1.ugotavlja, da je proračun Računskega sodišča del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2023 skupaj znašal 12,3 milijarde EUR (kar je 6,4 % proračuna Unije); ugotavlja, da je proračun Računskega sodišča znašal približno 0,2 milijarde EUR, kar je 1,5 % skupnih upravnih odhodkov Unije in manj kot 0,1 % skupne porabe Unije;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2023 preučilo vzorec 70 transakcij iz razdelka za upravo, torej 10 več kot v letu 2022; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče navaja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2023 znašali približno 70 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.pozdravlja, da se število transakcij v razdelku za upravo, ki jih revidira Računsko sodišče, stalno povečuje; je seznanjen, da je predvidena revizija javne uprave Unije, a poudarja pomen temeljitejše preiskave upravnih odhodkov in ponovno poziva, naj se v njegovo delo vključijo izčrpni podatki o vseh institucijah, da bi zagotovili skladno podlago za dosleden postopek podelitve razrešnice;

4.ugotavlja, da je 21 od 70 transakcij (30 %) vsebovalo napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi petih količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti;

5.ugotavlja, da računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor, da bi bila upoštevana ista načela preglednosti, odgovornosti in neodvisnosti, kot jih Računsko sodišče uporablja za revidirane subjekte;

6.ugotavlja, da je skupni proračun Računskega sodišča za leto 2023 znašal 175.059.922 EUR, kar je 7,97 % več kot leta 2022, ko je ta znesek znašal 162.141.175 EUR; ugotavlja, da je bilo povečanje predvsem posledica prilagoditve plač in devet novih začasnih delovnih mest, povezanih z instrumentom NextGenerationEU; ugotavlja, da je bilo v letu 2023 88,5 % sredstev namenjenih članom in zaposlenim, 11,5 % pa za stavbe, opremo in razne odhodke;

7.ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja obveznosti in plačil nekoliko višja, čeprav nižja kot v letu 2022; ugotavlja, da je stopnja porabe za odobrena proračunska sredstva znašala 97,92 %, za plačila pa 94,45 % vseh obveznosti v primerjavi z 98,12 % oziroma 95,26 % v letu 2022;

8.ugotavlja, da je ruska nezakonita in neupravičena vojaška agresija proti Ukrajini povzročila različne pritiske na proračun Računskega sodišča, med drugim z naraščajočo inflacijo in prilagoditvijo plač ter močno naraščajočimi stroški elektrike in ogrevanja;

9.poudarja, da sta na izvrševanje proračuna za leto 2023 vplivala dva dejavnika, ki pojasnjujeta nekoliko nižjo stopnjo kot v letu 2022:

1.raven inflacije, ki je bila višja od predvidene v proračunu, in posledične indeksacije cen, ki vplivajo na nove in obstoječe pogodbe, kar je povzročilo dodatne proračunske potrebe za kritje odhodkov, ki niso povezani s plačami, zlasti proračunskih vrstic za energijo in informacijsko tehnologijo; ta povečanja odobritev so bila navsezadnje mogoča predvsem zaradi premajhne porabe nekaterih odobritev v poglavju 10 (Člani institucije), poglavju 12 (Uradniki in začasni uslužbenci) in naslovu 2, in sicer v proračunskih vrsticah, kot so publikacije, omejena posvetovanja, študije in raziskave ter stroški tolmačenja;

2.večja fluktuacija pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov (nekatere pogodbe napotenih nacionalnih strokovnjakov niso bile podaljšane, nekaj napotenih nacionalnih strokovnjakov pa je uspešno opravilo notranji natečaj za začasne uslužbence), zamude in težave pri postopkih zaposlovanja, ki pa jih je mogoče opaziti pri vseh organih v Luxembourgu;

10.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 izvedlo 36 proračunskih prerazporeditev v skupnem znesku 5.676.379 EUR, da bi zagotovilo nemoteno delovanje različnih oddelkov Računskega sodišča in izpolnitev vseh s tem povezanih potreb;

11.ugotavlja, da je v letu 2023 Računsko sodišče kupilo blago in storitve v skupni vrednosti 23.426.750,05 EUR (5.512.853 EUR v letu 2022 in 15.215.515 EUR v letu 2021), pri čemer so nakupi pri lokalnih dobaviteljih znašali 21.453.665,05 EUR (4.848.701 EUR v letu 2022 in 10.144.812 EUR v letu 2021);

12.z zadovoljstvom ugotavlja, da je zunanji revizor izjavil, da so bila dodeljena sredstva porabljena za predvideni namen in da kontrolni postopki, ki so jih uvedli odredbodajalci, zagotavljajo potrebna jamstva za zagotovitev, da so bile finančne transakcije v skladu z veljavnimi pravili in predpisi;

13.je zadovoljen, da se je skupni proračun Računskega sodišča za službena potovanja (člani in uslužbenci), ki je bil prvotno določen na 2.722.500 EUR, zmanjšal za 4,4 % na 2.602.500 EUR, in sicer zaradi sprememb v delovnih metodah Računskega sodišča po pandemiji;

14.poziva Računsko sodišče, naj celovito pregleda nadomestila za potne stroške in sejnine ter poskrbi, da bodo odhodki stroškovno učinkoviti, upravičeni in okoljsko trajnostni, pri čemer naj se prav tako v večji meri zanaša na hibridne seje, da bi zmanjšali nepotrebno porabo in emisije ogljika;

