1.ugotavlja, da je proračun Sveta del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2023 znašal 12,3 milijarde EUR (6,4 % celotnega proračuna Unije); ugotavlja, da je proračun Sveta znašal približno 0,6 milijarde EUR oziroma 5,2 % skupnih upravnih odhodkov Unije;

2.pozdravlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2023 preučilo vzorec 70 transakcij iz razdelka za upravo, torej 10 več kot v letu 2022; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče navaja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2023 znašali približno 70 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da je 21 od 70 transakcij (30 %) vsebovalo napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi petih količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti;

4.je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča iz letnega poročila za proračunsko leto 2023 o trajanju okvirne pogodbe za vzdrževanje stavb, ki jo je sklenil Svet; ugotavlja, da Računsko sodišče ni odkrilo količinsko opredeljivih napak v štirih pregledanih plačilih v zvezi s Svetom;

5.globoko obžaluje, da je moral Parlament od leta 2009 vsako leto, tudi za proračunsko leto 2022, zavrniti podelitev razrešnice Svetu, saj slednji še naprej zavrača sodelovanje s Parlamentom v postopku razrešnice, zaradi česar Parlament ne more sprejeti informirane odločitve na podlagi resnega in temeljitega nadzora nad izvrševanjem proračuna Sveta;

6.ugotavlja, da so ustrezne službe Parlamenta 20. septembra 2024 v imenu poročevalca za postopek razrešnice sekretariatu Sveta poslale vprašalnik z 90 vprašanji, pomembnimi za Parlament, da bi se omogočil temeljit nadzor nad izvrševanjem proračuna Sveta in upravljanjem Sveta; ugotavlja tudi, da so bili podobni vprašalniki poslani vsem drugim institucijam, ki so Parlamentu posredovale podrobne odgovore na vsa vprašanja;

7.obžaluje, da je sekretariat 23. septembra 2024 ponovno obvestil Parlament, da ne bo odgovoril na vprašalnik in da Svet ne bo sodeloval na predstavitvi, ki je bila v okviru postopka razrešnice organizirana 12. novembra 2024 in na kateri so sodelovale vse druge povabljene institucije;

8.poudarja, da ima Parlament v skladu s členom 319 PDEU ter ustreznimi določbami finančne uredbe in svojega poslovnika posebno pravico, da v skladu s sedanjo razlago in prakso podeli razrešnico, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost do davkoplačevalcev Unije;

9.poudarja, da člen 59(1) finančne uredbe določa, da Komisija na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje, zato ne more razumeti stališča Sveta, da bi se lahko razrešnica za izvrševanje proračuna Sveta podelila Komisiji;

10.poudarja dobro uveljavljeno in spoštovano prakso podeljevanja razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam, vključno z Evropskim svetom in Svetom, ki jo Parlament izvaja že več kot 20 let; opozarja na izjavo Komisije, da ne more nadzorovati izvrševanja proračunov drugih institucij Unije; poudarja večkrat izraženo stališče Komisije, da bi moral Parlament nadaljevati prakso podeljevanja razrešnice institucijam Unije v zvezi z upravnimi odhodki in izvrševanjem proračuna EU, da bi ohranili skladnost z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

11.poudarja, da sedanje stanje pomeni, da lahko Parlament preveri le poročila Računskega sodišča in Evropskega varuha človekovih pravic ter javno dostopne informacije na spletnem mestu Sveta, saj Svet vztrajno ne želi sodelovati z njim; poudarja, da ta nepripravljenost za sodelovanje spodkopava sposobnost Parlamenta, da bi učinkovito izpolnil svojo nadzorno vlogo in sprejel informirano odločitev o podelitvi razrešnice;

12.obžaluje, da Svet že več kot desetletje izkazuje, da nima politične volje za sodelovanje s Parlamentom v letnem postopku podelitve razrešnice; poudarja, da ta odnos trajno negativno vpliva na obe instituciji in diskreditira upravljanje in demokratični nadzor nad proračunom Unije ter negativno vpliva na zaupanje državljanov v preglednost Unije; poudarja, da mora Svet izpolnjevati iste standarde odgovornosti, kot jih pričakuje od drugih institucij Unije;

13. ponovno poudarja, da je to, da svet vztrajno zavrača sodelovanje v postopku razrešnice, nesprejemljiva kršitev demokratične odgovornosti. poziva k pravnim in postopkovnim spremembam, s katerimi bi zadržali proračunska sredstva za vse institucije Unije, ki ne izpolnjujejo obveznosti glede preglednosti;

