Splošno1.ugotavlja, da obstajajo tri vrste agencij EU, decentralizirane in izvajalske agencije ter drugi organi;
2.opozarja, da se ta resolucija nanaša na 31 od 33 decentraliziranih agencij in dva od preostalih štirih organov (EIT – Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo ter ESA – Agencija za oskrbo Euratom); poudarja, da proračunski postopek in postopek razrešnice za dve decentralizirani agenciji, ki se v celoti financirata sami, in sicer Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO) in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), upravljata upravni svet urada CPVO in proračunski odbor urada EUIPO, ki nista del te resolucije; podobno ugotavlja, da je za letni proračunski postopek in postopek razrešnice Enotnega odbora za reševanje odgovoren izključno njegov odbor; poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito uporabo evropskih sredstev; v skladu z mnenjem Računskega sodišča poziva k temeljiti oceni decentraliziranih agencij, da bi ocenili, ali so možne reforme, črtali nepotrebne vire in dejavnosti, povečali učinkovitost in dosegli prihranke pri stroških; opozarja, kako pomembno je utrditi strukture upravljanja, hkrati pa zagotoviti, da bodo agencije ostale učinkovite in se odzivale na spreminjajoče se potrebe;
3.poudarja pomen postopka razrešnice, saj ni le obveznost, ki temelji na pogodbah o EU, temveč se z njim tudi spodbuja in prizadeva zagotoviti preglednost, odgovornost in odprt dialog o financah Unije; ugotavlja, da agencijam prav tako omogoča, da predstavijo svoje delo in dokažejo svojo dodano vrednost Uniji in njenim državljanom; poleg tega poudarja, da agencije odgovarjajo na vprašalnike, ki jih je poslal Parlament, organ za podelitev razrešnice pa jih povabi na javne predstavitve, kar državljanom, podjetjem, nevladnim organizacijam in drugim deležnikom omogoča, da spremljajo sestanke, in daje zagotovilo, da so prihodki in odhodki v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja;
4.meni, da bi lahko koncept podelitve razrešnice s strani notranjega organa za podelitev razrešnice, kot v primeru EUIPO, CPVO in SRB, privedel do nasprotja interesov; meni, da razrešnica, ki jo podeli Parlament, preprečuje možnosti nasprotja interesov in prispeva k preglednosti in javni podobi agencij;
5.meni, da bi bilo treba ne glede na pravni okvir za vse organe, povezane z EU, uporabljati isti načeli odgovornosti in preglednosti;
6.opozarja na naslednjo točko 58 skupnega pristopa o agencijah, ki se v celoti financirajo iz lastnih sredstev, da se zagotovi javni nadzor Parlamenta: „Preučiti bi morali možnosti za zagotovitev demokratične odgovornosti v zvezi z agencijami, ki se v celoti financirajo same (tj. jih financirajo njihove stranke), saj gre vendar za organe Unije, ki so sicer zadolženi za izvajanje politik EU, vendar se zanje razrešnica v smislu PDEU ne zahteva. Ena možnost bi lahko bila, da zadevne agencije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložijo letno poročilo o izvrševanju proračuna ter upoštevajo zahteve ali priporočila, ki jih izdata Parlament in Svet.“;
7.poudarja, da je ustanovitev ali širitev agencij EU sicer namenjena krepitvi zmogljivosti Unije, vendar je bistveno, da ta proces usmerjajo temeljite ocene, ocene učinka in jasen prikaz dodane vrednosti, da bi lahko pridobili izkušnje in po potrebi razmislili o zaključitvi njihovega mandata; poudarja, da ta pristop ne bi zagotovil le boljše pravne ureditve, temveč bi tudi povečal učinkovitost, odgovornost, preglednost in skladnost institucionalnega okolja Unije;