15.pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče v letu 2023 bistveno povečalo število obiskov na kraju samem v primerjavi s prejšnjimi tremi leti, ko so še deloma veljale omejitve potovanj in javnozdravstvene omejitve, povezane s COVID-19; ugotavlja, da je Računsko sodišče v državah članicah in zunaj EU skupaj opravilo 4897 dni dela, medtem ko je v letu 2022 opravilo 2984, v letu 2021 1156, v letu 2020 1190, v letu 2019 pa 3605 dni dela;

16.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 predstavilo dve letni poročili, štiri posebna letna poročila, 29 posebnih poročil, 4 mnenja in 6 pregledov, torej skupno 45 poročil;

17.ugotavlja, da je bil eden od 29 strateških ukrepov iz strategije Računskega sodišča za obdobje 2021–2025 preklican, preostalih 28 pa v celoti izvedenih;

18.pozdravlja, da Računsko sodišče ocenjuje izvajanje svojih priporočil na podlagi spremljanja, ki ga izvajajo njegovi revizorji; ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 analiziralo priporočila, ki jih je v poročilih za leto 2019 dalo Komisiji in drugim institucijam; pozdravlja, da je analiza pokazala, da je bilo od vseh priporočil, katerih izvajanje je spremljalo, 100 % od 15 priporočil, ki jih je Računsko sodišče dalo v letnem poročilu za leto 2019, in 85 % od 208 priporočil, ki jih je dalo v posebnih poročilih za leto 2019, izvedenih v celoti, deloma ali večinoma;

19.pozdravlja pripravljenost Računskega sodišča, da se odzove na zahtevo Parlamenta, naj svoje revizijsko delo osredotoči na najbolj pereče izzive in izboljša sodelovanje s konferenco predsednikov odborov Parlamenta; poudarja, da bi moralo imeti Računsko sodišče popoln dostop do orodij za oceno tveganja goljufij, vključno s podatkovnimi zbirkami Komisije in držav članic o primerih goljufij, povezanih s financiranjem Unije, da bi izboljšali sisteme zgodnjega opozarjanja pred goljufijami; močno obžaluje, da je dostop Računskega sodišča do aplikacije FENIX, novega orodja za poročanje o mehanizmu za okrevanje in odpornost, še vedno povezan s težavami, saj je Komisija odobrila dostop le do nekaterih modulov aplikacije, informacij v njih pa ne posodablja pravočasno; poziva Komisijo, naj Računskemu sodišču nemudoma omogoči popoln in takojšen dostop do vseh modulov aplikacije FENIX; ugotavlja, da si je generalni direktorat Komisije za ekonomske in finančne zadeve prizadeval, da bi v dveh tednih od odobritve zahtevka za plačilo Računskemu sodišču omogočil dostop do dokumentacije v aplikaciji FENIX; vendar je zaskrbljen, ker v praksi ta rok v številnih primerih ni bil spoštovan in ker je v nekaterih primerih prišlo do dvo in pol mesečnega zaostanka, kar je znatno upočasnilo predložitev ugotovitev Računskega sodišča; opozarja, da je komisar za proračun na seji odbora CONT 10. oktobra 2024 odkrito dejal, da ima Računsko sodišče poln mandat v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da je treba hitro izboljšati dostop Računskega sodišča do vseh orodij za izvajanje njegovega mandata;

20.poziva Računsko sodišče, naj razširi obseg revizije na operacije Evropske investicijske banke (EIB), ki se financirajo z lastnimi sredstvi EIB, saj ima EIB vse večjo vlogo v gospodarski, finančni in industrijski politiki EU; poziva Komisijo in države članice, naj Računskemu sodišču podelijo pravni mandat, potreben za to razširitev;

21.želi pohvaliti pravočasna in relevantna posebna poročila o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, ki organu za podelitev razrešnice omogočajo, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti in Komisiji daje priporočila o izboljšavah v delovanju tega instrumenta; poziva Računsko sodišče, naj prevzame prepoznavnejšo vlogo v boju proti goljufijam v proračunu Unije z odkrivanjem pomanjkljivosti, sodelovanjem v razpravah o boju proti goljufijam, okrepitvijo revizij, sodelovanjem z organi za odkrivanje goljufij in posredovanjem ustreznih povratnih informacij organu za podelitev razrešnice;

22.ugotavlja, da je bilo v Računskem sodišču konec leta 2023 zaposlenih 969 uslužbencev; ugotavlja, da je bilo leta 2023 med zaposlenimi 53 % žensk in 47 % moških, kar je enako kot leto poprej; obžaluje, da je v višjem vodstvu le 30 % žensk, kar je kar 36,4 % manj kot leta 2022; poudarja, da se je skupni delež žensk na vodstvenih položajih v letu 2023 zmanjšal; poziva Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov na srednjih in višjih vodstvenih položajih; ugotavlja tudi, da je bila splošna razporeditev med kategorijami uslužbencev naslednja:

23.je zaskrbljen, ker so bila v postopku zaposlovanja potrebna dodatna prizadevanja, saj je približno 50 % kandidatov zavrnilo ponudbe Računskega sodišča za zaposlitev, deloma zaradi omejene privlačnosti Luksemburga kot kraja zaposlitve in visokih življenjskih stroškov; vendar ugotavlja, da se velika revizijska podjetja v Luksemburgu prav tako soočajo z izzivi in se zdaj obračajo na azijske trge, da bi zaposlila revizorje; poudarja, da Računsko sodišče tega pristopa ne more uporabiti zaradi pomislekov glede varnosti in upravičenosti; je seznanjen s prizadevanji Računskega sodišča in ga spodbuja, naj v okviru medinstitucionalne skupine na visoki ravni sodeluje z drugimi institucijami s sedežem v Luksemburgu, da bi s ciljnimi ukrepi, kot so višji dodatki za selitev, stanovanjski dodatki za ublažitev visokih stroškov najemnin za uslužbence v nižjih razredih in cenovno dostopna začasna stanovanja za kratkoročno bivanje, povečali privlačnost zaposlitve v Luksemburgu;