14.izpostavlja sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s tem, da imajo davkoplačevalci in javnost pravico biti seznanjeni, kako se uporabljajo javni prihodki; zato zahteva polno spoštovanje pristojnosti Parlamenta, ki zagotavlja načelo demokratične odgovornosti; poziva Svet, naj ustrezno upošteva priporočila, ki jih Parlament sprejme v zvezi s postopkom razrešnice, in vztraja, da je treba v celoti izvajati člen 14(1) PEU;

15.poziva Svet, naj začne čim prej sodelovati s Parlamentom na najvišji ravni ter brez nadaljnjega odlašanja obnovi pogajanja, vanje pa vključi generalna sekretarja in predsednika obeh institucij, da bi odpravili zastoj in premaknili težavo s podelitvijo razrešnice z mrtve točke, pri tem pa spoštovali vlogo Parlamenta in Sveta v postopku razrešnice ter zagotovili preglednost in ustrezen demokratični nadzor nad izvrševanjem proračuna; zahteva, da pravni službi Komisije in Sveta predložita mnenje o na Pogodbi temelječih morebitnih rešitvah, s katerimi bi dosegli, da bi Svet v postopku razrešnice prevzel odgovornost;

16.poudarja, da bi bilo treba razmere izboljšati s tesnejšim medinstitucionalnim sodelovanjem v okviru temeljnih pogodb, vendar bi lahko z njuno spremembo postopek podelitve razrešnice jasneje opredelili, da bi bil preglednejši, Evropskemu parlamentu pa podelili izrecno pristojnost za podelitev razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam Unije posamično; poudarja pa tudi, da je treba, dokler pregled ne bo opravljen, sedanje razmere izboljšati z okrepljenim medinstitucionalnim sodelovanjem; v zvezi s tem poziva Svet, naj dejavno sodeluje s Parlamentom;

17.ugotavlja, da Svet sicer ni pripravljen sodelovati v postopku podelitve razrešnice, a Parlament v tem poročilu vseeno poudarja nekatere politične prednostne naloge in navaja nekaj ugotovitev o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Sveta, pa tudi druge ugotovitve, pomembne za postopek podelitve razrešnice;

18.ugotavlja, da se ugotovitve v naslednjih oddelkih zaradi nesodelovanja Sveta s Parlamentom opirajo predvsem na združene informacije, ki so javno dostopne in nudijo le omejene podrobnosti;

19.obžaluje, da Svet uveljavlja svoje pristojnosti v več postopkih imenovanja v številne institucije, organe, urade in agencije Unije, ne da bi upošteval mnenja zainteresiranih strani ali priporočila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

20.je seznanjen, da Svet tradicionalno ne preizprašuje imenovanj posameznih držav članic na večino položajev;

21.spominja, da Svet v skladu s členom 286(2) PDEU na podlagi predlogov iz držav članic imenuje člane Računskega sodišča, potem ko se posvetuje s Parlamentom; opozarja, da Parlament na podlagi tega poda mnenje o kandidatih; obžaluje, da Svet pri imenovanju članov Računskega sodišča večkrat ni upošteval priporočil, ki jih je Parlament podal v svoji posvetovalni vlogi; opozarja, da mnenje Parlamenta za Svet sicer ni zavezujoče, a so kandidati, ki so prejeli negativno mnenje, sprejeli odločitev Parlamenta in umaknili svojo kandidaturo, s čimer so priznali vlogo Parlamenta kot demokratičnega nadzornega organa, povezanega z zaščito proračuna Unije; poziva Svet, naj sodeluje pri postopku razrešnice ter tako prizna vlogo Parlamenta;

22.opozarja, da vlade držav članic s skupnim soglasjem imenujejo sodnike in generalne pravobranilce Sodišča Evropske unije, potem ko se posvetujejo z odborom, ki je pristojen za mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje zadevnih nalog;

23.poziva rotirajoča predsedstva Sveta, naj prenehajo uporabljati sponzorstva gospodarskih družb za delno kritje svojih stroškov, saj tako tvegajo, da bodo ustvarila navzkrižje interesov, kot je navedeno v sklepih delavnice, ki jo je 27. junija 2023 organiziral Odbor Parlamenta za proračunski nadzor; ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic v svojem sklepu z dne 9. septembra 2024 o strateški pobudi o sponzorstvih predsedstva Sveta Evropske unije pozvala Svet, naj preuči dosedanje izvajanje nezavezujočih pravil, ki jih je Svet sprejel v zvezi s sponzorstvi svojih predsedstev (v nadaljnjem besedilu: smernice), in razišče, ali so možni drugi ukrepi, ki bi pomagali ublažiti tveganja, povezana z uporabo sponzorstev; zato ponovno poziva Svet, naj poskrbi za proračun svojih predsedstev, da bi zagotovil ustrezne in enotne standarde uspešnosti in učinkovitosti pri delu Sveta na splošno;