8.opozarja, da točka 60 skupnega pristopa določa, da je treba vsakih 5 let oceniti vsako agencijo EU; poziva Komisijo, naj preuči, ali je mogoča nadaljnja sinergija in konsolidacija dejavnosti ter združitev agencij z dejavnostmi, ki se dopolnjujejo, da bi zagotovila stroškovno učinkovitost in racionalizirala funkcije agencij, vključno z morebitnim pregledom pooblastil v primeru neučinkovitosti ali nepotrebnih dejavnosti; spodbuja uporabo samoderogacijske klavzule/klavzule o ponovnem pregledu, kjer je to potrebno, da se ohrani učinkovitost in zagotovi optimalna uporaba virov; meni, da je proračunska učinkovitost ključna za delovanje agencij; ponavlja priporočilo Računskega sodišča iz posebnega priporočila št. 22/2020 „Prihodnost agencij EU: potencial za več fleksibilnosti in sodelovanja“, https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/agencies-performance-audit-22-2020/sl/., v katerem poziva Komisijo, naj pri preverjanju ustreznosti za različna področja pogosteje uporabi skupno vrednotenje agencij;
9.znova opozarja na pomembnost preglednosti, odgovornosti in oblikovanja proračuna glede na uspešnost v vseh agencijah EU, da se zagotovi učinkovito finančno poslovodenje; poudarja, da morajo agencije strogo spoštovati svoja pooblastila; priznava, da bo treba pooblastila nekaterih agencij morda razširiti; poziva k izboljšavi mehanizmov upravljanja, da bi preprečili podvajanje pristojnosti in povečali operativno učinkovitost;
10.poudarja, da so potrebna zadostna sredstva, da bodo lahko agencije izpolnjevale nove naloge, ki jih od njih zahteva nova zakonodaja;
11.poudarja, kako pomembno je, da agencije povečajo svojo navzočnost v medijih, internetu in družbenih medijih, da bi javnost ozaveščale o svojem delu;
12.opozarja na vse večjo zmedo zaradi številnih primerov, ko so imena in kratice agencij identične ali skoraj enake; poziva zadevne organe, naj preučijo, kako bi bilo to situacijo mogoče izboljšati;
Upravljanje13.opozarja, da skupni pristop Skupni pristop ni pravno obvezujoč, institucije so se strinjale, da ga bodo upoštevale, ko bodo sprejemale odločitve v zvezi z decentraliziranimi agencijami. vsebuje pregled strukture upravljanja decentraliziranih agencij; priznava, da so agencije EU dosegle napredek pri finančnem poslovodenju in strukturah upravljanja, hkrati pa se zaveda, da so potrebne nadaljnje izboljšave učinkovitosti in odgovornosti; opozarja, da imajo upravni odbori vseh decentraliziranih agencij ključno vlogo pri dobrem upravljanju in odgovornosti; opozarja, da se v okviru skupnega pristopa predlaga, da bi moral upravni odbor sestavljati po en predstavnik iz vsake države članice, dva predstavnika Komisije, en poslanec, ki ga imenuje Parlament (po potrebi), in „dokaj omejeno“ število predstavnikov deležnikov (po potrebi), saj bodo tako zastopani zelo raznoliki interesi, postopek izbire predstavnikov pa bo transparenten;
14.opaža, da je struktura upravljanja decentraliziranih agencij na splošno precej podobna za vse agencije; ugotavlja, da imajo vse upravni odbor in direktorja; ugotavlja, da ima devet agencij izvršni odbor (Cedefop, EUDA, ENISA, ERA, EU-OSHA, Eurofound, Eurojust, FRA, EIT) Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, Agencija Evropske unije za droge, Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost, Agencija Evropske unije za železnice, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo., vendar imajo le agencije, povezane z vesoljskim programom Evropske unije, odbor za varnostno akreditacijo; ugotavlja tudi, da so trije evropski nadzorni organi (EBA – Evropski bančni organ, EBA – Evropski organ za vrednostne papirje in trge ter EIOPA – Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in dve agenciji v sklopu enotnega trga (ACER – Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev in BEREC – Agencija za podporo BEREC-u) ustanovili odbor regulatorjev ali nadzornikov;
15.opozarja, da imajo upravni odbori agencij Eurofound, Cedefop in EU-OSHA tristransko strukturo; ugotavlja, da vsako državo članico v vsakem odboru zastopa vlada, delodajalec in član sindikata (skupaj 81 predstavnikov); ugotavlja, da ima Komisija tri predstavnike in da Parlament imenuje neodvisnega strokovnjaka (brez glasovalnih pravic); opozarja, da je upravni odbor ETF manjši s 27 predstavniki držav članic (brez socialnih partnerjev), tremi predstavniki Komisije (ki imajo en glas v odboru), tremi strokovnjaki, ki jih imenuje Parlament (v primerjavi z enim na tristransko agencijo), in tremi predstavniki partnerskih držav, ki jih imenuje Komisija Ocena agencij EU: Eurofound, Cedefop, ETF in EU-OSHA SWD(2024) 222, str. 42, https://www.parlament.gv.at/dokument/XXVII/EU/198502/imfname_11414247.pdf.;
