1.ugotavlja, da je proračun Evropskega varuha človekovih pravic del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2023 skupaj znašal 12,3 milijarde EUR, kar je 6,4 % porabe proračuna Unije; ugotavlja, da je proračun Evropskega varuha človekovih pravic predstavljal 0,11 % odobritev za razdelek 7 večletnega finančnega okvira;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) preučilo vzorec 70 transakcij v razdelku „Evropska javna uprava“, od katerih jih je 21 ali 30 % vsebovalo napake; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče za pet od teh napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2023 ni odkrilo pomembnih zadev v zvezi z Evropskim varuhom človekovih pravic;

3.na podlagi ugotovitev iz poročila Računskega sodišča ugotavlja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno s pokojninami, ki so leta 2023 znašali približno 70 % skupnih upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo; pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče tako kot v prejšnjih letih ugotovilo, da je tveganje za upravne odhodke na splošno majhno;

4.ugotavlja, da je v letu 2023 proračun Evropskega varuha človekovih pravic znašal 13.212.447 EUR, kar je 990.339 EUR ali 8,1 % več kot v letu 2022; na podlagi odgovorov varuhinje na vprašalnik, ki ga je Odbor za proračunski nadzor predložil za proračunsko razrešnico za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: vprašalnik), ugotavlja, da je to povečanje predvsem posledica prilagoditev plač in dveh dodatnih delovnih mest, ki sta bili potrebni za okrepitev osrednjih dejavnosti Evropskega varuha človekovih pravic;

5.ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2023 znašala 95,39 %, kar je 1,58 % manj kot leta 2022; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil v tekočem letu znašala 97,58 %, kar je 1,31 % več kot leta 2022, zaradi česar so se samodejni prenosi zmanjšali s 3,73 % (ali 442.209 EUR) v letu 2002 na 2,42 % (ali 304.550 EUR) v letu 2023; kljub temu obžaluje nižjo stopnjo izvrševanja samodejnih prenosov odobritev iz prejšnjega leta, ki je leta 2023 znašala 73,27 %, leta 2022 pa 92,59 %; v zvezi s tem poziva k izboljšavam;

6.je seznanjen, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2023 v skladu s členom 29 finančne uredbe izvedel devet proračunskih prerazporeditev v skupnem znesku 241.150 EUR ali 1,8 % vseh odobrenih sredstev v tem proračunskem letu, v primerjavi z 2,8 % v letu 2022; ugotavlja, da so bile te prerazporeditve potrebne za okrepitev različnih proračunskih vrstic, na primer za pohištvo, varnost in nadzor stavb, digitalizacijo arhivov ali informatike; v zvezi s tem ugotavlja, da so se odhodki za informacijsko tehnologijo povečali za 41 %, in sicer s 159.714 EUR v letu 2022 na 224.698 EUR v letu 2023;

7.ugotavlja, da se je povprečni čas za izvrševanje plačil že tretje leto zapored še podaljšal; priznava, da je kljub podaljšanju roka za plačila z 11,35 dni v letu 2021 na 13,50 dni v letu 2023 povprečni čas za plačila še vedno razmeroma kratek in krajši od predpisanega najdaljšega plačilnega roka (30 dni); v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Evropski varuh človekovih pravic medtem v celoti uvedel sistem izdajanja elektronskih računov, ki naj bi od leta 2024 dodatno izboljšal učinkovitost plačilnega postopka;

8.ugotavlja, da Evropski parlament za leto 2023 od Evropskega varuha človekovih pravic ni zahteval znatnega povečanja najemnine in pavšalnih stroškov za stavbe, zaradi česar je slednji lahko za 8,06 % zmanjšal svojo proračunsko vrstico za najemnino, da bi v letu 2023 okrepil druge proračunske vrstice; vendar ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic za leto 2024 pričakuje 170-odstotno povečanje odhodkov, povezanih s stavbami, kar ustreza 122.260 EUR;

9.pozdravlja, da se je proračun za službena potovanja zaradi obsežne uporabe videokonferenc v obeh krajih dela zmanjšal s 120.000 EUR v letu 2022 na 100.000 EUR v letu 2023; v zvezi s tem Evropskemu varuhu človekovih pravic izreka pohvalo, da se je proračun za službena potovanja zmanjšal že četrto leto zapored; ugotavlja, da je proračun za misije in potovanja Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2023 ostal enak kot v prejšnjih letih (2021 in 2022), tj. 35.000 EUR;