24.izraža globoko zaskrbljenost, ker madžarska vlada zlorablja svojo vlogo predsedovanja EU ter nadaljuje dvostranska prizadevanja, ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami Unije, kot so srečanja predsednika vlade Viktorja Orbána z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kljub sankcijam Unije in nalogu za prijetje slednjega zaradi vojnih zločinov; z zaskrbljenostjo opaža podobno sodelovanje tudi z drugimi avtoritarnimi voditelji, kar spodkopava verodostojnost EU; poziva Svet, naj odločno obsodi ta dejanja in sprejme vse potrebne ukrepe, da bodo države članice, ki predsedujejo Svetu, delovale v skladu z načeli EU ter varovale integriteto in vrednote Unije;

25.obžaluje, da proračun Evropskega sveta in Sveta ni razdeljen na dva jasno ločena proračuna, kot je Parlament priporočil v nedavnih resolucijah o razrešnici, da bi se povečali preglednost in odgovornost, predvsem ko gre za Evropski svet, od katerega je trenutno nemogoče pridobiti zanesljive informacije o stroških delovanja; poudarja pomen zanesljivih podatkov za objektiven nadzor; poziva k upoštevanju priporočila organa za podelitev razrešnice;

26.ugotavlja, da je proračun Sveta za leto 2023 znašal 647.908.757 EUR, kar je bilo 6 % več kot leta 2022 ter je presegalo 2,3-odstotno povečanje med letoma 2021 in 2022; ugotavlja, da je to povečanje povezano predvsem z revizijo parametrov posodobitve plač zaradi inflacije;

27.ugotavlja, da je bila leta 2023 skupna stopnja izvrševanja proračuna Sveta 97,0 %; ugotavlja, da je bilo konec leta 2023 razveljavljenih za skoraj 20 milijonov EUR odobritev, od katerih je polovica izhajala iz proračunske vrstice za odhodke za zaposlene;

28.ugotavlja, da je Svet leta 2023 v skladu s členom 29 finančne uredbe izvedel 41 proračunskih prerazporeditev v skupnem znesku 6,5 milijona EUR; ugotavlja tudi, da je bilo treba pri treh od teh prerazporeditev v skladu s členom 29(2) obvestiti proračunski organ za okrepitev različnih proračunskih vrstic, med drugim „Opremljanje in instalacijska dela“, „Voda, plin, elektrika in ogrevanje“, „Nabava strojne in programske opreme“ ter „Stroški najema, vzdrževanja in popravila službenih vozil“;

29. poziva Svet, naj objavi letno razčlenitev potnih stroškov in stroškov za reprezentanco visokih uradnikov, vključno s predsednikom Evropskega sveta, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in sekretariatom, v uporabniku prijazni obliki in dostopno javnosti;

30.ugotavlja, da so odobritve, prenesene iz leta 2023 v leto 2024, skupaj znašale 85,5 milijona EUR in so zajemale predvsem računalniške sisteme, stroške tolmačenja v letu 2023, za katere računi ob zaključku še niso bili dogovorjeni s službami Evropske komisije, stavbe, informiranje in komuniciranje, avdiovizualno in konferenčno opremo, druge odhodke za osebje in prevoz;

31. izraža zaskrbljenost, ker ni dovolj nadzornih mehanizmov v zvezi s tem, kako Svet uporablja svetovalne storitve in zunanje izvajalce; poziva k popolnemu razkritju vseh naročil, ki presegajo 50 000 EUR, pri čemer je treba navesti podroben opis obsega, rezultatov in dodeljenih subjektov, da bi preprečili morebitno zlorabo javnih sredstev;

32.ugotavlja, da se je povprečni čas za plačila računov med letoma 2022 in 2023 skrajšal z 18 na 13 dni, kar je precej pod najdaljšim rokom 30 dni, s čimer se preprečijo zamudne obresti;

33.ugotavlja, da so se stroški službenih potovanj, ki vključujejo stroške službenih potovanj sekretariata in stroške službenih potovanj uslužbencev, povezanih z Evropskim svetom, med letoma 2022 in 2023 povečali za 25 %, potni stroški delegacij, ki so jih imela predsedstva in nacionalne delegacije, pa so se v istem obdobju povečali za 36,6 %; poziva Svet, naj oceni to občutno povečanje odhodkov za misije; ker nima dostopa do podrobnejših podatkov, poziva Svet, naj ta sredstva uporabi v duhu dobrega finančnega poslovodenja;