24.opozarja na Pogodbo o Evropski uniji, v kateri je zapisano, da EU in njene institucije spodbujajo solidarnost in enakost med ženskami in moškimi;

25.je tako kot Računsko sodišče zaskrbljen, ker pri revizijskem poklicu na splošno nastajajo težave pri zaposlovanju, saj je med mladimi delavci premalo zanimanja za delovna mesta na področju revizije in kontrole; poziva, naj se to vprašanje obravnava s proaktivnimi rešitvami ter takojšnjim in sistematičnim medinstitucionalnim sodelovanjem;

26.se strinja z ugotovitvami Računskega sodišča, da se z natečaji urada EPSO ne doseže vedno cilj, v skladu s katerim bi privabili in izbrali ustrezne profile kandidatov iz zasebnega sektorja; poudarja, da je več težav v zvezi z natečaji urada EPSO, na primer tehnične težave pri testiranju na daljavo, zaradi katerih je bil en natečaj odpovedan, vsi drugi pa začasno ustavljeni; je seznanjen s pomisleki v zvezi z zaposlovanjem in izbirnimi postopki za nove uslužbence; spodbuja Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva odpraviti to stanje, da bi ohranilo kontinuiteto dejavnosti; z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče sodeluje z uradom EPSO, da bi se redno organizirali natečaji na področju revizije; predlaga morebitno sodelovanje z drugimi ustreznimi organi Unije, da bi optimizirali postopke zaposlovanja;

27.ceni, da je Računsko sodišče organiziralo prožne in raznolike izbirne postopke, kot je določeno v Kadrovskih predpisih za uradnike Evropske unije in Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter vzpostavilo postopke za zadržanje nadarjenih uslužbencev;

28.je seznanjen z ureditvijo dela na daljavo (do 10 dni na mesec), ki jo ponuja Računsko sodišče, da bi ublažilo izzive pri zaposlovanju; pozdravlja ukrepe, ki jih je Računsko sodišče sprejelo leta 2023 za telesno in duševno dobro počutje zaposlenih;

29.ugotavlja, da je stopnja prostih delovnih mest decembra 2023 znašala 2,27 %, stopnja fluktuacije zaposlenih (število zaposlenih, ki so odšli, kot delež vseh zaposlenih) pa 6,6 %;

30.ceni prizadevanja Računskega sodišča, da bi stopnja prostih delovnih mest v letu 2023 ostala nizka; vendar se popolnoma strinja s pomisleki glede pomanjkanja geografske uravnoteženosti med novimi zaposlenimi, zaradi česar so uslužbenci Računskega sodišča kot celota še manj geografsko reprezentativni; ugotavlja, da po mnenju Računskega sodišča obstaja tveganje, da v roku petih letih revizija ne bo več zajemala več nordijskih držav članic zaradi morebitnega pomanjkanja revizorjev iz teh držav članic;

31.pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče sprejelo različne ukrepe za reševanje vprašanja geografske uravnoteženosti, kot so okrepljeno obveščanje o natečajih Računskega sodišča in razpisih prostih delovnih mest v državah članicah, ki so znatno premalo zastopane, sodelovanje s člani Računskega sodišča pri razširjanju obvestil in navezovanje stikov s potencialnimi kandidati na poklicnih sejmih v nekaterih državah članicah; spodbuja k sprejetju nadaljnjih ukrepov, kot so strategije zgodnjega udejstvovanja, s katerimi bi privabili mlade talente iz držav z nizko zastopanostjo; z določeno mero obžalovanja ugotavlja, da je še vedno treba vzpostaviti uravnoteženo zastopanost spolov na srednjih in višjih vodstvenih položajih;

32.pozdravlja, da je bilo konec leta 2023 zapolnjenih vseh 29 dodatnih delovnih mest, potrebnih za revizijo mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 723,8 milijarde EUR; poudarja pa, da pomembnost, kompleksnost, veliki zneski in hitra izplačila iz mehanizma za okrevanje in odpornost še vedno predstavljajo izzive in da vseh vidikov tega mehanizma ni mogoče kriti z razpoložljivimi sredstvi, kar Računskemu sodišču sicer omogoča, da oceni zadovoljivo izpolnjevanje mejnikov in ciljev ter s tem zakonitost in pravilnost plačil iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ne zadostuje pa za sistematično oceno skladnosti odhodkov mehanizma za okrevanje in odpornost z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da ima Računsko sodišče na voljo ustrezno število zaposlenih, da bo lahko izpolnjevalo svoj mandat in izvajalo dodatne zadolžitve, ki izhajajo iz novih finančnih instrumentov, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost; pozdravlja dosedanja prizadevanja Računskega sodišča, da bi izpolnilo svoje naloge v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, čeprav ni na voljo dovolj ustreznih sredstev;

33.se zaveda, da Računsko sodišče v izbirnem postopku za člane v skladu s členom 286(2) PDEU nima nikakršne vloge; poudarja pa, da je med člani Računskega sodišča še vedno veliko neravnovesje med spoloma, saj je med 27 člani le 10 žensk; obžaluje, da 12 držav članic za položaj člana na Računskem sodišču ni nikoli imenovalo ženske; poziva Računsko sodišče, naj analizira svojo splošno sestavo, analizo pa posreduje Svetu in državam članicam, da bi se pri prihodnjih postopkih imenovanja ustrezno upoštevala uravnotežena zastopanost spolov; ponovno poziva države članice, naj predlagajo kandidate različnih spolov, da bi dosegli bolj uravnoteženo in reprezentativno sestavo Računskega sodišča;