10.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic s cilji svoje strategije „do leta 2024“ na visoki ravni povezal devet ključnih kazalnikov uspešnosti, sestavljenih iz 19 komponent, kot je določeno v njegovem letnem načrtu upravljanja za leto 2023; ugotavlja, da je bilo v letu 2023 14 od teh ključnih kazalnikov uspešnosti doseženih ali preseženih;

11.ugotavlja, da se je delovna obremenitev Evropskega varuha človekovih pravic v primerjavi s prejšnjim letom na splošno povečala, saj je v letu 2023 obravnaval 2392 novih pritožb (2223 v letu 2022), začel 398 preiskav (348 v letu 2022), vključno s 56 preiskavami javnega pomena (60 v letu 2022), zaključil 372 preiskav (330 v letu 2022) in obravnaval rekordno število pritožb v zvezi z dostopom javnosti, ki se je s 117 iz leta 2022, povečalo na rekordno število 167 v letu 2023, pri čemer je 118 pritožbam sledila preiskava; v zvezi s tem izreka pohvalo Evropskemu varuhu človekovih pravic, ki je s poenostavitvijo obravnave preiskav neodgovorov ter racionalizacijo obravnave pritožb, ki niso bile v njegovi pristojnosti, ter prošenj za informacije v letu 2023 povečal učinkovitost in zmanjšal število pritožb; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj si prizadeva za bolj ciljno usmerjeno komuniciranje za obravnavo tega vprašanja v prihodnosti; pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo racionalizacijo in poenostavitev postopkov v naslednjih letih;

12.izreka pohvalo varuhinji, ker je skrajšala čas, potreben za obravnavo zadev na različnih ravneh postopka, kot je čas, potreben za dopustnost (s 16 dni v letu 2022 na 11 dni v letu 2023), ali povprečni čas, potreben za zaključek zadev na področju javnega dostopa do dokumentov (s 46 dni v letu 2022 na 42 dni v letu 2023); vendar obžaluje, da so bili postopki za obravnavo preiskav v letu 2023 še vedno dolgotrajni, saj so v povprečju trajali 165 dni; kljub temu razume njeno pojasnilo, da je na to povprečje vplivalo zapoznelo zaključevanje preiskav zaradi ponavljajočih se izmenjav z zadevnimi institucijami;

13.je seznanjen tudi z izboljšanjem v zvezi s pozitivnimi odgovori institucij Unije na predloge Evropskega varuha človekovih pravic za izboljšanje njihove uprave, pri čemer je skupna stopnja sprejemanja v letu 2023 znašala 81 % (v primerjavi z 79 % leta 2022); poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj si še naprej prizadeva za večjo skladnost z njegovimi ugotovitvami, priporočili in predlogi;

14.je seznanjen s prizadevanji varuhinje v letu 2023 za večjo ozaveščenost in razumevanje mandata Evropskega varuha človekovih pravic; v zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število pritožb v okviru mandata povečalo za 20 %, in sicer s 740 v letu 2022 na 885 v letu 2023, delež tovrstnih pritožb pa se je s 33 % v letu 2022 povečal na 37 % v letu 2023;

15.priznava prizadevanja varuhinje in njen pozitiven učinek na področju etike, preglednosti in odgovornosti v letu 2023, zlasti na podlagi preiskav o dostopu javnosti do dokumentov in nasprotju interesov v zvezi z različnimi institucijami Unije, agencijami ali Evropsko investicijsko banko; ceni posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic iz septembra 2023 o zamudah Komisije pri obravnavi zahtev za dostop do dokumentov;