34.ugotavlja, da je Svet določil cilje za uspešnost svojega proračuna v letu 2023, in sicer zagotoviti tekoče odločanje v Evropskem svetu in Svetu, zagotoviti stalno podporo Evropskemu svetu in Svetu z uspešno in učinkovito uporabo finančnih sredstev, zlasti glede na vztrajen pritisk inflacije in posledičnih zvišanj cen zaradi indeksacije pogodb, ter nadaljevati proces digitalne posodobitve uprave, da bi izboljšali kakovost organizacije sekretariata in ustrezno uporabo virov;

35.ugotavlja, da je sekretariat z namenom zagotavljanja učinkovite porabe proračuna v letu 2023 še naprej izboljševal postopke finančnega poslovodenja, zlasti na podlagi priporočil več notranjih projektnih skupin; pozdravlja zlasti nova orodja za uspešnost, kot so vključitev elementov človeških virov ter znanj in spretnosti v celovito načrtovanje upravljanja, popolna digitalizacija finančnih delovnih postopkov in uvedba elektronskega podpisa;

36.pozdravlja večjo uporabo podatkov pri odločanju, zlasti na podlagi mesečne finančne preglednice, ki prikazuje ključne kazalnike uspešnosti po službah sekretariata, in preglednice vodstvenih delavcev s ključnimi vpogledi iz podatkov o človeških virih za lažje vsakodnevno upravljanje in odločanje na področju človeških virov;

37.ugotavlja, da je sekretariat v letu 2023 organiziral 4429 sej, kar je bilo na razmeroma podobni ravni kot leta 2022; ugotavlja tudi, da se je število sej s fizično udeležbo v primerjavi z letom 2022 povečalo za 11 %, medtem ko se je število sej prek videokonference ali v hibridni obliki znatno zmanjšalo, in sicer za več kot 60 %;

38.ugotavlja, da je sekretariat začel 17 odprtih postopkov javnih naročil, 12 novih postopkov s pogajanji in 21 medinstitucionalnih postopkov (vseh vrednosti), pri katerih Svet ni bil v vodilni vlogi; ugotavlja, da je bilo do konca leta 2023 podpisanih 41 pogodb (42 v letu 2022), 47 sklopov (vseh kategorij) pa je bilo v obdelavi; ugotavlja, da so bile v letu 2023 sklenjene pogodbe v skupnem znesku 124,1 milijona EUR, kar je ustrezalo 19,15 % letnega proračuna Sveta; ugotavlja, da je bilo 0,5 % skupnega zneska sklenjenih pogodb namenjenega za naročila nizke in srednje vrednosti, 58 % je bilo namenjenih za posebne pogodbe na podlagi okvirnih pogodb, pri katerih je Svet edini naročnik, 69,5 % pa za posebne pogodbe, sklenjene na podlagi medinstitucionalnih okvirnih pogodb;

39.ugotavlja, da je Svet v skladu s členom 118 finančne uredbe organu za podelitev razrešnice posredoval svoje letno poročilo o notranjih revizijah, opravljenih v letu 2023; ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2023 izvedenih 81 % priporočil, podanih v obdobju 2020–2022, 18 % je bilo še odprtih, pri 1 % priporočil pa je vodstvo sprejelo tveganje oziroma priporočila niso več veljala; ugotavlja, da so bile med letom 2023 zaključene štiri notranje revizije, načrtovane v delovnem programu za to leto, dve pa sta bili ob koncu tega leta še vedno v teku; ugotavlja, da je notranji revizor v treh revizijah delovnega programa za leto 2023 podal prednostna priporočila, povezana s storitvami prevoza, strežniki IOLAN ter osnovnimi storitvami in sistemi končnih točk IOLAN;

40.ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2023 od 3116 uslužbencev 79 % stalnih uslužbencev, 12,8 % začasnih uslužbencev, 7,2 % pogodbenih uslužbencev in 1 % napotenih nacionalnih strokovnjakov; ugotavlja, da je porazdelitev stalnih in začasnih uslužbencev po kategorijah delovnih mest v letu 2023 ostala na približno enakih ravneh s 1474,25 administratorja (AD) (1519 leta 2022), 1159 asistenti (AST) (1284 leta 2022) in 230 tajniki (AST-SC) (190 leta 2022); ugotavlja, da je stopnja zasedenosti delovnih mest v kadrovskem načrtu konec leta 2023 znašala 97,4 %;

