pa za najranljivejše; se zaveda, da je učinkovitost ukrepov EIB v stanovanjskem sektorju in sektorju socialne infrastrukture odvisna tudi od odprave političnih in regulativnih ovir;

36.ugotavlja, da je EIB leta 2023 podpisala za 8,3 milijarde EUR finančne podpore za operacije energetske učinkovitosti, od teh sredstev pa je bilo 65 % namenjenih energetski učinkovitosti stavb; poziva EIB, naj da prednost dolgoročnim cenovno ugodnim in dostopnim rešitvam ter trajnostnim naložbam, kot so energijska prenova stavb in ponovna uporaba nezasedenih stavb;

37.meni, da bi morale sorodne naložbe zagotoviti zadostno trajnost, preden se odobri kakršna koli sprememba namembnosti ali uporabe;

38.poziva EIB, naj gradi na svojih dolgoletnih izkušnjah pospeševanja evropskih naložb in svoj potencial usmeri tudi v sektorje izobraževanja in usposabljanja ter zdravstvenega varstva, tudi s svetovalnimi storitvami; poziva banko, naj okrepi podporo za zmogljivosti zdravstvenega varstva v EU in zunaj nje ter tako zagotovi močnejšo vlogo Evrope v svetu;

39.poudarja, da so MSP, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi bistvena za gospodarstvo EU; ugotavlja, da se ta podjetja srečujejo z velikimi ovirami pri dostopanju do financiranja, trgov in talentov, kar omejuje njihovo rast; trdi, da so rast in dinamičnost podjetij ter javne naložbe bistveni za spodbujanje inovacij, konkurenčnosti in produktivnosti; spodbuja skupino EIB, naj še naprej obravnava te izzive, zlasti v sedanjih geopolitičnih razmerah, s prilagojenimi finančnimi programi, mehanizmi za delitev tveganja in ciljno usmerjenimi finančnimi instrumenti, obenem pa zagotavlja dodatnost javnih sredstev za te namene in prepreči izrivanje zasebnega kapitala; ugotavlja, da je mogoče različne instrumente za podporo posojanju podjetjem kombinirati glede na okoliščine in da so različni instrumenti skupine EIB namenjeni različnim tržnim nepopolnostim in vrstam podjetij; poudarja, da je treba MSP zagotoviti tehnično pomoč pred odobritvijo projektov, da se izboljša dostop do financiranja EIB;

40.ugotavlja, da je lahko razvoj dobro delujočega trga listinjenja ključni prvi korak k vzpostavitvi močne unije kapitalskih trgov; meni, da bo unija kapitalskih trgov koristila potrošnikom ter MSP, saj bo ponujala priložnosti za naložbe z visokim donosom v realno gospodarstvo in bo sčasoma okrepila trg tveganega kapitala z izboljšanjem dostopa do raznolikih virov financiranja; meni, da bi moralo imeti prednost financiranje evropskih podjetij v razširitveni fazi z evropskim kapitalom, kot ponazarja pobuda za evropske tehnološke prvake, ki se je začela februarja 2023, namenjena pa je financiranju obetavnih evropskih tehnoloških podjetij in preprečevanju prodaje podjetij tujim vlagateljem zaradi pomanjkanja evropskih naložb; spodbuja EIF, naj preuči možnost vzpostavitve druge generacije te pobude; ugotavlja, da pobudo za evropske tehnološke prvake dopolnjuje pobuda za evropska podjetja v razširitveni fazi, katere namen je ponuditi ključna finančna sredstva evropskim visokotehnološkim podjetjem v pozni fazi razvoja; ugotavlja, da bi morale biti te naložbe skladne s političnimi ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni; se zaveda primerjalnih slabosti evropskega trga tveganega kapitala glede na trge drugih konkurentov ter da se morajo evropska zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi pogosto preseliti ali poiskati tuje kupce ali se opreti na vire financiranja, ki niso tvegani kapital in so torej manj primerni za hitro rast;

41.potrjuje, da je poslanstvo EIF podpirati dostop do financiranja za evropska mikro-, mala in srednja podjetja; meni, da bi bilo treba znatno povečati dejavnosti EIF za razvoj evropskega ekosistema tveganega kapitala in hkrati ohranjati geografsko uravnoteženost; poziva k okrepitvi dejavnosti EIF, da bi omogočili večje naložbe v sektorje z visoko rastjo, povečali delitev tveganja med javnimi in zasebnimi vlagatelji ter spodbujali inovacije po vsej Evropi; meni, da je treba spremljati stopnjo rasti podpore za mikro-, mala in srednja podjetja;

42.spodbuja EIF, naj še naprej razvija svoja orodja za spremljanje, da bi bolje spremljal dolgoročno uspešnost skladov tveganega kapitala in operacij financiranja MSP, zlasti v smislu ustvarjanja delovnih mest, širjenja inovacij in regionalnega učinka; poudarja tudi ključno vlogo velikih evropskih podjetij v evropski gospodarski strukturi, zlasti tistih, ki delujejo v bistvenih sektorjih, kot so energetika, obramba in infrastruktura; poziva k uravnoteženemu pristopu, ki bo zagotovil, da bo EIB še naprej podpirala velika evropska podjetja pri zagotavljanju kapitala za naložbe v velike projekte ter za raziskovalne in razvojne pobude ter tako izboljšala konkurenčnost Evrope v svetovnem merilu;