16.na podlagi poročila Evropskega varuha človekovih pravic organu za podelitev razrešnice z naslovom Poročilo o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2022 je seznanjen s težavami, nastalimi v povezavi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, ki zlasti zadevajo znatne zamude, s katerimi se je Evropska komisija srečala pri odgovarjanju na zahteve za dostop do informacij, zlasti z zamudo pri objavi največjih prejemnikov sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost po državah članicah, s čimer se spodkopava preglednost, pa tudi v zvezi z utemeljitvijo, na podlagi katere je Komisija v nekaterih primerih določila raven za odobritev dostopa javnosti do dokumentov; izraža zaskrbljenost zaradi odločitve Komisije, da ne bo sprejela vseh predlogov in rešitev, ki jih je v zvezi s tem podala varuhinja, in opozarja na pomen načel dobre prakse za vladno preglednost pri uporabi sredstev za okrevanje, pripravljenih v sodelovanju z OECD; obžaluje, da na nacionalni ravni še vedno obstajajo velike razlike glede pravočasnosti in popolnosti informacij o končnih prejemnikih; poziva Komisijo, naj v okviru stalnih funkcij spremljanja in nadzora okrepi prizadevanja za odpravo teh pomanjkljivosti; poudarja pomen doslednega in popolnega poročanja v vseh državah članicah, da se zagotovita preglednost in odgovornost; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj še naprej spremlja prizadevanja Komisije za preglednost in učinkovit nadzor mehanizma za okrevanje in odpornost; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj še naprej redno obvešča proračunski organ o težavah, s katerimi se srečuje pri svojem delu v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo mehanizma za okrevanje in odpornost;

17.poudarja, da je varuhinja človekovih pravic leta 2023 po samoiniciativni preiskavi, ki je pokazala, da Komisija, ko posamezniki zahtevajo pregled odločitve o dostopu, znane kot potrdilna prošnja, v 85 % primerov zamudi zakonsko določene roke, pozvala Evropsko komisijo, naj nemudoma odpravi sistemske zamude pri obdelavi prošenj za dostop do dokumentov; poziva k hitremu začetku izvajanja nujnega priporočila varuhinje človekovih pravic za temeljito ponovno oceno, da se zagotovi spoštovanje rokov iz prava Unije, kot je Uredba (ES) št. 1049/2001; izreka pohvalo varuhinji človekovih pravic za posebno poročilo Evropskemu parlamentu, v katerem je institucijo prosila za uradno podporo pri tem, da bi Komisijo pripravili do ukrepanja na podlagi njenega priporočila; opozarja, da je varuhinja človekovih pravic novembra 2023 v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve s poslanci Evropskega parlamenta razpravljala o poročilu https://www.ombudsman.europa.eu/sl/doc/annual-report/sl/183636;

18.z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da varuhinja človekovih pravic prejema številne pritožbe državljanov zaradi izjemnih zamud pri pridobivanju dostopa do zahtevanih dokumentov; podpira njeno stališče, da je zapozneli dostop dejansko zavrnjen dostop in da bi bilo treba poenostaviti upravne postopke, da bi državljanom zagotovili pravočasen dostop do dokumentov https://www.ombudsman.europa.eu/sl/multimedia/infographics/sl/142;

19.ugotavlja, da je notranji revizor pregledal okvir Evropskega varuha človekovih pravic za obvladovanje tveganj; ugotavlja, da sta se strani dogovorili o akcijskem načrtu v devetih točkah, ki naj bi se izvedel do konca leta 2024; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o napredku pri izvajanju tega načrta;

20.ugotavlja, da se je skupno število uslužbencev Evropskega varuha človekovih pravic povečalo za 11 %, in sicer s 74 v letu 2022 na 82 v letu 2023, predvsem zaradi povečanja števila pogodbenih in začasnih uslužbencev; poleg tega ugotavlja, da je imel v letu 2023 zaposlenih 40 uradnikov, medtem ko jih je imel v letu 2022 39 in v letu 2021 38, 33 začasnih uslužbencev v primerjavi z 28 v letu 2022 in 30 v letu 2021 ter devet pogodbenih uslužbencev v primerjavi s sedmimi v letu 2022 in šestimi v letu 2021; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je delež uslužbencev, ki se ukvarjajo z osrednjo dejavnostjo Evropskega varuha človekovih pravic (pritožbe in preiskave), povečal s 40,54 % v letu 2022 na 42,68 % v letu 2023; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je stopnja zasedenosti delovnih mest povečala z 91,8 % v letu 2022 na 95 % v letu 2023, stopnja fluktuacije pa se je zmanjšala z 9,9 % v letu 2022 na 5,2 % v letu 2023;