41. je seznanjen, da se ugotovitve v tem razdelku zaradi nesodelovanja Sveta s Parlamentom opirajo predvsem na združene informacije, objavljene na spletišču Sveta, ki niso zelo podrobne;

42.je seznanjen z drugimi pobudami sekretariata, da bi bilo delovno okolje bolj raznoliko in vključujoče; pozdravlja, da je Svet za leto 2023 prejel nagrado varuhinje človekovih pravic za dobro upravljanje v kategoriji „Odličnost v raznolikosti in vključevanju“ za pozitivni akcijski program za pripravnike invalide, kar pomeni, da je sekretariat leta 2023 gostil šest invalidnih pripravnikov;

43.obžaluje pomanjkanje javno dostopnih informacij o spolu in geografski porazdelitvi osebja v sekretariatu; poziva Svet, naj Parlamentu posreduje informacije o uravnoteženi zastopanosti spolov, geografski razčlenitvi in invalidnosti uslužbencev ter o povezanih internih politikah; poziva Svet, naj spodbuja geografsko uravnoteženost osebja, tako da ponudi širši nabor kandidatov iz manj zastopanih držav članic;

44.pozdravlja prizadevanja sekretariata v letu 2023, da bi privabil in zadržal kvalificirano in mlajšo delovno silo z različnimi pobudami, kot so zaposlitev osmih mlajših uslužbencev za politiko v okviru novega programa „Junior Policy Team“, revizija notranjih pravil o mobilnosti in sodelovanje 41 uslužbencev sekretariata v medinstitucionalnem sledenju na delovnem mestu; poudarja, da bi moralo biti pripravništvo plačano, da bi ga uskladili z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v Uniji (2020/2005 INL), ki zahteva, naj bodo vsa pripravništva v Evropi plačana; obžaluje pomanjkanje informacij o izvajanju akcijskega načrta Sveta za znamčenje delodajalca, ki je bil pripravljen leta 2023;

45.ugotavlja, da je bil leta 2023 pregledan načrt za preprečevanje psihosocialnih tveganj za obdobje 2020–2023, rezultati tega načrta pa so bili upoštevani pri pripravi novega načrta za preprečevanje tveganj in posodobitvi načrta za psihosocialno ukrepanje ob kritičnem incidentu v okviru pobud Sveta za spodbujanje dobrega počutja zaposlenih, tako posamično kot v ekipah ali oddelkih; ugotavlja, da je bilo uslužbencem in vodstvenim delavcem sekretariata na voljo več oblik podpore in tečajev, kot so posebno usposabljanje vodstvenih delavcev o psihološki varnosti, smernice za vodstvene delavce na področju duševnega zdravja, posebne delavnice o preprečevanju psihosocialnih tveganj, ki so bile organizirane na zahtevo, in delavnice za obvladovanje stresa za špansko in belgijsko predsedstvo Sveta;

46.ugotavlja, da je sekretariat zaključil pilotni projekt Novi načini dela, ki ga je začel leta 2018, in pripravil oceno, ki je ponudila dragocene vpoglede, zlasti v smislu komunikacije o spremembah, vključevanja uporabnikov in angažiranja zaposlenih pri procesih sprememb; ugotavlja, da je Svet rezultate pilotnega projekta delil z drugimi organizacijami, ki izvajajo podobne programe; poziva Svet, naj pridobljene izkušnje deli tudi z organom za podelitev razrešnice;

47.obžaluje, da sta na spletnem mestu Sveta dostopna dva ključna elementa etičnega okvira Sveta, in sicer „vodnik po etiki in ravnanju“ za zaposlene sekretariata ter „kodeks ravnanja za predsednika Evropskega sveta“, brez dodatnih navodil ali datuma objave; kritizira, da kodeks ravnanja za predsednika Evropskega sveta kljub številnim zahtevam Parlamenta ni bil usklajen s kodeksoma Parlamenta in Komisije, zlasti kar zadeva dejavnosti po prenehanju funkcije predsednika; poziva, naj se zgoraj navedene pomanjkljivosti nemudoma odpravijo;

48. znova poudarja, da etično ravnanje prispeva k dobremu finančnemu poslovodenju in povečuje zaupanje javnosti ter da je, kot je poudarilo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 13/2019, mogoče izboljšati etične okvire institucij Unije; opozarja zlasti na priporočilo Računskega sodišča v zvezi z izboljšanjem etičnega okvira Sveta; je zaskrbljen, ker ne obstaja skupen etični okvir Unije, ki bi urejal delo predstavnikov držav članic v Svetu, kot je ugotovilo Računsko sodišče;