34.obžaluje, da je Svet večkrat imenoval člane Računskega sodišča, čeprav jih je Parlament zavrnil; poudarja, da bi moral imeti Parlament zavezujočo vlogo pri ocenjevanju primernosti kandidatov za Računsko sodišče;

35.ugotavlja, da je povprečna odsotnost zaradi bolezni v letu 2023 znašala 10 dni na zaposlenega v primerjavi z 12,2 dneva v letu 2022; ugotavlja tudi, da so bili leta 2023 štirje uslužbenci (v primerjavi z 8 leta 2022) odsotni zaradi dolgotrajne bolezni, ki je trajala več kot 200 dni na leto;

36.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v letu 2023 sporočenih 7 primerov izgorelosti, kar je enako zaskrbljujoče veliko kot leta 2022; pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče sprejelo več ukrepov za zmanjšanje tveganja izgorelosti, in sicer je uvedlo celovit program za dobro počutje, ponudilo usposabljanja s področja odpornosti, objavilo in izvajalo smernice glede vrnitve na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti, nudilo prvo pomoč na področju duševnega zdravja in finančno podporo osebju, tako da je krilo stroške desetih obiskov psihologa po lastni izbiri;

37.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 ponovno preseglo cilj 5-dnevnega usposabljanja revizorjev na leto (6,7 dneva), pri katerem ne gre za jezikovno usposabljanje, kar je v skladu s priporočili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov; je seznanjen zlasti z usposabljanjem uslužbencev Računskega sodišča o instrumentu NextGenerationEU in mehanizmu za okrevanje in odpornost;

38.je zadovoljen, da je bila decembra 2022 sprejeta nova politika za vzpostavitev spoštljivega delovnega okolja brez nadlegovanja, ki se osredotoča na preprečevanje, ozaveščanje in zgodnje odkrivanje; želi izpostaviti ukrepe, kot so predstavitev za vse uslužbence januarja 2023, da bi bolje razumeli politiko, uvedba usklajenega obrazca za poročanje in objava prvega zbirnega letnega poročila o izvajanju politike;

39.pozdravlja akcijski načrt Računskega sodišča za raznolikost in vključevanje za obdobje 2021–2025; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil že tretjič organiziran teden ozaveščanja o invalidnosti in da so bile sprejete medinstitucionalne pobude za spodbujanje vključevanja; poudarja prizadevanja Računskega sodišča, med drugim anketo o dostopnosti na delovnem mestu, sodelovanje pri nagradi Evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje in zunanjo revizijo dostopnosti stavb v skladu z luksemburško zakonodajo o dostopnosti iz leta 2023;

40.poudarja, da ima Računsko sodišče pomembno vlogo neodvisnega zunanjega revizorja Unije in varuha njenih financ, zaradi česar mora spoštovati najvišje standarde integritete, strokovnosti in odgovornosti ter kot zgledna organizacija vzbujati zaupanje in verodostojnost; opozarja, da morajo biti člani Računskega sodišča v skladu s členom 285 PDEU popolnoma neodvisni in spoštovati najvišja etična načela ter izkazovati integriteto, objektivnost, strokovnost, dostojanstvo, predanost in lojalnost;

41.pozdravlja dejstvo, da so bila notranja pravila o poročanju o resnih nepravilnostih (žvižgaštvo) posodobljena, da bi bila jasnejša in natančnejša ter zaposlenim zagotovila več informacij; ugotavlja, da na Računskem sodišču v letu 2023 ni bilo primerov žvižgaštva; ugotavlja tudi, da je v letu 2023 Računsko sodišče začelo postopek za posodobitev pravil Računskega sodišča o izvajanju upravnih preiskav in disciplinskih postopkov, ki je bil zaključen v začetku leta 2024;

42.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 organiziralo tri usposabljanja, posebej namenjena etiki, ki so pritegnila 60 udeležencev; je seznanjen, da so se tečajev Računskega sodišča, povezanih z etiko, lahko udeležili vsi uslužbenci, vključno z vodstvenimi delavci, in da so standardni tečaji, ki zajemajo javno etiko in politiko Računskega sodišča za preprečevanje nadlegovanja, za novince obvezni; obžaluje, da tečaji v zvezi z etiko niso bili obvezni za vse zaposlene;

43.pozdravlja, da je Računsko sodišče organiziralo šest usposabljanj o goljufijah, vključno z goljufijami pri javnih naročilih, goljufijami na področju DDV in goljufijami v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost; pozdravlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) junija 2023 organiziral usposabljanje o razgovorih v primerih suma goljufije in korupcije; ugotavlja, da se je Računsko sodišče novembra 2023 pridružilo Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in uradu OLAF pri organizaciji dvodnevnega usposabljanja o goljufijah na področju javnih naročil v Uniji;

44.je zaskrbljen zaradi poročila medijev, da je preiskava Evropskega javnega tožilstva o tem, ali je nekdanji predsednik Računskega sodišča zlorabil sredstva, trenutno blokirana, ker se je Računsko sodišče odločilo, da mu ne bo odvzelo imunitete; poziva Računsko sodišče, naj v celoti sodeluje pri vseh preiskavah Evropskega javnega tožilstva in poroča o tem, zakaj se je odločilo, da ne bo odvzelo imunitete;