21.obžaluje, da je delovno mesto generalnega sekretarja Evropskega varuha človekovih pravic nezasedeno že od 1. septembra 2022, torej že več kot dve leti; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da je sedanja varuhinja človekovih pravic v znak vljudnosti do novega evropskega varuha človekovih pravic, ki bo izvoljen do konca leta 2024, sklenila, da bo odločitev o tem delovnem mestu prepustila svojemu nasledniku, ki bo odločal o imenovanju; poziva naslednjega evropskega varuha človekovih pravic, naj poskrbi za to, da bodo delovna mesta na vodstvenih položajih čim prej zasedena, in da ne bodo prazna dlje od časa, potrebnega za zaposlitev novih uslužbencev na te položaje;

22.izreka pohvalo Evropskemu varuhu človekovih pravic za razpis za prijavo interesa za delovna mesta (preiskovalni uradniki), ki je bil uspešno zaključen leta 2023 z vzpostavitvijo rezervnega seznama 19 kandidatov, od katerih jih je bilo šest zaposlenih v istem letu; ugotavlja, da je to uradu omogočilo, da se je skrajšal čas, potreben za zaposlovanje, kar je bilo v preteklosti problematično; ugotavlja tudi, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2023 s pomočjo urada EPSO organiziral tri notranje natečaje, da bi ohranil interne talente; priznava, da ti ukrepi prispevajo k izboljšanju učinkovitosti institucije;

23.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic majhna institucija, a je bilo v letu 2023 med njegovimi zaposlenimi zastopanih 19 narodnosti, kar je dosegel s proaktivnim obveščanjem in vzpostavljanjem stikov, predvsem prek družbenih medijev in spletnih platform, kjer je objavljal prosta delovna mesta; kljub temu z nezadovoljstvom opaža, da so državljani nekaterih držav (na primer Francije in Irske) preveč, drugih (na primer Romunije in Španije) pa premalo zastopani; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj si z boljšim komuniciranjem, spodbujanjem prepoznavnosti in izboljševanjem delovnih pogojev, da bi pritegnili premalo zastopane narodnosti, še naprej prizadeva za uravnoteženo geografsko porazdelitev državljanov iz vseh držav članic med zaposlenimi, zlasti na vodstveni ravni;

24.ugotavlja, da je pri Evropskem varuhu človekovih pravic v vseh kategorijah zaposlenih več žensk kot moških, zlasti na vodstveni ravni, pri čemer je razmerje med spoloma v letu 2023 ostalo enako kot leta 2022, namreč 67 % žensk in 33 % moških; spodbuja urad, naj si še naprej prizadeva za bolj uravnoteženo zastopanost spolov pri zaposlenih;

25.ugotavlja, da si varuhinja prizadeva za telesno in duševno dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu in daje poudarek krepitvi timskega duha; v zvezi s tem pozdravlja rezultat splošne ankete med zaposlenimi, izvedene leta 2023, ki je pokazala 87-odstotno splošno stopnjo zadovoljstva zaposlenih, pri čemer je 95 % udeležencev ankete pozitivno odgovorilo na vprašanje, ali varuhinja skrbi za dobro počutje svojih uslužbencev, 97 % jih je bilo zadovoljnih s hibridnimi in prožnimi ureditvami dela, 90 % pa jih je bilo zadovoljnih z opremo in materialom, ki ju je njihov delodajalec dobavil za delo na daljavo; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Evropski varuh človekovih pravic leta 2023 odločil, da bo vsem uslužbencem, ki to želijo, zagotovil ergonomske stole;

26.priznava, da je urad varuha človekovih pravic majhen, kar vodstvenim delavcem omogoča, da pozorno spremljajo delovno obremenitev zaposlenih in izvajajo potrebne prilagoditve, prav tako pa lahko hitro odkrijejo morebitne primere izgorelosti; ugotavlja, da anketa med zaposlenimi iz leta 2023 ni pokazala nobenih težav s porazdelitvijo delovne obremenitve ali z delom povezanih zdravstvenih težav in da zdravstvena služba Evropskega parlamenta ni poročala o dolgotrajnih boleznih, povezanih z izgorelostjo;