49.ugotavlja, da je bilo v letu 2023 na podlagi izvajanja sklepa generalnega sekretarja št. 23/2021 o psihičnem in spolnem nadlegovanju na delovnem mestu sprejetih več ukrepov, kot so objava vodnika za preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu na intranetu sekretariata, dejavnosti ozaveščanja za nove zaposlene o pristopu ničelne tolerance v Svetu in organizacija obveznih usposabljanj o preprečevanju nadlegovanja in neprimernega vedenja za nove vodstvene delavce in uslužbence z vodstvenimi odgovornostmi;

50.ugotavlja, da sekretariat objavlja letno poročilo z informacijami o poklicnih dejavnostih nekdanjih visokih uradnikov sekretariata, potem ko prenehajo delati za institucijo, v skladu s členom 16, tretji in četrti odstavek, Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije; na podlagi poročila za leto 2023 ugotavlja, da je nekdanji višji uradnik izjavil, da namerava opravljati poklicne dejavnosti manj kot 12 mesecev po odhodu, organ za imenovanja pa mu je izdal dovoljenje za opravljanje ene dejavnosti pod določenim pogojem, s katerim naj bi se spoštovalo obdobje blažitve iz drugega odstavka člena 16 kadrovskih predpisov;

51. poziva Svet, naj določi strožja pravila za zaposlitev visokih uradnikov, potem ko se jim izteče mandat, vključno z daljšim obdobjem mirovanja in obveznim javnim razkritjem povezav z zasebnim sektorjem; poziva Svet, naj določi obvezno sodelovanje stalnih predstavništev držav članic v registru EU za preglednost;

52.obžaluje, da je sodelovanje stalnih predstavnikov držav članic v obveznem registru za preglednost, ki je bil vzpostavljen z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Parlamentom, Svetom in Komisijo, popolnoma prostovoljno, saj je uporaba načela pogojenosti prepuščena presoji stalnega predstavništva vsake države članice; ugotavlja, da le osem držav članic in institucije Unije v svojih regulativnih okvirih spoštujejo najboljšo prakso uporabe obvezne široke opredelitve lobistov, in vztraja, da bi morala vsa stalna predstavništva dejavno sodelovati v obveznem registru za preglednost pred in med predsedovanjem njihove države članice Svetu ter po njem; poziva k strožjim in usklajenim etičnim pravilom o nasprotju interesov, pojavu vrtljivih vrat in preglednosti lobiranja; opozarja na stališče Parlamenta, da predstavniki držav članic, ki neposredno prejemajo subvencije Unije prek podjetij, katerih lastniki so, ne bi smeli sodelovati v razpravah in pri glasovanju o politikah in proračunskih sredstvih, povezanih s temi subvencijami; obžaluje, da Svet obveznega registra za preglednost ne uporablja v celoti in ne sprejema predlogov za njegovo izboljšanje; znova poziva Svet, naj se ne srečuje z neregistriranimi lobisti;

53. obžaluje, da Svet ne uporablja v celoti obveznega registra za preglednost onkraj trenutnih omejitev, hkrati pa zavrača priporočila za izboljšave; ga ponovno poziva, naj zavrača srečanja z neregistriranimi lobisti;

54. poziva Svet, naj vsem visokim uradnikom, vključno s stalnimi predstavniki in vodjami delegacij, naroči, da morajo javno razkriti svoje sestanke z interesnimi skupinami in lobisti v standardiziranem registru za preglednost, kar bi bilo podobno obveznostim, ki veljajo za poslance Evropskega parlamenta in Evropske komisije;

55.močno obžaluje, da Svet še naprej sistematično zavrača ali zavlačuje dostop do zakonodajnih dokumentov, postopek odločanja v Svetu pa še zdaleč ni pregleden, zaradi česar se preprečuje javni nadzor nad njegovim sprejemanjem odločitev, to pa negativno vpliva na zaupanje državljanov v Unijo kot transparenten subjekt in ogroža ugled Unije kot celote; opominja na priporočila evropske varuhinje človekovih pravic o preglednosti zakonodajnega postopka v Svetu v strateški preiskavi OI/2/2017/TE in jih podpira; poziva Svet, naj sprejme vse ukrepe, potrebne za takojšnjo uresničitev priporočil varuhinje in ustreznih sodb Sodišča Evropske unije; opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi v zadevi T-163/21, De Capitani proti Svetu, poudarilo, da mora Svet zagotoviti jasnejšo zakonodajno preglednost, da bi se zagotovil dostop do zakonodajnih dokumentov, kar ustreza obveznostim Sveta v smislu javnega nadzora in odgovornosti sozakonodajalcev kot temelja demokratične legitimnosti;