43.izreka pohvalo za podporo, ki jo je skupina EIB samo v letu 2023 zagotovila približno 400 000 MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in je obsegala 31,1 milijarde EUR finančnih sredstev, vključno s posojili in jamstvi za podjetja (od tega je EIF namenil 14,9 milijarde EUR), s čimer je bilo mobiliziranih več kot 134 milijard EUR, ter ugotavlja, da je v ta namen sodelovala s skoraj 300 partnerskimi institucijami po vsej Evropi; spodbuja EIB, naj še naprej prispeva k izboljšanju dostopa do financiranja za MSP, ki se pogosto soočajo z ovirami pri financiranju s strani tradicionalnih finančnih institucij, in zagotavlja ciljno usmerjeno financiranje z zadostnimi sredstvi za rast in razcvet; pozdravlja stalno rast števila partnerskih institucij in k temu poziva, da bi dosegli široko geografsko in sektorsko pokritost;

44.opozarja, da se je izvajanje Evropskega jamstvenega sklada zaključilo leta 2023 in da so njegova izplačila za pomoč MSP pri okrevanju po negativnih posledicah pandemije dosegla približno 200 000 MSP po vsej EU; opozarja na pomisleke, izražene v prejšnjih resolucijah, glede preglednosti postopkov odločanja in informacij o končnih prejemnikih;

45.pozdravlja, da ukrepi EIF za preprečevanje pranja denarja ter boj proti financiranju terorizma in izogibanju davkom vključujejo ocenjevanje tveganja produktov in transakcij, temeljit skrbni pregled nasprotnih strank ter preverjanje lastniških struktur in ključnih posameznikov glede sankcij in negativnega poročanja v medijih; pozdravlja uvedbo obveznega usposabljanja osebja in sklenitev sporazuma z luksemburško finančnoobveščevalno enoto o poročanju o odkritih sumljivih transakcijah in nadaljnjem ukrepanju v zvezi z njimi;

46.poziva skupino EIB, naj na ravni skupine vzpostavi celovito in zavezujočo politiko za zaščito prijaviteljev nepravilnosti v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/1937/oj)., ki bo zagotavljala varne kanale za prijavo, zaščito pred povračilnimi ukrepi in celovite mehanizme za nadaljnje ukrepanje;

47.ceni, da se je EIB v svoji kohezijski usmeritvi za obdobje 2021–2027 zavezala, da bo med letoma 2022 in 2024 vsaj 40 % svojega celotnega financiranja v EU namenila projektom v kohezijskih regijah; ugotavlja, da je to financiranje leta 2023 znašalo 29,8 milijarde EUR oziroma 45 % vseh podpisanih posojil v EU; poudarja, da se je delež financiranja EIB, namenjen manj razvitim regijam, povečal s 24 % leta 2022 na 26 % leta 2023, in sicer za 17,2 milijarde EUR, kar je precej nad ciljno vrednostjo 21 %, določeno v kohezijski usmeritvi EIB za leto 2023; ponovno poziva EIB, naj še naprej spremlja, analizira in odpravlja pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile finančno podporo in pomoč EIB;

48.priznava vlogo Evropskega investicijskega sklada, ki s široko vrsto finančnih instrumentov prispeva k ekonomski in socialni koheziji v Uniji; ugotavlja, da so obveznosti Evropskega investicijskega sklada za kreditna jamstva, tvegani kapital in naložbe zasebnega kapitala za kohezijske regije v letu 2023 znašale 6,8 milijarde EUR, kar je 48 % vseh obveznosti Evropskega investicijskega sklada v EU; ugotavlja, da je bil EIS leta 2023 posebej aktiven v srednji in vzhodni Evropi;

49.ugotavlja, da okvir EIB za okoljsko in socialno trajnost vključuje revidirano okoljsko in socialno politiko ter standarde, ki spodbujajo celosten pristop k ocenjevanju in obvladovanju učinka ter tveganja;

50.ugotavlja, da je svetovalna služba EIB v zadnjih 15 letih podprla več kot 1000 projektov v kohezijskih regijah; poziva banko, naj dejavno spodbuja možnosti financiranja v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, tudi s povečanjem obsega svetovalnih storitev v lokalnih uradih EIB; meni, da je treba za povečanje socialne kohezije upoštevati tudi geografsko porazdelitev podpore EIB;

51.poudarja pobude EIB v kohezijskih regijah v podporo zdravstvenemu sektorju, vključno s programom HERA Invest, tj. jamstvom v višini 100 milijonov EUR za podporo raziskavam in razvoju pri odpravljanju čezmejnih groženj za zdravje, ki je bilo vzpostavljeno skupaj s Komisijo; poziva EIB, naj spodbuja ciljno usmerjene naložbe v ključne sistemske dejavnike, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialna stanovanja, digitalna povezljivost ter lokalno financiranje mest in regij, kar zagotavlja boljše geografsko ravnovesje, in sicer z neposrednimi posojili ali s finančnimi instrumenti, ter naj izkoristi sinergije med nepovratnimi sredstvi EU in posojili EIB za ohranjanje čezmejne železniške povezljivosti, ki je ključna za boljše vključevanje na enotni trg EU;