27.z zadovoljstvom ugotavlja, da leta 2023 ni bilo prijavljenih primerov nadlegovanja; ugotavlja, da si v uradu predvsem z ozaveščanjem in usposabljanjem prizadevajo vzpostaviti delovno okolje, v katerem ni spolnega ali psihološkega nadlegovanja; z zadovoljstvom ugotavlja, da je anketa, ki je bila leta 2023 izvedena pri notranji reviziji etičnega okvira, pokazala, da je bilo 90 % zaposlenih seznanjenih s politiko in smernicami o vseh vrstah nadlegovanja;

28.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2023 sprejel 18 plačanih pripravnikov (enako število kot leta 2022), od katerih je bil eden izbran na podlagi prvega razpisa Evropskega varuha človekovih pravic, namenjenega invalidnim kandidatom; priznava, da ta pobuda spodbuja vključevanje in enake možnosti, saj pripravnikom omogoča, da pridobijo dragocene izkušnje v institucijah EU;

29.pozdravlja stalna prizadevanja Evropskega varuha človekovih pravic za okrepitev etičnega okvira institucije in ozaveščanje o njem; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2023 revidiral politiko o žvižgačih, da bi povečal zaščito potencialnih žvižgačev, zagotovil boljšo usklajenost s standardi varstva podatkov, izboljšal zaupnost in podporo ter vključil določbe o korespondentih za etiko; prav tako pozdravlja, da je v celoti uvedel orodje SYSPER za etiko, ki zaposlenim omogoča, da posodobijo izjave (o nasprotju interesov in poklicnih dejavnostih zakoncev/partnerjev), ter organiziral interaktivno usposabljanje z naslovom Spoštovanje in dostojanstvo na delovnem mestu ter naša vloga akterjev, prejemnikov in opazovalcev; pozdravlja rezultat splošne ankete med zaposlenimi, ki je bila izvedena leta 2023, in je potrdila visoko raven ozaveščenosti zaposlenih o etičnih zadevah; poziva k objavi vseh srečanj na visoki ravni z zunanjimi akterji, vključno s podjetji, interesnimi skupinami in agencijami EU, da bi zagotovili preglednost pri odločanju in zagovorništvu;

30.ugotavlja, da je bila notranja revizija (poročilo 22/03) o etičnem okviru Evropskega varuha človekovih pravic zaključena leta 2023, pri čemer je bilo izdanih šest priporočil, ki naj bi bila izvedena do 31. decembra 2024; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da so bila štiri od teh priporočil v celoti izvedena; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj poroča organu za podelitev razrešnice o izvajanju preostalih dveh priporočil;

31.ugotavlja, da strategija Evropskega varuha človekovih pravic za boj proti goljufijam večinoma temelji na veljavnem etičnem okviru in načelu ločevanja nalog za finančne funkcije; ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2023 pregledal in sprejel kodeks poklicnih standardov, ki veljajo za uslužbence, vključene v nadzor finančnih operacij, v katerem so določene dolžnosti in pristojnosti pri odkrivanju goljufivih transakcij, vključno s postopkom, ki ga je treba upoštevati v primerih suma goljufije;

32.z zadovoljstvom ugotavlja, da leta 2023 ni bilo prijavljenih primerov nasprotja interesov ali žvižgaštva;

33.na podlagi vprašalnika ugotavlja, da se Evropski varuh človekovih pravic ni uradno pridružil registru EU za preglednost (ki je bil vzpostavljen z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost), da bi lahko preučil tudi morebitne pritožbe v zvezi s sekretariatom tega registra za preglednost; ugotavlja, da je uskladil svoje delovanje z načeli registra preglednosti, saj preverja, ali so govorniki oziroma sogovorniki na dogodkih ali srečanjih, registrirani v njem; pozdravlja visoko stopnjo preglednosti, ki jo je dosegel z objavljanjem informacij o preiskavah, misijah, srečanjih in dogodkih, na katerih sodeluje, na svojem spletnem mestu;

34.poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj začne zahtevati obvezno izjavo o finančnih interesih za višje uslužbence, pri čemer bi moralo biti mogoče v realnem času javno dostopati do informacij o morebitnih nasprotjih interesov, zunanjih dejavnostih in finančnih sredstvih;