45.poziva Računsko sodišče, naj poskrbi, da bodo vsi člani in višji uslužbenci v javni spletni podatkovni zbirki objavljali svoje finančne interese ter izjave o darilih in gostoljubnosti v skladu z najboljšo prakso na področju pravil EU o preglednosti;

46.obžaluje, da Računsko sodišče ni v celoti sodelovalo z Evropskim javnim tožilstvom, saj ni želelo odvzeti imunitete nekdanjemu predsedniku Evropskega javnega tožilstva in tožilstvu onemogočilo dostop do svojih prostorov za preiskavo v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi, kar bi se lahko po mnenju Evropskega javnega tožilstva štelo za poseganje v pravilno izvedbo preiskave; opozarja, da Računsko sodišče kot zunanjega revizorja Unije zavezujejo načela odgovornosti, integritete in preglednosti, pa tudi načelo medsebojnega lojalnega sodelovanja med institucijami EU; poziva Računsko sodišče, naj poskrbi, da se imuniteta ne bo uveljavljala za oviranje zakonitih sodnih postopkov, in naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovilo popolno medinstitucionalno sodelovanje pri preprečevanju in preiskovanju goljufij;

47.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po poročilih medijev EJT v letu 2023 zahtevalo odvzem imunitete za več uslužbencev Računskega sodišča in da Računsko sodišče doslej ni ugodilo nobeni od teh zahtev; poudarja, da imuniteta sicer ščiti neodvisnost institucij EU, ne bi pa se smela zlorabljati za zaščito posameznikov pred zakonitim sodnim nadzorom; meni, da bi bilo treba zahteve za odvzem imunitete zavrniti le v izjemnih okoliščinah; poziva Računsko sodišče, naj organu za podelitev razrešnice natančno utemelji odločitev v tem primeru, pri čemer naj navede morebitne posebne pravne in postopkovne pomisleke, ki so privedli do zavrnitve; nadalje poziva Računsko sodišče, naj pri sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom in drugimi organi EU, odgovornimi za boj proti goljufijam in kršitvam, ohrani visoko raven preglednosti in odgovornosti;

48.ugotavlja, da niti urad OLAF niti Evropski varuh človekovih pravic v letu 2023 nista začela preiskav, ki bi vključevale Računsko sodišče;

49.pozdravlja, da je Računsko sodišče v letu 2024 skupaj s Sodiščem Evropske unije pozvalo Komisijo, naj sodeluje v medinstitucionalnem dialogu, da bi se dogovorili o skupnih pravilih za uporabo službenih avtomobilov, kar je v skladu s pripombo iz resolucij Parlamenta z dne 11. aprila 2022 o razrešnici glede izvrševanja proračunov Računskega sodišča in Sodišča Evropske unije; ponovno poziva vse institucije Unije, naj se dogovorijo o enotnem sistemu, ki bi se uporabljal horizontalno, kar bi zmanjšalo zmedo ter povečalo preglednost in učinkovitost porabe javnega denarja; ugotavlja, da bo v okviru medinstitucionalnega pripravljalnega odbora za zadeve v zvezi s kadrovskimi predpisi ustanovljena delovna skupina; ceni pripravljenost Računskega sodišča, da pravila uskladi z veljavnimi pravili Komisije, a znova opozarja na kritike, ki jih je že izrazil v prejšnjih resolucijah o razrešnici v zvezi z novim sklepom iz leta 2022 o potovanjih, službenih potovanjih in uporabi voznikov in avtomobilov za člane, ki je v nasprotju s splošnim načelom, da se sme vozni park uporabljati izključno za opravljanje nalog članov Računskega sodišča;

50.ugotavlja, da je služba Računskega sodišča za notranjo revizijo v letu 2023 pripravila 16 revizijskih priporočil v zvezi z etiko, portalom za preglednost, nasprotjem interesov za uslužbence, odborom za etiko in člani Računskega sodišča; ugotavlja, da je bilo pet od 16 priporočil zaključenih do 30. julija 2024, osem priporočil bo zaključenih do konca leta 2024, izpolnitev treh priporočil pa je bila preložena;

51.pozdravlja, da se objavlja več informacij o službenih potovanjih članov, a opozarja na zahtevo Parlamenta, da je treba posredovati informacije o službenih potovanjih članov v celotnem mandatu; pozdravlja revizijo kodeksa ravnanja za člane, ki slednjim prepoveduje opravljanje častnih funkcij v politični organizaciji, s čimer se izvaja zahteva Parlamenta, da poslanci ne smejo imeti uradnih političnih povezav; je seznanjen, da je bilo treba v tretjem četrtletju leta 2024 predsednici Evropskega parlamenta in predsedniku Odbora za proračunski nadzor posredovati sklepe iz poročila o notranji reviziji o etiki, in poziva Računsko sodišče, naj jih v celoti posreduje Odboru za proračunski nadzor; poziva Računsko sodišče, naj objavi odločitve o zavrnitvi v primerih, ko poslanci ali uslužbenci prijavijo nasprotje interesov, s čimer bo zagotovilo večjo preglednost v revizijskem postopku;

52.ugotavlja, da imajo vsi člani Računskega sodišča glavno prebivališče v Luksemburgu, kot določa člen 10 kodeksa ravnanja za člane in nekdanje člane Računskega sodišča;