52.je seznanjen s strateško usmeritvijo EIB, ki od leta 2019 želi biti podnebna banka EU; poudarja, da je EIB samo v letu 2023 odobrila 41,8 milijarde EUR za financiranje podnebnih ukrepov in 25,1 milijarde EUR za financiranje okoljske trajnostnosti (35,1 milijarde EUR oziroma 15,9 milijarde EUR v letu 2022); ugotavlja, da so finančna sredstva EIB, namenjena prilagajanju podnebnim spremembam, leta 2023 skupaj znašala 2,7 milijarde EUR, kar pomeni 6,4 % vseh njenih podnebnih ukrepov (v primerjavi z 1,9 milijarde EUR ali 5,4 % v letu 2022); pozdravlja, da je bilo v letu 2023 financiranju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti v celoti namenjenih 60 % financiranja EIB; poziva banko, naj v svoji naložbeni strategiji za podnebno in trajnostno financiranje ohrani tehnološko nevtralnost;

53.opozarja, da je EIB s posojilno politiko na področju energije, ki je bila sprejeta leta 2019, vzpostavila postopno opuščanje podpore energetskim projektom, ki temeljijo na fosilnih gorivih z nezmanjšanimi emisijami, in uvedla prehodno obdobje, v katerem bi lahko banka še naprej odobravala projekte, ki so že v postopku ocenjevanja, vendar svet direktorjev po zaključku leta 2021 ni odobril nobenega takega projekta; ugotavlja, da je skupina EIB leta 2022 uvedla začasno in izjemno podaljšanje izjem od pariškega okvira za usklajevanje za nasprotne stranke (t. i. PATH) v podporo načrtu REPowerEU, da bi zajela projekte z visoko inovativno vsebino in projekte na področju energije iz obnovljivih virov ter infrastrukturo za polnjenje električnih vozil v EU; ugotavlja, da se je skupina EIB leta 2023 odločila, da bo isto začasno in izredno podaljšanje uporabila tudi za projekte v duhu načrta REPowerEU zunaj EU; ugotavlja, da naj bi takšna začasna in izjemna podaljšanja trajala do leta 2027, odvisno od pregleda časovnega načrta podnebne banke, ki naj bi bil opravljen leta 2025; opozarja na svojo prejšnjo resolucijo Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2023 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2022 (2023/2046(INI)) (UL C, C/2024/4007, 17.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4007/oj). in vztraja, da PATH ponuja ustrezen okvir za podporo nasprotnim strankam pri usklajevanju s cilji Pariškega sporazuma; poudarja, da naj bi EIB okrepila sodelovanje z vsemi svojimi strankami, da bi spodbudila razvoj njihovih načrtov za razogljičenje;

54.je seznanjen z vmesnim pregledom časovnega načrta skupine EIB za podnebno banko, ki je bil odobren leta 2023 in vključuje poenostavljen okvir za uskladitev s Pariškim sporazumom za mikropodjetja, revizijo zahtev po razkritju iz okvira PATH za finančne posrednike in začasno razširitev seznama držav, v katerih lahko EIB deluje kot edini financer projektov za prilagajanje podnebnim spremembam zaradi njihove posebne občutljivosti na podnebne spremembe;

55.pozdravlja, da je skupina EIB kmetijstvo in biogospodarstvo vključila med svoje ključne prednostne naloge, vendar ugotavlja, da so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo leta 2023 prejeli le 1,1 % posojil EIB; meni, da je pomembno, da EIB načrtuje znatne zneske za financiranje kmetijskega sektorja, ki bodo izplačani preko poenostavljenih postopkov;

56.poudarja, da je kmetijstvo ključno gonilo rasti in razvoja na podeželju; priznava, da se kmetijski sektor spopada z vse večjimi izzivi in da se morajo kmetje v EU prilagajati ciljem evropskega zelenega dogovora, spoprijemati z energetsko krizo in prilagajati naraščajoči inflaciji; poziva skupino EIB, naj okrepi podporo in spodbuja inovacije za ta ključni sektor, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti, pri čemer naj uporabi pristop EU „eno zdravje“ z vključevanjem zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, da bi ustvarili trajnostne, odporne in produktivne agroživilske sisteme; opozarja na finančne izzive, s katerimi se soočajo kmetje, zlasti mladi in mali gospodarski subjekti, in ugotavlja, da je stopnja uspešnosti kmetov in podjetij v tem sektorju, ko se prijavljajo za financiranje, nižja;

57.poudarja, da bi morala podpora EIB temeljiti na pristopu pravičnega prehoda, da bi dosegli trajnostno kmetijstvo, ki varuje okolje, zdravje ljudi in dobrobit živali, hkrati pa izboljšuje možnosti za preživljanje kmetov, zlasti malih in srednjih kmetij; vztraja, da je podpora podeželskim območjem bistvena za spodbujanje uravnoteženega in vključujočega razvoja, generacijske pomladitve in enakega dostopa do finančnih možnosti za ženske in moške; ponovno poziva skupino EIB, naj izboljša dostop do financiranja in se intenzivneje vključi v kmetijski sektor;

58.ceni, da je skupina EIB eden od ključnih podpornikov digitalizacije v EU, zlasti pri financiranju digitalne infrastrukture in podpiranju inovativnih digitalnih zagonskih podjetij; spodbuja EIB, naj poveča podporo za digitalna omrežja in okrepi tehnološko avtonomijo ter inovativnost EU na področju ključnih tehnologij;

59.meni, da so za zmanjšanje digitalne neenakosti in preprečevanje socialne izključenosti potrebne znatne javne naložbe v telekomunikacijsko infrastrukturo, zlasti na podeželju; spodbuja EIB, naj podpira evropske državljane, da bi pridobili ustrezno digitalno pismenost za polno udeležbo v družbi, s posebnim poudarkom na starejših in invalidih;