35.pozdravlja, da se je končni proračun Evropskega varuha človekovih pravic (po prerazporeditvah) za stavbe in z njimi povezane stroške zmanjšal za približno 15 %, in sicer z 1.622.200 EUR v letu 2022 na 1.373.000 EUR v letu 2023; ugotavlja, da so se odobritve za najemnine zmanjšale za 26 %, in sicer z 1.177.700 EUR v letu 2022 na 866.100 EUR v letu 2023, pri čemer je stopnja izvrševanja plačil v obeh letih znašala skoraj 100 %;

36.ugotavlja, da je bila po preselitvi bruseljskega urada Evropskega varuha človekovih pravic v nove prostore, ki jih je priskrbel Parlament leta 2021, stavba organizirana kot sodelovalni delovni prostor z zelo malo posamičnimi pisarnami in z opremo za prožne sodelovalne sestanke; z zadovoljstvom ugotavlja, da zaposleni pri Evropskem varuhu človekovih pravic nimajo skupnih delovnih miz, temveč da ima vsak svojo mizo z veliko prostora za shranjevanje; ugotavlja, da v letu 2023 pisarniški prostori niso bili spremenjeni in da je splošna anketa med zaposlenimi leta 2023 pokazala, da večina zaposlenih (56 %) fizično ureditev v pisarnah v Bruslju ocenjuje pozitivno;

37.ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic nima svojih stavb, temveč najema stavbo v Bruslju in pisarniške prostore v Strasbourgu; z zadovoljstvom ugotavlja, da je stavba Vaclav Havel v Strasbourgu v celoti dostopna osebam z zmanjšano gibljivostjo in drugim invalidom, ter močno obžaluje, da je dostopnost najete stavbe v Bruslju treba izboljšati; poziva Parlament, naj izboljša dostopnost stavb, ki jih oddaja Evropskemu varuhu človekovih pravic v Bruslju;

38.priznava uspeh dolgoletnega pristopa Evropskega varuha človekovih pravic k uporabi integriranih sistemov in virov iz drugih institucij Unije, zlasti Parlamenta in Komisije, da bi optimiziral uporabo proračuna in izboljšal usklajevanje, na primer na področju digitalizacije; v zvezi s tem je seznanjen z uspešno uporabo orodij Komisije za strojno prevajanje, ki so bila leta 2023 vključena v sisteme Evropskega varuha človekovih pravic (npr. spletno mesto); na podlagi vprašalnika z zadovoljstvom ugotavlja, da so se zaradi tega projekta stroški prevajanja po ocenah zmanjšali za več kot 30 % letno, zmanjšalo pa se je tudi upravno breme;

39.pozdravlja polno izvajanje kvalificiranega elektronskega podpisa, ki zaposlenim omogoča varno podpisovanje dokumentov, ter uporabo orodja QSign Komisije, ki zaposlenim omogoča podpisovanje in upravljanje dokumentov, vključno z dokumenti o javnih naročilih in pogodbenimi dokumenti;

40.ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic od leta 2023 dejavno preučuje priložnosti, ki bi jih lahko prinesla uporaba umetne inteligence; v zvezi s tem pozdravlja partnerstvo Evropskega varuha človekovih pravic s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije, v okviru katerega preizkuša velike jezikovne modele ter testira in ocenjuje primere uporabe umetne inteligence; ugotavlja tudi, da je Evropski varuh človekovih pravic kupil več orodij umetne inteligence, ki so uspešno prispevala k ustvarjanju video vsebin; pozdravlja, da je sprejel notranje smernice, ki določajo odgovorno in pregledno uporabo zunanjih orodij umetne inteligence; spodbuja Evropskega varuha človekovih pravic, naj poskrbi, da se bodo zaposleni udeležili obveznega usposabljanja o varni in etični uporabi orodij umetne inteligence, da bi izboljšali njihovo razumevanje in ublažili morebitna tveganja; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku pri testiranju in uporabi rešitev umetne inteligence;