53.pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče revidiralo politiko glede dostopa javnosti do dokumentov, ki odraža razvoj evropske sodne prakse, ter poenostavilo postopek za obravnavanje prošenj za dostop do dokumentov in potrdilnih prošenj; opozarja, da je bila uporaba skandinavskega načela o dostopu javnosti do uradnih evidenc v Uniji predpogoj za pridružitev nekaterih držav članic Uniji, in poudarja, da bi neizpolnitev tega pogoja škodila ugledu Unije kot skupnosti, ki temelji na pravni državi;

54.obžaluje, da na spletnem mestu Računskega sodišča ni letnega seznama naročil nad pragom iz direktive (> 140.000 EUR za storitve/dobavo ter >EUR 5 382 000 za dela), ki so bila oddana leta 2023; poziva Računsko sodišče, naj brez odlašanja objavi ta seznam kot ločen dokument in zagotovi uporabniku prijazen dostop do njega;

55.pozdravlja in z zanimanjem pričakuje, da bo Računsko sodišče združilo vsa notranja pravila o strategiji za boj proti goljufijam v en skupni dokument;

56.še naprej zavrača utemeljitev odločitve Računskega sodišča, da se ne bo pridružilo registru za preglednost, saj poleg zagotavljanja dejstev in objektivnih povratnih informacij o programih Unije nima posebnega interesa za vplivanje na odločanje; ugotavlja, da so vsa poročila Računskega sodišča javno dostopna in da zanje velja strog postopek potrjevanja z revidiranimi subjekti; znova odločno poziva Računsko sodišče, naj se pridruži registru EU za preglednost, saj bi s tem spoštovalo osnovna načela preglednosti, hkrati pa to ne bi ogrozilo njegove popolne neodvisnosti;

57.odločno poziva Računsko sodišče, naj znova razmisli o svojem stališču glede registra za preglednost EU, vzpostavljenega z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost;

58.pozdravlja, da je bil v letu 2023 pri vzpostavitvi ekosistema za upravljanje dokumentov (DOME) dosežen opazen napredek, in sicer pri uvajanju in začetku izvajanja konkretnih postopkov v zvezi z novim elektronskim podpisom in osrednjim modulom za odobritev dokumentov PASS (postopek odobritve, podpisa in pošiljanja dokumentov); spodbuja Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva za digitalizacijo in izboljšanje učinkovitosti postopkov pregleda in odobritve;

59.ugotavlja, da Računsko sodišče še naprej dejavno sodeluje v skupini za nastajajočo tehnologijo v sklopu medinstitucionalnega odbora za digitalno preobrazbo; ugotavlja, da je ekipa DATA (podatki in tehnologije za revidiranje), ustanovljena leta 2021, nadaljevala delo v zvezi z izvajanjem razvojnega načrta za boljšo uporabo tehnologije v podporo revizijskim ciljem Računskega sodišča. je seznanjen zlasti s pripravo analize priložnosti in izzivov na področju umetne inteligence za Računsko sodišče in njegovo revizijsko delo; opozarja, kako pomembno je izboljšati digitalizacijo revizijskega dela; pozdravlja vsa nadaljnja prizadevanja Računskega sodišča v tej smeri, saj lahko digitalizacija skupaj s povečanim številom obiskov na kraju samem opredeli sistem učinkovitega in natančnega revizijskega dela;

60.izreka pohvalo Računskemu sodišču za dober napredek pri izvajanju načrta za kibernetsko varnost za obdobje 2022–2024 v zadnjih dveh letih; ugotavlja, da je bilo zaključenih sedem prednostnih nalog, šest jih je v teku, ena pa je začasno prekinjena; ugotavlja, da sta bili zaključeni dve od srednje pomembnih nalog, štiri potekajo, tri pa se še niso začele;

61.pozdravlja, da so med nalogami, ki so bile zaključene, naslednje naloge:

1.uvedba rešitve EDR na končnih točkah in sprejetje rešitve XDR v oblaku, ki povezuje telemetrijo, ki jo pošiljajo agenti EDR, s podatki o grožnjah iz različnih obveščevalnih virov za zaznavanje kazalnikov ogroženosti;

2.prenova arhitekture in konfiguracije platforme SIEM, ki je izboljšala učinkovitost in zanesljivost sistema, skupaj z dodatnimi viri dnevnikov, ki so bili dodani za izboljšanje varnostnega spremljanja okolja IT;

3.zamenjava naprav VPN za dostop na daljavo s storitvijo SASE z ničelnim zaupanjem v platformo v oblaku, ki zmanjšuje napadeno površino in omogoča granularen dostop do aplikacij na daljavo;

4.okrepitev zaščite pred grožnjami z elektronsko pošto z omogočanjem novih funkcij na varnostnih filtrih elektronske pošte, ki omogočajo boljše odkrivanje neželene elektronske pošte in zlonamernih priponk;

5.izvajanje penetracijskih testov v službah Računskega sodišča, ki so izpostavljene internetu;

6.uvedba programskega orodja za zaščito zaupnosti občutljivih informacij, ki se prenašajo z izmenjavo datotek;

62.poziva Računsko sodišče, naj vzpostavi revizijski okvir za kibernetsko varnost za institucije in agencije EU, ki bo zagotavljal harmonizirane varnostne standarde in ukrepe za odpornost proti kibernetskim grožnjam;

63.z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče vsako leto izvede vsaj tri simulirane vaje z lažnim predstavljanjem, da bi med uporabniki povečalo ozaveščenost o takšni kibernetski grožnji; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče vsaka tri leta izvede celovito oceno tveganja za kibernetsko varnost; predlaga Računskemu sodišču, naj za vse uslužbence redno organizira obvezno usposabljanje o kibernetskih grožnjah, vključno z dobro prakso za varno uporabo umetne inteligence;