60.priznava, da ima sektor kibernetske varnosti ključno vlogo pri varovanju podjetij in vlad pred naprednimi digitalnimi grožnjami in tujimi vplivi; pozdravlja povečanje naložb v varnost s 6 na 8 milijard EUR, ki se financirajo prek strateške pobude za evropsko varnost za spopadanje z varnostnimi izzivi, vključno z naložbami v industrijo novega vesolja;

61.pozdravlja osredotočenost EIB na enakost spolov in ekonomsko opolnomočenje žensk, v letu 2023 so naložbe na tem področju skupaj znašale 5,8 milijarde EUR (v primerjavi s 5,1 milijarde EUR v letu 2022); meni, da bi lahko EIB dodatno povečala mikrofinančna posojila podjetjem, ki jih vodijo ženske, ki se še vedno soočajo z diskriminacijo pri dostopu do financiranja;

62.poudarja, da je zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami ključna tako za zeleni kot tudi digitalni prehod ter za obrambni sektor in industrijsko bazo EU na splošno; poziva EIB, naj poveča naložbe v sektor kritičnih surovin, da bi pripomogla k diverzifikaciji oskrbe s primarnimi in sekundarnimi surovinami ter razvila rešitve krožnega gospodarstva, zlasti raziskave in razvoj alternativnih materialov, kot so materiali na biološki osnovi; v zvezi s tem pozdravlja, da je bila 21. marca 2025 sprejeta nova strateška pobuda za kritične surovine s pričakovanim financiranjem naložb v kritične surovine v višini dveh milijard EUR v letu 2025, ustanovljena nova projektna skupina za kritične surovine in namenska točka „vse na enem mestu“ za vzpostavitev in upravljanje nabora operacij in svetovalnih dejavnosti v zvezi s kritičnimi surovinami ter okrepljeno tehnično strokovno znanje in partnerstva;

63.poudarja, da je EIB Global v drugem letu svojega obstoja zagotovil financiranje v višini 8,4 milijarde EUR (v primerjavi z 9,1 milijarde EUR leta 2022); ugotavlja, da je financiranje EIB Global omejeno na 50 % skupnih stroškov projekta, zato se pogosto pojavlja sofinanciranje naložb z razvojnimi finančnimi institucijami in multilateralnimi razvojnimi bankami; poziva EIB in Komisijo, naj vlagata v notranjo revizijo in neodvisne nadzorne funkcije, da se zagotovita celovitost in zanesljivost vseh operacij;

64.opozarja, da je EIB Global med ključnimi akterji izvajanja evropske strategije Global Gateway in da se od nje pričakuje, da bo uporabljala najvišje standarde preglednosti in odgovornosti;

65.je seznanjen s tem, da je svet direktorjev EIB sprejel globalni strateški načrt EIB in da je zavezan spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic in pravne države pri projektih, ki jih podpira;

66.poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo posredovanja skupine EIB v Ukrajini temeljila na prednostnih nalogah za obnovo države, dogovorjenih z EU, ter da bodo skladna z metodami in okviri, določenimi v načrtu za Ukrajino, ter z določbami Pogodb EU; ugotavlja, da EIB še naprej krepi svoja prizadevanja za obravnavo goljufij in korupcije v zvezi s projekti skupine EIB, ki se izvajajo v Ukrajini; poziva k nadaljnji uporabi ustreznih pogojev za finančno pomoč Ukrajini s poudarkom na zagotavljanju učinkovitih nadzornih mehanizmov, kot sta dostop do informacij in prostorov ter spremljanje obiskov, in poziva k razširitvi pogojevanja na vse države, ki niso članice EU in za katere zagotavlja financiranje;

67.poziva h krepitvi upravnih zmogljivosti in zmogljivosti revizije ukrajinskih organov, pristojnih za izvajanje, spremljanje in nadzor financiranih ukrepov, zlasti za preprečevanje goljufij, korupcije, nasprotij interesov in nepravilnosti; ponovno poudarja, da bi morala EIB vedno imeti jasen in neomejen nadzor;

68.meni, da bo večja vloga EIB zagotovila dodano vrednost tako za obnovo Ukrajine in širitveni proces kot tudi za prihodnja partnerstva v okviru agende EU Global Gateway in sosedske politike ter v podporo ciljem trajnostnega razvoja; spodbuja Komisijo, naj čim bolj okrepi sodelovanje z EIB, da se izkoristi strateška avtonomija EU, zlasti na področju energije in surovin;

69.pozdravlja, da je bil leta 2024 sprejet instrument za Ukrajino, ki sledi pobudi EIB „EU za Ukrajino“ (EU4U) in vzpostavlja podporni mehanizem na podlagi proračunskih sredstev EU; spodbuja države članice, naj poskrbijo, da bo državi še naprej zagotovljena trdna podpora v skladu z njenimi potrebami;

70.poudarja, da je EIB za podporo Ukrajini od začetka konflikta z Rusijo leta 2014 vzpostavila portfelj posojil v vrednosti več kot 7 milijard EUR; poudarja, da je izpostavljenost EIB (črpana in še nečrpana) 31. decembra 2023 znašala 5,750 milijarde EUR in je bila večinoma krita z jamstvi EU v okviru mandata za zunanja posojila; ugotavlja tudi, da je banka ob koncu leta 2023 odobrila tudi finančna jamstva za izpostavljenosti do nasprotnih strank v Ukrajini, ki so v celoti krita s skupnimi jamstvi EU, v znesku 388,7 milijona EUR (v primerjavi s 488,8 milijona EUR konec leta 2022);