41.ugotavlja, da se Evropski varuh človekovih pravic na področju informacijske tehnologije opira na infrastrukturo in okvir kibernetske varnosti Parlamenta ter tesno sodeluje s Komisijo glede integracije in vzdrževanja korporativnih orodij (SYSPER, ABAC, MiPS in ARES) ter uporabe okvirnih pogodb na področju informacijske tehnologije; ugotavlja, da ima Evropski varuh človekovih pravic omejeno raven nadzora nad podatki, zato je sklenil sporazume o ravni storitve z ustreznimi institucijami, da bi obdelava osebnih podatkov potekala v skladu z veljavnim pravnim okvirom; z zadovoljstvom ugotavlja, da v letu 2023 ni bilo nobenega kibernetskega napada na ta urad;

42.spodbuja Evropskega varuha človekovih pravic, naj tesno sodeluje z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA); predlaga, naj se vsem uslužbencem urada ponudijo programi usposabljanja na področju kibernetske varnosti, ki jih je treba redno posodabljati;

43.v zvezi s poročilom o notranji reviziji št. 21/03 o pregledu okvira Evropskega varuha človekovih pravic za varstvo podatkov ugotavlja, da je bil v četrtem četrtletju leta 2023 še vedno nezaključen en ukrep, v zvezi s poročilom o notranji reviziji št. 20/04 o varnosti informacijske in komunikacijske tehnologije Evropskega varuha človekovih pravic pa se je v letu 2023 izvajalo sedem ukrepov; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku v zvezi s tem;

44.pozdravlja dejstvo, da je Evropski varuh človekovih pravic z leti zmanjšal svoj okoljski odtis, zlasti z digitalizacijo svojih postopkov, odstranitvijo posameznih tiskalnikov, opustitvijo zamenjave osrednjih procesnih enot ob koncu življenjske dobe, ukrepi za bolj trajnostne prireditve in obsežno uporabo videokonferenčnih sistemov, da bi se izognil službenim potovanjem; ugotavlja, da se glede okoljskega odtisa svojih stavb zanaša na ukrepe, ki jih sprejme Parlament kot lastnik stavb; z zadovoljstvom ugotavlja, da obe stavbi, v katerih ima Evropski varuh človekovih pravic pisarne, delujeta s 100 % čisto energijo; pozdravlja, da je Parlament leta 2024 namestil sončne panele, tudi v stavbi Havel v Strasbourgu;

45.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2023 še naprej spodbujal trajnostno mobilnost; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je sprejel novo politiko mobilnosti, ki določa plačilo pavšalnega prispevka za zaposlene do razreda AST8/AD8, ki za prihod na delo uporabljajo trajnostne načine prevoza; na podlagi vprašalnika ugotavlja tudi, da je bila pobuda, po kateri je Evropski varuh človekovih pravic zagotovil kolesa za zaposlene med delovnim časom, neuspešna, saj so se kolesa v poskusnem obdobju komajda uporabljala;

46.pozdravlja finančne in upravne prihranke nastale na podlagi medinstitucionalnega sodelovanja, zlasti številnih sporazumov o ravni storitve, sklenjenimi s Parlamentom in Komisijo, ter sodelovanjem v medinstitucionalnih postopkih javnega naročanja; pozdravlja formalizacijo sodelovanja med Parlamentom in Evropskim varuhom človekovih pravic na področju kibernetske varnosti z revidiranim medinstitucionalnim sporazumom, ki Parlamentu zagotavlja okvir za nadaljnje zagotavljanje trdne podpore Evropskemu varuhu človekovih pravic na področju kibernetske varnosti; ugotavlja tudi, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2023 z Evropskim uradom za izbor osebja (EPSO) podpisal sporazum o ravni storitve za organizacijo notranjih natečajev;

47.izreka pohvalo Evropskemu varuhu človekovih pravic za dobro sodelovanje z uradom OLAF, Evropskim računskim sodiščem in Evropskim javnim tožilstvom, ki je leta 2023 potekalo v obliki srečanj in izmenjav mnenj, na primer o načinih za izboljšanje preglednosti in integritete institucij Unije ali o nadzornem okviru Unije; opozarja, da sta Evropski varuh človekovih pravic in urad OLAF vzpostavila sistem za preprečevanje podvajanja preiskav; na podlagi vprašalnika ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sodelujeta predvsem priložnostno in neformalno ter si prizadevata za hitro in učinkovito sodelovanje, kadar je to potrebno; spodbuja Evropskega varuha človekovih pravic, naj tesno sodeluje z drugimi institucijami in agencijami EU;