56.je zaskrbljen, ker je evropska varuhinja človekovih pravic leta 2023 ponovno pozvala Svet, naj poskrbi, da bodo zakonodajni dokumenti na voljo v času, ki bo javnosti omogočal učinkovito sodelovanje v razpravah; ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic Svet tudi pozvala, naj si še naprej prizadeva za čim večje ustrezno obveščanje javnosti o omejevalnih ukrepih, sprejetih proti Rusiji; pozdravlja strateško preiskavo o tem, kako institucije obravnavajo zahteve za dostop javnosti do zakonodajnih dokumentov, ki jo je evropska varuhinja človekovih pravic začela leta 2023, temeljila pa je zlasti na šestih nedavnih pritožbah varuhinji človekovih pravic v zvezi z dostopom javnosti do zakonodajnih dokumentov Unije, ki jih je obravnaval Svet;

57.ugotavlja, da je skupina za dostop do dokumentov poročala, da je v letu 2023 prejela neobičajno veliko število prošenj za dostop javnosti do dokumentov in odgovorila nanje, in sicer je prejela 3732 začetnih prošenj za dostop do dokumentov in 40 potrdilnih prošenj, v zvezi s katerimi je bilo treba analizirati 13.912 dokumentov; kar zadeva začetne prošnje za dostop ugotavlja, da je bil odobren popoln dostop do 10.908 dokumentov (78,4 %) in delni dostop do 1600 dokumentov (11,5 %), medtem ko je bil zavrnjen dostop do 1404 dokumentov (10,1 %); kar zadeva potrdilne prošnje ugotavlja, da je bil odobren popoln dostop do 53 dokumentov in delni dostop do 45 dokumentov, medtem ko je bil zavrnjen dostop do 48 dokumentov; ugotavlja, da je bilo za obravnavo začetnih prošenj v povprečju potrebnih 16 delovni dni, za obravnavo potrdilnih prošenj pa 32 delovnih dni;

58.pozdravlja, da glede na javno dostopna letna poročila odgovorni odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil v letu 2023 niso bili obveščeni o primerih goljufij ali nepravilnosti niti takšnih primerov nista obravnavala komisija iz člena 143 finančne uredbe oziroma urad OLAF;

59.ugotavlja, da si je sekretariat v letu 2023 še naprej prizadeval za uresničitev svojega cilja digitalne preobrazbe v skladu s prednostnimi nalogami iz digitalne strategije za obdobje 2022–2025; ugotavlja, da je bilo od 113 projektov digitalizacije iz letnega delovnega načrta, ki so se nanašali zlasti na področja skupnih služb, politike, prava in informacijske tehnologije, 37 % zaključenih do konca leta, 8 % jih je bilo preklicanih ali združenih, 38 % pa se je še vedno izvajalo; ugotavlja, da so bili organizirani bolj raznoliki tečaji usposabljanja, vključno s posebnimi tečaji za elektronsko podpisovanje pogodb in promocijo FIORI, ki je bila nova uporabniška izkušnja v okviru akcijskega načrta za krepitev;

60. poziva Svet, naj pospeši izvajanje varnih digitalnih sistemov glasovanja in izmenjave dokumentov, da bi povečali učinkovitost in odgovornost ter zmanjšali nepotrebne postopke, ki uporabljajo papir;

61.pozdravlja, da je bilo leta 2023, enako kot leta 2022, 97 % računov predloženih elektronsko; priznava, da je bil v letu 2023 dosežen znaten napredek v smeri popolne digitalizacije finančnega delovnega procesa, in sicer od začetka postopka javnega naročila do elektronskega plačila računov, saj je bilo vsak mesec elektronsko podpisanih od 30 do 40 % naročilnic in pogodb;

62.ugotavlja, da je Svet leta 2023 sprejel ukrepe za večjo digitalno dostopnost, zlasti z objavo vodnika o digitalni dostopnosti;

63.ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov leta 2023 podal nadzorno mnenje v skladu s členom 57(1)(g) Uredbe (EU) 2018/1725 o potrebi po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov, kar zadeva projekt sekretariata za uporabo centralizirane analitike človeških virov in storitev poročanja ter vzpostavitev podatkovnega skladišča; ugotavlja, da nadzornik v letu 2023 ni poročal o nobeni preiskavi ali pritožbi v zvezi s Svetom;