16.je seznanjen z ugotovitvami ocenjevanja agencij Eurofound, Cedefop, ETF in EU-OSHA v zvezi s strukturo tristranskega upravljanja (Eurofound, Cedefop in EU-OSHA); ugotavlja, da tristranska struktura prinaša koristi, kot so zastopanje, strateška usmeritev in izmenjava znanja, vendar velikost in raznolikost upravnih odborov predstavljata izziv pri iskanju kompromisov v zvezi z glavnimi poslovnimi in upravnimi odločitvami; poudarja, da so bili pri ocenjevanju upoštevani alternativni modeli upravljanja za učinkovitejše vključevanje socialnih partnerjev, s poudarkom na zmanjševanju stroškov z uporabo hibridnih sestankov; opozarja na večji potencial za prihranke in sinergijo pri dejavnostih teh agencij; poudarja, da je potreben strog finančni nadzor agencij EU, da bi zagotovili stroškovno učinkovitost in preprečili zlorabo javnih sredstev; poudarja, da je potreben odgovoren pristop k financiranju agencij, ki bo temeljil na potrebah in preprečeval birokratsko širitev, hkrati pa agencijam zagotovil ustrezna sredstva za izpolnjevanje njihovih mandatov;
17.je seznanjen s sklepi iz poročila o oceni Uredbe (EU) 2019/1896 o evropski mejni in obalni straži (Frontex) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1896/oj). in ugotovitvijo, da uredba ustreza svojemu namenu, vključno s pregledom stalne enote, objavljenim februarja 2024; ugotavlja, da uredba sicer zagotavlja okvir za učinkovito upravljanje meja, vendar izzivi ostajajo na področju vodenja, odgovornosti in učinkovitosti; priznava, da je treba strukturo vodenja prilagoditi, da bo lahko agencija Frontex v celoti izvajala svoj mandat, med drugim odpravila neravnovesje pri zastopanosti v upravnem odboru, racionalizirala interne postopke odločanja in preprečila prekrivanje odgovornosti; pozdravlja novo organizacijsko strukturo, ki jo je upravni odbor sprejel novembra 2023 kot korak k izboljšanju vodenja, strateškega usklajevanja in dodeljevanja sredstev; priznava upravno neučinkovitost, ki je bila izpostavljena v ocenjevalnem poročilu, zlasti v zvezi s postopki povračil in birokratskimi ovirami, s katerimi se države članice soočajo pri napotitvi osebja v agencijo Frontex; poziva Komisijo, naj razišče možnosti za poenostavitev teh postopkov, da bi zmanjšali nepotrebno breme za nacionalne organe; ugotavlja, da je pomembno izvajati priporočila iz letnega poročila uradnika za temeljne pravice; ob priznavanju doseženega napredka agencijo Frontex poziva, naj še naprej povečuje preglednost, v celoti sodeluje pri preiskavah in pri vseh svojih dejavnostih izvaja ukrepe za varstvo temeljnih pravic;
18.poudarja, da je uravnotežen pristop, ki združuje učinkovit nadzor meja z zanesljivimi zaščitnimi ukrepi za temeljne pravice, ključnega pomena za ohranjanje varnega schengenskega območja in verodostojnega okvira za upravljanje migracij v Uniji; ponovno poudarja, kako pomembno je strukturirano in stalno usposabljanje o temeljnih pravicah za uradnike stalne enote (Frontex), da bi zagotovili njihovo ozaveščenost in skladnost z ustreznimi obveznostmi in standardi na področju temeljnih pravic, z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52024DC0075 – 3. del.; poleg tega poudarja, kako pomembno je, da poročajo o kršitvah temeljnih pravic, ki so jim priča, in sicer z izdajo poročil o resnih incidentih;
Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje19.ugotavlja, da so skupni končni prihodki za leto 2023 (po spremembah proračuna) in primerjalni zneski za leto 2022 za 33 agencij Unije, ki so del te resolucije, razčlenjeni na naslednji način Podatki iz izkazov prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2023, kot so bili objavljeni v uradnem listu za vsako posamezno agencijo.:
Prihodki za leto 2023 v evrih
Prihodki za leto 2022 v evrih
∆
|
ACER
29.582.967
24.827.843
19,15 %
|
Urad BEREC
7.697.265
7.428.456
3,62 %
|
CDT Odbiti presežek, prenesen iz prejšnjega proračunskega leta.