64.z olajšanjem ugotavlja, da v kibernetskem incidentu julija 2023, pri katerem je bil zaradi izkoriščenja ranljivosti programske opreme ogrožen eden od prehodov za varnostni perimeter, ni bilo sledi eksfiltracije podatkov ali lateralnega premika vsiljivca v druge informacijske sisteme Računskega sodišča; ugotavlja, da je prodajalec razkril ranljivost programske opreme le dva dni pred incidentom;

65.pozdravlja delo službe za kibernetsko varnost za institucije, organe, urade in agencije Unije (CERT-EU), ki je o incidentu obvestila Računsko sodišče, pomagala preiskati njegov obseg in izvedla forenzično analizo; ugotavlja, da je Računsko sodišče po incidentu ponovno vzpostavilo čisto varnostno kopijo sistema in izvedlo posodobitev programske opreme, s katero je odpravilo ranljivosti, ki jih je izkoristil vsiljivec; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče v tednih, ki so sledili, postopoma uvedlo nekaj dodatnih preventivnih ukrepov, ki jih je za naprave priporočila služba CERT-EU, da bi izbrisalo vse morebitne neodkrite sledi zlonamerne programske opreme;

66.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 pregledalo in posodobilo svoj načrt za odzivanje na kibernetske incidente ter pripravilo obrazec za evidentiranje takih incidentov v informacijskem orodju za upravljanje storitev; poudarja, da so bile v obrazcu upoštevane izkušnje, pridobljene z incidentom v juliju 2023, saj bodo s tem obrazcem zbrane vse informacije, ki bi bile lahko koristne za obvladovanje kibernetskega incidenta;

67.ugotavlja, da so bila v letu 2023 končana dela za nadgradnjo tehničnih instalacij v vseh nadstropjih stavbe K2 in za optimizacijo uporabe skupnih prostorov; ugotavlja, da je Računsko sodišče uporabilo 6.445.635,82 EUR iz skupnega proračuna v višini 6.902.185,54 EUR; izreka pohvalo Računskemu sodišču, ker ni preseglo predvidenega proračuna; poziva druge institucije Unije, naj sledijo zglednemu proračunskemu upravljanju Računskega sodišča;

68.pozdravlja, da so bili februarja 2023 predloženi rezultati revizije dostopnosti vseh stavb Računskega sodišča, ki jo je izvedel zunanji svetovalec, da bi zadovoljili potrebe oseb z omejeno mobilnostjo ali drugih invalidov; ugotavlja, da je revizija vključevala vse tri stavbe, skupne prostore, parkirišča in druge prostore; se zaveda, da se predlagani ukrepi pregledujejo in bi bili običajno predmet posebnega projekta, vendar bo njihovo izvajanje v veliki meri odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev;

69.ugotavlja, da je v letu 2023 Računsko sodišče svoja prizadevanja za zmanjšanje vpliva na okolje usmerilo zlasti v varčevanje z energijo, kot so zamenjava tradicionalnih žarnic z LED žarnicami, skrajšanje števila ur prezračevanja in prenova nekaterih tehničnih sistemov v svojih stavbah; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče poleti 2023 uvedlo posebne ukrepe za varčevanje z energijo, s katerimi se je poraba električne energije zmanjšala za 12 % v primerjavi s poletjem 2022, kar je ustvarilo prihranke v višini 26.976 EUR;

70.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 z luksemburškimi organi podpisalo sporazum o pripravi načrta za mobilnost; z zanimanjem pričakuje nove informacije o tej pobudi;

71.poudarja, da so v letu 2023 revizorji Računskega sodišča v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter v različnih mednarodnih organizacijah in zasebnih revizijskih podjetjih delali 1370 dni v primerjavi z 945 dnevi v letu 2022;

72.poziva k formalizaciji letnega medinstitucionalnega dialoga med Računskim sodiščem, Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunskem nadzoru, ki bo zagotavljal sistematično spremljanje revizijskih ugotovitev in boljši nadzor nad odhodki EU;

73.ponovno opozarja, da bo učinkovito sodelovanje med Računskim sodiščem in Komisijo ostalo omejeno, dokler Komisija ne bo sprejela metodologije Računskega sodišča za ocenjevanje stopenj napak, ki temelji na neodvisni in celoviti oceni vseh kršitev pravil, medtem ko se Komisija osredotoča na napake, ki jih je mogoče odpraviti;

74.pozdravlja, da Računsko sodišče tesno sodeluje z uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom, med drugim z organizacijo delavnic, dogodkov za ozaveščanje ter izmenjavo znanja in izkušenj; poleg tega ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2023 uradu OLAF posredovalo 20 primerov suma goljufije, Evropskemu javnemu tožilstvu pa 17 primerov; poudarja svoje stališče, da bi bilo treba vse sume goljufije hitro posredovati uradu OLAF in Evropskemu javnemu tožilstvu v temeljito preiskavo;

75.poziva Računsko sodišče, naj vzpostavi strukturiran mehanizem za sodelovanje pri odkrivanju goljufij z uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom, vključno s sporazumi o izmenjavi podatkov v realnem času in skupnim revizijskim pristopom za področja financiranja EU z visokim tveganjem;

76.je prepričan, da bi lahko bil enotni integrirani informacijski sistem za podatkovno rudarjenje in točkovanje tveganja dragocen vir podatkov, ki bi Računskemu sodišču, uradu OLAF in Evropskemu javnemu tožilstvu omogočil, da okrepijo svoja prizadevanja na področju revizije in nadzora; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti neomejen dostop do takšnega sistema in podatkov, ki jih vsebuje, da tega dostopa ne bi smeli neupravičeno omejevati ter da bi bilo treba v okviru revizij Računskega sodišča nemudoma dovoliti raziskovanje in uporabo nadaljnjih digitalnih orodij in nastajajočih tehnologij;