71.ugotavlja, da EIB povečuje finančno udeležbo v Ukrajini; poziva banko, naj proračunskemu organu in ustreznim revizijskim organom redno zagotavlja podrobne informacije o izplačevanju in izvrševanju sredstev, kritih z jamstvi EU;

72.poudarja nesorazmeren vpliv ruske vojaške agresije proti Ukrajini na vzhodne regije EU, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo; opozarja na stroške, ki jih imajo te regije in države članice zaradi skupne meje s sovražnimi sosednjimi državami, zlasti na to, da morajo vedno več javnega denarja preusmerjati v varnost, obrambo in pripravljenost, medtem ko se jim zaradi motenj v gospodarskih dejavnostih, čezmejni trgovini in drugih izmenjavah ter v kohezijskih programih drastično zmanjšujejo sredstva; poziva EIB, naj to upošteva pri svojih sklepih o financiranju;

73.pozdravlja znatne naložbe v Moldaviji za podporo gospodarski odpornosti, izboljšanje energetske varnosti, izboljšanje infrastrukture in pomoč državi pri vključevanju v EU; priznava, da je na Zahodnem Balkanu EIB Global leta 2023 vložila 1,2 milijarde EUR ter dodatnih 700 milijonov EUR za povečanje varnosti v cestnem prometu in izboljšanje železniških omrežij; pozdravlja sprejetje instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan v letu 2024 ter instrument za reforme in rast za Moldavijo, ki ga je odobril Evropski parlament;

74.priznava vlogo EIB pri podpiranju Zahodnega Balkana na njegovi poti k članstvu v Uniji v skladu s širitveno politiko EU; ugotavlja, da je EIB Global leta 2023 vložil 1,2 milijarde EUR na Zahodni Balkan in zbral več kot 6 milijard EUR za naložbe; večina finančnih sredstev je bila namenjena trajnostni povezljivosti, čemur so sledili kreditne linije za mala in srednja podjetja, infrastrukturni projekti v sektorjih zdravstvenega varstva, izobraževanja in spretnosti ter oskrba z vodo in sanitarne storitve;

75.poziva EIB, naj sodeluje z drugimi dvostranskimi in večstranskimi institucijami pri razvoju in uporabi skupnih metodologij za analizo vpliva na razvoj, da bi zagotovili dodano vrednost in dolgoročne pozitivne učinke;

76.opozarja, da notranji nadzor v EIB vodi generalni inšpektorat, sestavljen iz treh oddelkov, povezanih z odgovornostjo, in sicer ocenjevanje dejavnosti, pritožbeni mehanizem in preiskave goljufij, ki imajo dopolnjujoče se vloge in prispevajo k doslednemu obravnavanju primerov suma in pritožb;

77.ugotavlja, da je mehanizem EIB za pritožbe (EIB-CM) leta 2023 obravnaval skupaj 104 primere (leta 2022 pa 97); ugotavlja, da je bilo leta 2023 prejetih 60 novih pritožb (leta 2022 pa 54), od katerih je bilo 44 dopustnih, 29 pa se jih je nanašalo na projekte, ki jih je financirala EIB, od katerih se jih je 27 nahajalo zunaj Evrope;

78.ugotavlja, da je odbor EIB za pritožbe na javna naročila neodvisni odbor EIB, ki obravnava pritožbe v zvezi s postopki javnih naročil za projekte, ki jih financira EIB zunaj EU;

79.pozdravlja prizadevanja preiskovalnega oddelka (IG/IN) za sodelovanje in usklajevanje prizadevanj z drugimi elementi strukture EU za boj proti goljufijam, zlasti z Evropskim uradom za boj proti goljufijam in Evropskim javnim tožilstvom, ki sta leta 2023 prejela 37 % prijav za preiskavo (27 primerov od 74); spodbuja ta oddelek, naj izboljša svoje sodelovanje z vsemi elementi strukture EU za boj proti goljufijam;

80.ugotavlja, da preiskovalni oddelek izvaja proaktivne dejavnosti za odkrivanje goljufij s pomočjo orodja za oceno tveganja na področju goljufij in integritete ter robota za odkrivanje tveganja korupcije pri javnem naročanju ter da so bili v letu 2023 v 24 pregledih opredeljeni cilji za tri celovite in podrobne proaktivne preglede integritete; poziva banko, naj oceni, kako bi lahko ta digitalna orodja dodatno okrepili, da bi podprli preglednost in finančno odgovornost;

81.obžaluje, da kljub večkratnim pozivom Parlamenta letno poročilo preiskovalnega oddelka ne vsebuje ustreznih informacij o finančni vrednosti primerov, ki jih obravnava, o prizadetih skladih ali mandatih, vrstah zadevnih projektov, sprejetih blažitvenih ukrepih, vlogi služb EIB in posrednikov ali partnerjev v teh primerih, niti o zadevnih državah članicah; poziva predstavnike tega oddelka, naj povečajo raven sodelovanja, interakcije in preglednosti s Parlamentom, zlasti v zvezi z nadzorom nad finančnimi dejavnostmi; ponovno poziva preiskovalni oddelek, naj ponudi več kot zgolj opis nekaj študij primerov in redno poroča o dragocenih vpogledih v obseg varstva finančnih interesov; predlaga, naj preiskovalni oddelek sprejme model poročanja, podoben tistemu, ki ga uporabljajo drugi preiskovalni organi, kot sta Evropsko javno tožilstvo in urad OLAF, kjer se ohranja ustrezno ravnovesje med preglednostjo in dolžnostjo zaupnosti ali poklicne skrivnosti;