47.140.900
48.721.800
-3,24 %
|
CEDEFOP
20.140.610
18.434.420
9,26 %
|
CEPOL
14.211.723
13.805.510
2,94 %
|
EASA Odbiti so proračunski popravki, ki ustrezajo akumuliranemu presežku.
169.665.375
163.367.860
3,85 %
|
EBA
52.672.002
50.315.014
4,68 %
|
ECDC
102.526.724
112.796.588
-9,10 %
|
ECHA
123.280.140
116.981.740
5,38 %
|
EEA
76.114.130
92.863.021
-18,04 %
|
EFCA
30.862.554
35.734.297
-13,63 %
|
EFSA
148.954.729
134.773.287
10,52 %
|
EIGE
9.358.919
8.432.920
10,98 %
|
EIOPA
36.714.492
34.571.120
6,20 %
|
EIT
367.607.241
448.920.650
-18,11 %
|
ELA
39.973.330
34.689.842
15,23 %
|
EMA
448.603.000
421.815.000
6,35 %
|
EUDA (EMCDDA)
22.082.074
18.839.136
17,21 %
|
EMSA
111.954.231
115.807.270
-3,33 %
|
ENISA
25.183.495
39.207.625
-35,77 %
|
ERA
38.532.447
33.983.956
13,38 %
|
ESA
258.160
167.000
54,59 %
|
ESMA
72.509.657
68.068.551
6,52 %
|
ETF
28.542.956
25.051.848
13,94%
|
EUAA
170.135.127
168.842.192
0,77 %
|
EU-LISA
300.524.142
296.508.265
1,35 %
|
EU-OSHA
17.038.950
16.405.100
3,86 %
|
EUROFOUND
25.369.931
22.438.000
13,07 %
|
EUROJUST
59.324.460
49.086.843
20,86 %
|
EUROPOL
212.925.809
197.759.722
7,67 %
|
EUSPA
76.922.866
65.392.492
17,63 %
|
FRA
26.191.031
25.857.952
1,29 %
|
FRONTEX
829.352.752
693.122.858
19,65 %
|
SKUPAJ
3.741.954.189
3.605.018.178
3,80 %
|
20.poudarja, da so se prihodki od leta 2022 do leta 2023 v nekaterih agencijah znatno povečali, in sicer za 54,59 % v Evropski agenciji za oskrbo (ESA), 20,86 % v Eurojustu, 19,65 % v Frontexu in 19,15 % v agenciji ACER; pozdravlja povečano financiranje agencij za kazenski pregon;
21.ugotavlja, da je povečanje v agenciji ESA predvsem posledica nadaljnjega razvoja informacijskega sistema za jedrski observatorij in upravljanje informacij (NOEMI) ter opravljanje računovodskih storitev agenciji; v Eurojustu so vzrok za povečanje predvsem dodatna sredstva za opravljanje nalog, ki so bile dodane s tremi predlogi Komisije za uredbe, in zaradi izredno velikega vpliva inflacije Delovni dokument III predloga proračuna za leto 2023, str. 24.; v Frontexu je cilj povečanja proračuna nadaljnje vzpostavljanje stalne enote mejnih straže, vključno z opremo Delovni dokument III predloga proračuna za leto 2023, str. 26.; v primeru agencije ACER je povečanje predvsem posledica dodatnih nalog v načrtovanih revidiranih uredbah o energetski infrastrukturi in zmanjšanju emisij metana Delovni dokument III predloga proračuna za leto 2023, str. 21., s tem povezane letne indeksacije plačil, višjih pravnih stroškov in višje dodelitve proračunskih sredstev, ki izhaja iz pristojbin za posamezne projekte;
22.je seznanjen z odgovorom na pisno vprašanje, da so proračunski prenosi agencije Frontex (45 % v letu 2023) povezani z njenim operativnim ciklom, ki ni usklajen s koledarskim letom in ga ni mogoče zlahka prilagoditi, saj vključuje vse države članice; se zaveda, da so politične prednostne naloge Komisije in pričakovanja državljanov Unije glede varnosti utemeljitev za povečanje proračuna agencije Frontex; vztraja, da je bistveno zagotoviti ustrezna sredstva za učinkovito delovanje agencije Frontex, hkrati pa stalno ocenjevati, ali njen proračun ustreza svojemu namenu in prinaša rezultate; opozarja, da je treba spremljati napredek v zvezi z absorpcijsko sposobnostjo agencije, zlasti prek zaposlovanja uslužbencev mejne in obalne straže, pri čemer poudarja, kako pomembno je dobro načrtovanje, da se zagotovi učinkovitost; poleg tega poziva mrežo EUAN, naj sodeluje z agencijami in Sodiščem, da bi razvili standardizirano predstavitev proračunskih prenosov, ki bo bolje usklajena z načelom enoletnosti iz finančne uredbe;