77.obžaluje, da Računsko sodišče nima pooblastil za revizijo operacij, ki se financirajo z lastnimi sredstvi EIB, kljub izboljšanemu dostopu do dokumentov in informacij Evropske investicijske banke; poziva, naj se mu ta mandat podeli, zlasti glede na poslanstvo EIB, da uresničuje cilje Unije, in njeno vse večjo vlogo v gospodarskem in političnem okolju Unije, ki presega uporabo proračuna Unije za zagotavljanje njenih dejavnosti; opozarja na posebno poročilo Računskega sodišča 05/2023 z naslovom Finančno okolje EU – Mozaik instrumentov, v zvezi s katerim so potrebne nadaljnje poenostavitve in večja odgovornost, v katerem je Računsko sodišče navedlo, da bi bilo treba za vse vrste financiranja politik Unije določiti mandat za javno revizijo;

78.ugotavlja, da je v letu 2023 Računsko sodišče 22 različnim odborom in delovnim skupinam Sveta predstavilo 29 posebnih poročil, en pregled in eno mnenje; ugotavlja tudi, da so se predstavniki Računskega sodišča istega leta udeležili 23 sestankov, osredotočenih na razrešnico za proračun Unije za proračunski leti 2021 in 2022;

79.z zadovoljstvom ugotavlja, da so člani in vodstvo Računskega sodišča v letu 2023 pokazali dejavno sodelovanje in svoje delo predstavili na 120 srečanjih z nacionalnimi vladami in vladnimi organi v 25 državah članicah, od katerih je večina vključevala ministre ali ministrstva za finance; ugotavlja tudi, da so člani in uslužbenci Računskega sodišča v istem letu predstavili svoje delo na 91 sestankih z nacionalnimi ali regionalnimi parlamenti v 19 državah članicah, predvsem prek odborov, osredotočenih na proračunske, finančne, revizijske ali evropske zadeve; poziva Računsko sodišče, naj okrepi sodelovanje z vladami držav, v katerih so stopnje napak najvišje, ter spodbuja večji dialog in sodelovanje za učinkovito reševanje teh vprašanj;

80.ugotavlja, da je proračun, dodeljen za komunikacijske in promocijske dejavnosti Računskega sodišča, v letu 2023 znašal 225.000 EUR, stopnja uporabe pa 81,13 % (182.549,84 EUR); ugotavlja, da je bila večina proračuna porabljena za storitve za spremljanje medijev (81.650 EUR) in ukrepe v zvezi z mediji (12.348 EUR), sledili pa so odhodki za odnose z deležniki, ki so zajemali predvsem stroške platforme za politične podatkovne analize (57.891 EUR), komunikacijske dejavnosti (28.002,88 EUR), družbene medije (1.486,52 EUR) in publikacije (1.171,44 EUR);

81.odločno podpira strategijo Računskega sodišča za vse večjo prisotnost v medijih, ki je prispevala k več kot 22.000 spletnim časopisnim člankom v zvezi z revizijskimi poročili, drugimi publikacijami ali Računskim sodiščem na splošno, kar potrjuje trend naraščanja pokritosti, opažen v zadnjih letih (leta 2022: 20.000, 2021: 18.000); poudarja, da skoraj 54.000 objav v družbenih medijih kaže, da gre za nadaljevanje organske rasti, številke za leto 2022 pa so izjema (2022: 110.000, 2021: 49.000);

82.pozdravlja, da je v letu 2023 Računsko Sodišče objavilo 45 sporočil za javnost v 24 jezikih Unije, v nekaterih jezikih pa tudi razna obvestila, obvestila za medije in zvočne izjave, pripravljene za uporabo; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče organiziralo 21 spletnih tiskovnih konferenc in šest dodatnih tiskovnih konferenc o letnem poročilu za posamezne države; poudarja, da so tiskovne konference Računskega sodišča privabile skupno 590 novinarjev, večinoma iz glavnih nacionalnih medijskih hiš v državah članicah;

83.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2023 vzpostavilo novo spletno mesto z več kot milijon in pol obiskov, pri čemer je bilo približno 700.000 posameznih obiskovalcev, kar je za 14 % več kot leta 2022; pozdravlja dejstvo, da so imeli trije glavni uporabniški računi Računskega sodišča v družbenih medijih (X (nekdanji Twitter), LinkedIn, Facebook) do konca leta 2023 več kot 48.000 sledilcev, kar je povečanje glede na 45.000 sledilcev v letu 2022 in 39.000 v letu 2021;

84.zelo ceni, da Računsko sodišče ocenjuje verjetni učinek in koristnost svojega dela, kot ju dojemajo bralci njegovih poročil v Parlamentu, Svetu, Komisiji, agencijah Unije, stalnih predstavništvih držav članic, agencijah in vrhovnih revizijskih institucijah držav članic, nevladnih organizacijah, akademskih ustanovah, medijih in drugje; v zvezi s tem ugotavlja, da Računsko sodišče od leta 2018 izvaja anonimne elektronske ankete, da bi od svojih bralcev pridobilo kakovostne povratne informacije o izbranih poročilih in splošne predloge za svoje delo; poudarja, da je v letu 2023 85 % od približno 1060 sodelujočih v anketah menilo, da so poročila Računskega sodišča koristna za njihovo delo, 78 % pa jih je menilo, da so imela učinek.