64. izraža zaskrbljenost, ker ni trdnih zaščitnih ukrepov proti nadzoru in zbiranju podatkov s strani tretjih strani; poziva k okrepljenim varnostnim ukrepom, vključno z obveznim šifriranjem podatkov in rednimi varnostnimi revizijami vseh digitalnih komunikacijskih sistemov, ki jih uporablja Svet;

65.ugotavlja, da je sekretariat leta 2023 zasnoval in začel več novih tečajev usposabljanja v zvezi z varnostjo informacij, protivohunsko dejavnostjo in kibernetsko varnostjo, da bi izboljšal ozaveščenost in pripravljenost svojih uslužbencev na področju kibernetske varnosti; ugotavlja tudi, da so bili v mesecu kibernetske varnosti oktobra 2023 organizirani dogodki za ozaveščanje o kibernetski varnosti in varnosti informacij;

66.ugotavlja, da so bila s proračunsko prerazporeditvijo leta 2023 za 33 % povečana sredstva v proračunski vrstici 2011 „Voda, plin, elektrika in ogrevanje“; ugotavlja, da je sekretariat še naprej zmanjševal porabo energije z metodami, kot sta zmanjšanje ogrevanja stavb in zamenjava kotlov v stavbi Justus Lipsius;

67.ugotavlja, da so bili v letu 2023 izvedeni ključni gradbeni projekti, in sicer prenova nekaterih sejnih sob v stavbah LEX in Justus Lipsius, nadaljevanje prenove pisarniških hodnikov v stavbi Justus Lipsius, izboljšanje prostora in infrastrukture za kolesa v prostorih Sveta ter posodobitev sprejemnic v stavbi Justus Lipsius;

68.obžaluje, da Svet še vedno ni uvedel poenostavljenega postopka akreditacije, da bi uslužbencem drugih institucij Unije olajšal dostop do prostorov Sveta; poziva Svet, naj izvede ta ukrep;

69.ugotavlja, da je bil po zunanji reviziji, opravljeni leta 2023, ohranjen sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter da so bili obnovljeni certifikati o energetski učinkovitosti stavb;

70.ugotavlja, da so bili v okviru stalnih prednostnih prizadevanj za trajnostno mobilnost izboljšani in prilagojeni objekti in infrastruktura za kolesa v prostorih sekretariata ter da je bila prenovljena ali postavljena oprema za videokonference v obliki „sob, za srečanja kjer koli“; ravno tako je seznanjen s prizadevanji, da se z usposabljanji in ozaveščanjem k zeleni preobrazbi pritegnejo uslužbenci in vodstveni delavci;

71.poudarja, da je treba člen 319 PDEU revidirati, da se izrecno določi, da Parlament poleg podelitve razrešnice Komisiji podeli razrešnico tudi drugim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije glede izvrševanja njihovih oddelkov proračuna ali njihovih proračunov; poziva Svet, naj premosti medinstitucionalni spor in nadaljuje pogovore z Evropskim parlamentom, da bi dosegli skupni dogovor za nemoteno nadaljevanje postopka razrešnice;

72.ugotavlja, da je skupni proračun za komuniciranje v letu 2023, ob upoštevanju prerazporeditev znašal 11.871.300 EUR, kar je bilo 3,54 % več, kot je znašal proračun za leto 2022;

73.ugotavlja, da sekretariat zagotavlja komunikacijske storitve za predsednika Evropskega sveta, katerega spletna prisotnost je bila leta 2022 temeljito prenovljena, predsednika Euroskupine, rotirajoče predsedstvo, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in sekretariat; ugotavlja, da se je v letu 2023 znatno povečalo sodelovanje med digitalno ekipo sekretariata in predsedstvoma, zlasti s tesnim uredniškim usklajevanjem, ki je privedlo do večjih sinergij v smislu ponovne uporabe vsebin in boljšega dopolnjevanja, kar je povečalo splošni učinek komunikacij;

74.ugotavlja, da je bilo glede na spletno anketo, izvedeno v zadnjem četrtletju leta 2023, 67 % uporabnikov zadovoljnih s splošno izkušnjo s spletnim mestom Sveta, ki je leta 2023 zbralo več kot 23 milijonov obiskov, kar je bilo 1 % več kot leta 2022, in imelo 57.900 naročnikov, v primerjavi z 51.600 leta 2022.