23.opozarja, da se večina agencij Unije v celoti financira s prispevki iz proračuna Unije; vendar ugotavlja, da se nekatere agencije v celoti ali delno financirajo iz alternativnih virov prihodkov, vključno s potrdili, dovoljenji, registracijo snovi, prispevki, zbiranjem podatkov, nadzorom trga, nadzorom in drugimi storitvami, kot sta prevajanje in terminologija, ki ju zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT);
24.zlasti priznava, da:- –so med agencijami, ki se delno financirajo iz lastnih sredstev, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), Agencija Evropske unije za železnice (ERA), Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za zdravila (EMA),
- –je med agencijami, ki se v celoti financirajo iz lastnih sredstev, Prevajalski center ter
- –so med agencijami, ki jih delno sofinancirajo nacionalni javni organi, Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA);
25.ugotavlja, da so bili za leto 2023 viri financiranja agencij, ki se financirajo same in so del te resolucije, razčlenjeni tako:
Prihodki za leto 2023 v evrih
Subvencija EU
%
Lastni prihodki
%
Drugo
|
ACER
29.576.964
19.418.599
66 %
10.158.245
34 %
120
|
CDT
47.140.900
0
0 %
46.295.800
98 %
845.100
|
EASA
169.665.375
44.329.433
26 %
120.937.434
71 %
4.398.508
|
EBA
52.672.002
19.428.306
37 %
31.479.331
60 %
1.764.364
|
ECHA
123.280.140
81.274.568
66 %
33.107.484
27 %
8.898.088
|
EIOPA
36.714.492
13.470.715
37 %
22.086.958
60 %
1.156.819
|
EMA
448.603.000
50.027.000
11 %
398.209.000
89 %
367.000
|
ERA
38.532.447
27.418.274
71 %
10.312.858
27 %
801.315
|
ESMA
72.509.657
18.588.578
26 %
52.224.114
72 %
1.696.965
|
SKUPAJ
1.018.694.977
273.955.473
724.811.224
19.928.279
|
26.je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da morajo Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za zdravila (EMA), Agencija Evropske unije za železnice (ERA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v skladu z zakonom določiti in ločeno obračunavati stroške dejavnosti, financirane iz lastnih prihodkov; ugotavlja, da imajo te agencije vzpostavljene sisteme za izpolnjevanje te zahteve in da nekatere agencije, kot so EMA, EASA in ERA, te zahteve presegajo;
27.ugotavlja, da je bilo v ustanovnih uredbah za tri evropske nadzorne organe (EBA, EIOPA in ESMA – z izjemo dejavnosti, ki se financirajo s pristojbinami za nadzor) določeno, da bi morali prispevki, ki jih prejmejo od pristojnih nacionalnih organov, na začetku znašati 60 % njihovih proračunov, preostalih 40 % pa bi moralo biti prejetih iz proračuna Unije; ugotavlja, da ta ureditev odraža mešanico regulativnih nalog, ki so primerne za financiranje EU, in nalog v zvezi z nadzorno konvergenco, ki so primerne za prispevke nacionalnih pristojnih organov, v mandatih treh organov; poudarja, da zaradi nejasne razmejitve med dejavnostmi, ki se financirajo iz obeh virov v ustanovitvenih uredbah, ti organi ne razlikujejo med stroški, ki se krijejo iz subvencije iz proračuna Unije, in stroški, ki se krijejo iz nacionalnih prispevkov;