82.se zaveda, da politika EIB o izključitvi predvideva avtonomni postopek izključitve, ki glede standardov odločanja, rezultatov in pravnih sredstev ni popolnoma enakovreden sistemu Komisije za zgodnje odkrivanje in izključitev; ponovno poziva skupino EIB in Komisijo, naj ugotovi morebitne vrzeli in predlaga rešitve, vključno s hitrim postopkom za izvrševanje odločitev EIB o izključitvi prek sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev; ugotavlja, da je bilo leta 2023 v postopku izključitve na podlagi ugotovitev preiskovalnega oddelka pet podjetij izključenih iz sodelovanja pri vseh dejavnostih, ki jih financira EIB, za obdobje petih let;

83.pozdravlja odobritev okvira politike notranje kontrole skupine EIB v letu 2023; priznava rezultate postopka usklajevanja skupin med EIB in EIS, če odražajo različne poslovne modele in strukture upravljanja obeh subjektov; zlasti se sklicuje na pripombe revizijskega odbora, da bi se morala okvira notranje revizije in notranje kontrole razviti tako, da bi postala funkciji skupine;

84.ugotavlja, da je neodvisni zunanji revizor EIB tretja stopnja zaščite; poudarja, da redno kroženje revizorjev in nalog omogoča nove perspektive, zato meni, da bi bilo treba zunanjega revizorja EIB redno menjavati, vendar je bil njegov mandat podaljšan do leta 2027 in je revizor skupine EIB že od leta 2009;

85.ceni, da so okvir za upravljanje tveganj skupine EIB in polletna poročila skupine EIB o razkritju obvladovanja tveganja učinkoviti ter usklajeni z zahtevami in tehničnimi standardi Evropskega bančnega organa;

86.poudarja, da je bila raven nedonosnih izpostavljenosti v portfelju EIB v letu 2023 kljub težkim tržnim razmeram zelo nizka; meni, da čeprav ima znatni delež kreditnega portfelja banke koristi od izboljšanja kreditne kakovosti ali jamstev držav članic EU, je visoka kakovost portfelja EU rezultat skrbnega izvajanja zelo učinkovitih posojilnih politik EIB;

87.poudarja, da EIB ne sodi na področje uporabe zakonodaje EU, ki se uporablja za kreditne institucije, zlasti uredbe Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/575/oj). in direktive Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/36/oj). o kapitalskih zahtevah (CRR, CRD), zato lahko svoje kapitalske in likvidnostne zahteve določi na način, ki je ustrezen in primeren za njene dejavnosti, poslanstvo in tržne pogoje; poudarja, da se je skupina EIB zavezala, da bo upoštevala najboljše bančne in tržne prakse ter da lahko določi njihovo uporabnost v skladu z načelom sorazmernosti; poudarja, da izvajanje teh norm ne bi smelo ustvarjati neupravičenega bremena; poudarja dejstvo, da je skupina EIB prostovoljno izvedla postopek pregleda in ocenjevanja; poudarja, da bi to moralo biti v skladu s strukturo upravljanja in poslanstvom EIB;

88.razume, da so institucije EU v skladu z razvijajočimi se potrebami EU leta 2024 odobrile spremembo statuta, ki jo je predlagal svet guvernerjev EIB, tako da so spremenile zakonsko omejitev stopnje finančnega vzvoda Stopnja finančnega vzvoda pomeni, koliko EIB lahko posodi glede na svoja lastna sredstva. in jo zvišale z 250 % na 290 %, da bi EIB omogočile večje naložbe brez povečanja lastniškega kapitala;

89.ugotavlja, da spremenjena stopnja finančnega vzvoda omogoča večje prevzemanje tveganja; priznava, da so naložbe v energijo iz obnovljivih virov in trajnostno infrastrukturo ter naložbe v inovativne tehnologije ključne za konkurenčnost EU, vendar so pogosto bolj tvegane zaradi negotove donosnosti; opozarja, da lahko večje prevzemanje tveganja poveča nestanovitnost donosnosti EIB, vendar ugotavlja, da ima EIB kapitalske rezerve, ki bi podpirale širitev tveganih dejavnosti;

90.je izjemno zaskrbljen zaradi položaja podjetja Northvolt AB, proizvajalca baterij, ki naj bi imel ključno vlogo v zelenem prehodu; poudarja, da je podjetje Northvolt v okviru dolžniškega financiranja, pridobljenega za širitev gigatovarne, prejelo znaten sveženj posojil EIB v višini nekaj več kot 942,6 milijona EUR; ugotavlja, da je podjetje marca 2025 vložilo predlog za stečajni postopek; poziva EIB, naj zagotovi podrobnosti o postopku ocenjevanja in odločanja za financiranje podjetja Northvolt AB ter o vzrokih, ki so privedli do neuspeha projekta;