48.poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj vzpostavi formaliziran letni dialog z odboroma CONT in LIBE pri Evropskem parlamentu, v okviru katerega bodo sistematično spremljali institucionalno preglednost, reforme upravljanja in varstvo temeljnih pravic;

49.priznava, da je zelo pomembno, da Evropski varuh človekovih pravic ohranja visoko raven izmenjav in sodelovanja z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic; pozdravlja organizacijo letne konference evropske mreže varuhov človekovih pravic z zasedanji o temah, kot so migracije, umetna inteligenca in etika v javni upravi v letu 2023; z zadovoljstvom ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic s postopkom poizvedbe pomaga članom te mreže pri reševanju preiskav na nacionalni in regionalni ravni, saj je leta 2023 zaključil pet poizvedb iz petih držav članic Unije; pozdravlja organizacijo letne konference evropske mreže varuhov človekovih pravic v letu 2023, saj gre za dragoceno platformo za dialog o ključnih vprašanjih, ki vplivajo na dejavnosti varuhov človekovih pravic po vsej Evropi;

50.pozdravlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2023 še naprej tesno sodeloval z ustreznimi odbori Evropskega parlamenta pri pomembnih preiskavah, bodisi tako, da je delo predstavil neposredno na sejah odbora, bodisi prek informacij, poslanih predsednikom odborov; poudarja, da so strateške pobude in poizvedbe Evropskega varuha človekovih pravic ključne za izboljšanje preglednosti in odgovornosti uprave Unije;

51.ugotavlja, da se je skupni proračun za komunikacijske in promocijske dejavnosti (publikacije, organizacija dogodkov, digitalna komunikacija itd.) povečal za 17,20 %, in sicer s 132.400 EUR v letu 2022 na 155.200 EUR v letu 2023;

52.pozdravlja prizadevanja Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2023 za ozaveščanje državljanov o njegovi vlogi in možnosti, da se obrnejo nanj v primeru nepravilnosti v institucijah Unije; je v zvezi s tem seznanjen s komunikacijskimi kampanjami, ki so bile leta 2023 izvedene s pomočjo serije videoposnetkov, v katerih je predstavljeno delo Evropskega varuha človekovih pravic in pojasnjena tri ključna področja njegovih posredovanj, pojasnilo v obliki drsne zgodbe o učinku njegovega dela skozi čas in vodnik za dostop do dokumentov; pozdravlja tudi organizacijo slovesne podelitve nagrade za dobro upravljanje in udeležbo Evropskega varuha človekovih pravic na dnevu odprtih vrat EU v Bruslju in Strasbourgu, kjer je gostil ciljno usmerjene dogodke za deležnike z akademiki in možganskimi trusti, ter na evropski prireditvi za mlade v Strasbourgu leta 2023;

53.je seznanjen s tem, da se varuhinja zavzema za pregledne informacije in objavo podatkov na spletnem mestu Evropskega varuha človekovih pravic na informativen in uporabnikom prijazen način, čeprav ti podatki niso objavljeni v odprti obliki; pozdravlja, da je bil na spletnem mestu objavljen časovni načrt za vse preiskave pritožb, ki vsebuje informacije o preteklih in prihodnjih mejnikih v vsaki preiskavi;

54.ugotavlja, da ima Evropski varuh človekovih pravic račune na družbenih medijih, kot so Instagram, LinkedIn in X (nekdanji Twitter), na katerih sta se v letu 2022 v primerjavi s preteklimi leti stalno povečevala število sledilcev in stopnja odzivov; pozdravlja sodelovanje Evropskega varuha človekovih pravic v pilotnem projektu, ki ga je vodil Evropski nadzornik za varstvo podatkov in je bil namenjen spodbujanju institucij Unije, da se pridružijo omrežjema EU-Voice in EU-Video, brezplačnima odprtokodnima družbenima medijema, ki uporabljata programsko opremo Mastodon in omogočata institucijam Unije, da komunicirajo z javnostjo z deljenjem besedil, slik, videov in podkastov.