91.poudarja, da je bilo pričakovano, da se bo s širitvijo gigatovarne, ki je bila strateškega pomena za globalno konkurenčnost in skladna s strategijami EU v tem sektorju, povečala letna proizvodna zmogljivost za proizvodnjo baterij;

92.poziva Komisijo in Svet direktorjev EIB, naj brez nepotrebnega odlašanja začne poglobljeni notranji pregled, da preveri finančno škodo in ozadje neuspeha tega vodilnega projekta ter se iz te izkušnje nekaj nauči, da se preprečijo podobni primeri ali omogoči njihovo zgodnje odkrivanje;

93.meni, da je največja dodana vrednost podpore EU spodbujanje bolj tveganih naložb v inovativne projekte, povečevanje strateških ciljev EU in omogočanje dolgoročnih projektov prehoda, ki jih zasebni sektor ne more financirati; meni, da bi se moral program InvestEU za učinkovito uresničevanje ciljev na področju inovacij in konkurenčnosti osredotočiti na financiranje bolj tveganih in obsežnejših naložb ter da bi morala skupina EIB prevzeti več večjih in bolj tveganjih projektov, kar bi moralo vključevati predvsem in prednostno evropske vlagatelje, pri čemer bi morala kombinirati uporabo sredstev InvestEU, usmerjenih v prevzemanje tveganja, z enakovredno usmeritvijo pri uporabi lastnih finančnih sredstev skupine EIB; poziva EIB, naj uvede strožje pogoje, da bi preprečila uporabo javnega financiranja EU za subvencioniranje podjetij, ki selijo proizvodnjo zunaj Evrope, in zagotovi, da bodo vsi projekti, ki jih financira EIB, prispevali k dolgoročni odpornosti evropske industrije;

94.se zaveda, da so člani upravnega odbora EIB pogosto javni uslužbenci v svojih matičnih državah, preden začnejo svoj mandat pri EIB, ki običajno traja dve do šest let, in da so zato upravičeni do možnosti poklicnega razvoja pod določenimi pogoji v obdobju mirovanja (ki je bilo podaljšano na 24 mesecev po koncu njihovega mandata pri EIB); ugotavlja, da morajo člani upravnega odbora obvestiti odbor za etiko in skladnost ter čim prej pridobiti soglasje za vsa pogajanja v zvezi z morebitno zaposlitvijo;

95.močno soglaša z večkratnimi pozivi Parlamenta, naj se okrepi mehanizem za preprečevanje navzkrižja interesov v EIB in izboljša obravnavanje takih primerov ter bolje opredelijo pogoji, pod katerimi lahko podpredsedniki EIB sodelujejo pri odločanju o poslih v svojih državah izvora, ter vztraja, da je treba te zadeve obravnavati v prihodnji reviziji kodeksa ravnanja upravnega odbora;

96.opozarja, da je Evropski varuh človekovih pravic z odločbo z dne 31. oktobra 2023 v zadevi 611/2022/KR ugotovil, da je nekdanji podpredsednik sodeloval pri odobritvi finančnih sporazumov med EIB in nacionalno spodbujevalno banko Nacionalne spodbujevalne banke so finančni posredniki med EIB in malimi projekti, upravičenimi do naložb EIB. v državi izvora ravno v tednih, tik preden je postal glavni izvršilni direktor te nacionalne spodbujevalne banke, čeprav mu je odgovorna oseba EIB za varovanje zakonitosti poslovanja svetovala, naj tega ne stori med postopkom svojega imenovanja; razume, da je ta primer nastal še pred začetkom veljavnosti sedanjega kodeksa ravnanja upravnega odbora, ki zdaj vključuje posebne določbe v zvezi z zaposlitvijo njegovih članov; ugotavlja, da se je EIB pri prihodnjem pregledu pravil, ki veljajo za njen odbor za etiko in skladnost, zavezala, da bo upoštevala priporočilo Evropskega varuha človekovih pravic, naj odločitve odbora objavi;

97.ugotavlja, da so blažitveni ukrepi, kot sta omejevanje in obdobje mirovanja, najpogostejše previdnostne klavzule, ki se uporabljajo pri obravnavi primerov izmeničnega zaposlovanja v javnem in zasebnem sektorju, ter razume, da člani upravnega odbora izvajajo in upoštevajo take ukrepe, vključno s tistimi, o katerih so nedavno poročali mediji;

98.se strinja z Evropskim varuhom človekovih pravic, da bi bilo treba okrepiti vlogo odbora EIB za etiko in skladnost pri nadzoru načrtovanih novih delovnih mest članov upravnega odbora ter da bi moral imeti možnost, da uvede in izvršuje ukrepe za zmanjšanje tveganja; razume, da je vloga odbora za etiko in skladnost v zadnjih letih postala vidnejša in da potekajo notranje razprave o tem, kako povečati njegovo učinkovitost;

99.poziva banko, naj okrepi sodelovanje evropskih podjetij v postopkih javnih naročil za projekte, ki jih financira EIB; spodbuja jo, naj posojilojemalcem svetuje, da dajo prednost upravičenosti evropskih podjetij, da bi povečali evropsko konkurenčnost;

100.ponovno poziva EIB, naj zagotovi ustrezno geografsko zastopanost, tudi na srednjih in višjih vodstvenih položajih, in jo poziva, naj vsako leto objavi razčlenitev zaposlenih na srednjih in višjih vodstvenih položajih po spolu in državljanstvu;

101.močno obžaluje dejstvo, da Evropsko računsko sodišče še vedno nima polnega dostopa do vseh podatkov o dejavnostih EIB; priznava, da EU ne financira neposredno vseh dejavnosti EIB, zato Računsko sodišče nima samodejnega dostopa do vseh dejavnosti; meni, da bi moralo Evropsko računsko sodišče imeti pravico do dostopa do vseh informacij, potrebnih za celovito in izčrpno oceno vseh dejavnosti EIB, ki so namenjene izvajanju katere koli politike EU; poziva Evropsko računsko sodišče, naj po svojih najboljših močeh v celoti preveri vse dejavnosti, ki v kakršni koli meri vključujejo proračun EU;

102.ugotavlja, da je za glavne zadevne revizijske naloge zadolžen revizijski odbor EIB, ki je popolnoma neodvisen organ; meni, da bi sodelovanje usposobljenih zunanjih predstavnikov pri določenih nalogah revizijskega odbora lahko okrepilo objektivnost njegovih analiz;

103.ugotavlja, da si politika preglednosti EIB prizadeva doseči ravnotežje med načelom odprtosti in potrebo po varovanju občutljivih informacij; ugotavlja, da je v politiki navedeno, katere informacije je treba proaktivno objaviti in kdaj – na primer, da je treba povzetke projektov objaviti vsaj tri tedne pred odobritvijo financiranja projekta v svetu direktorjev EIB – ter da so določena ustrezna odstopanja; poziva, naj ti povzetki deležnikom zagotovijo smiselne informacije;

104.ugotavlja, da je svet direktorjev EIB leta 2023 odobril 449 projektov in da so bili objavljeni skoraj vsi (94 %) povzetki projektov, v večini primerov (57 %) pred odobritvijo; ugotavlja, da so vse dejavnosti EIB, izvedene prek finančnih posrednikov, objavljene na spletnem mestu EIB in da EIB na zahtevo zagotovi podrobne podatke;

105.opozarja, da so v skladu z domnevo v korist razkritju vsi dokumenti EIB dostopni javnosti; poudarja, da je treba vse prosilce vnaprej obvestiti o dostopu javnosti do dokumentov in da morajo vsi razlogi za zavrnitev temeljiti izključno na izjemah; poudarja, da bi morala EIB razmisliti o pravočasni objavi informacij v zvezi z utemeljitvijo in kontekstom projektov ter razlago njihove usklajenosti s cilji politike EU in prispevka projektov k tem ciljem; poziva EIB, naj sistematično objavlja rezultate revizij svojih največjih finančnih operacij ter zagotovi neodvisen nadzor nad svojim upravljanjem tveganj in ocenami učinka; pričakuje, da bo EIB omejila nerazkritje na veljavne izjeme iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj). in Uredbe (ES) št. 1367/2006 Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1367/oj).; poziva k celovitemu izvajanju priporočil varuhinje človekovih pravic, ki jih je izdala po preiskavah politike razkritja EIB in s tem povezanih prošenj za dostop do dokumentov;

106.opozarja, da imajo vsi prejemniki sredstev EU splošno obveznost, da navedejo njihov izvor in zagotovijo prepoznavnost vseh prejetih sredstev EU; poziva skupino EIB, naj zagotovi, da bodo končni prejemniki izpolnjevali merila prepoznavnosti finančne podpore EU;

107.poudarja, da si banka prizadeva za zmanjšanje časa, ki je potreben za produkt od zasnove do tržne razpoložljivosti (čas, potreben za vstop na trg) s popolno digitalizacijo njegovih projektnih ciklov; poziva banko, naj okrepi svoja prizadevanja pri digitalizaciji operacij;

108.ponovno poziva EIB, naj okrepi in v celoti izvaja svojo politiko o davčnih goljufijah, davčnih utajah in izogibanju davkom, tudi tako, da se vzdrži financiranja upravičencev ali finančnih posrednikov, za katere je bilo ugotovljeno, da so ali pri katerih obstaja veliko tveganje, da bodo vključeni v te prakse;

109.ponovno poudarja, da bi sprejetje memoranduma o sodelovanju okrepilo bolj strukturiran dialog med Parlamentom in EIB; v zvezi s tem izreka pohvalo sodelovanju EIB s Parlamentom pri pripravi te resolucije, ki še nikoli ni bilo tako dobro, in ugotavlja, da je to konkreten izraz odprtosti in preglednosti;

110.poziva EIB, naj še naprej poroča o stanju prejšnjih priporočil Parlamenta, zlasti glede doseženih rezultatov in učinka ukrepov, sprejetih za izvajanje njenih prednostnih nalog in politik EU, predvsem, kar zadeva:(a)(gospodarske, okoljske in socialne) učinke naložbene strategije in rezultate, dosežene s prispevanjem k uravnoteženemu in stabilnemu razvoju notranjega trga v interesu Unije;(b)ukrepe, sprejete za okrepitev boja proti navzkrižju interesov, goljufijam, korupciji in drugim možnim oblikam kršitev;(c)nove ukrepe za krepitev preglednosti;(d)ukrepe za povečanje podpore za mala in srednja podjetja ter upravičene gospodarske subjekte med izvajanjem politik EU;(e)nadaljnje ukrepe na podlagi pozivov in zahtev, sprejetih s to resolucijo;

111.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Svet in svet direktorjev EIB pa poziva, naj razpravljata o stališčih, ki jih je v njej predstavil Parlament.