28.poziva EBA, EIOPA in ESMA, naj razvijejo zmogljivost za opredelitev in ločeno obračunavanje stroškov dejavnosti, ki ustvarjajo vsaka svoj pritok prihodkov, da bi izboljšali svoje odločanje in kakovost informacij, ki jih zagotavljajo deležnikom v zvezi s primanjkljaji ali presežki, ki jih te dejavnosti ustvarjajo;
29.ugotavlja, da je Prevajalski center vzpostavil sistem za spremljanje stroškov vsake dejavnosti in produkta, ki ustvarja lastne prihodke, kar mu omogoča izračun dobička ali izgub; poudarja, da se je v letu 2023 pri 10 od 17 glavnih produktov poročalo o izgubah v skupnem znesku 3,4 milijona EUR;
30.poudarja, da je Prevajalski center imel v zadnjem desetletju sedem let proračunski primanjkljaj in šest let računovodske izgube zaradi čedalje manjšega obsega poslovanja; ugotavlja, da se je zaradi zmanjšanja obsega dejavnosti opiral na posebno rezervo, ki je bila vzpostavljena leta 2011, da bi zagotovil stabilnost proračuna in cen; ugotavlja, da je ta rezerva dosegla najvišjo vrednost 15,6 milijona EUR v letu 2014, nato pa se je zmanjšala na 10,3 milijona EUR v letu 2022 in 8,9 milijona EUR v letu 2023; se zaveda, da potem ko bo rezerva v celoti izčrpana, bodo morale primanjkljaje kriti subvencije iz proračuna Unije, kot določa ustanovitvena uredba Prevajalskega centra; poziva center, naj organu za razrešnico poroča o svojih načrtih za ublažitev tveganja za neprekinjeno poslovanje;
31.ugotavlja, da morajo agencije izboljšati finančno poročanje in mehanizme notranje kontrole; poziva jih, naj vsako leto podrobno razčlenijo odhodke, med drugim o pogodbah z zunanjimi izvajalci, svetovalnih storitvah in podizvajalcih; vztraja, da so potrebna orodja za digitalno poročanje v realnem času, ki bodo izboljšala finančni nadzor in odgovornost do Parlamenta in javnosti; spodbuja nadaljnji napredek pri revizijskih priporočilih;
Pregled revizijskih rezultatov39.ugotavlja, da je Računsko sodišče izdalo revizijsko mnenje brez pridržkov glede zanesljivosti izkazov vseh agencij; je seznanjen, da je za vse agencije izdalo mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z računovodskimi izkazi; vendar ugotavlja, da je sicer za večino agencij izdalo mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, izjeme pa so bile opažene pri štirih: Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo (EIT), Evropskem organu za delo (ELA), Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA);
40.ugotavlja, da v primeru EIT zadržek zadeva nepravilna plačila nepovratnih sredstev, pri čemer je EIT izvedel naknadno preverjanje na podlagi vzorca 174 stroškovnih postavk; ugotavlja, da je EIT zavrnil stroške, povezane s 27 stroškovnimi postavkami, in da je Računsko sodišče odkrilo tri dodatne stroškovne postavke, za katere EIT ni mogel predložiti dokazov, da so upravičenci izpolnjevali bistvene pogoje sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, zaradi česar je skupni znesek nepravilnih plačil nepovratnih sredstev po ocenah znašal 12,2 milijona EUR, kar ustreza ocenjeni stopnji napake 3,4 %; ugotavlja, da se inštitut EIT ne strinja z eno od napak, o kateri je poročalo Računsko sodišče in ki vpliva na tri stroškovne postavke, ki so po njegovem mnenju upravičene; poleg tega ugotavlja, da bi bila po mnenju inštituta EIT brez tega primera ocenjena stopnja napake, o kateri poroča Računsko sodišče, pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, zaradi česar bi bilo revizijsko mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil inštituta EIT pozitivno;
41.obžaluje, da se v zvezi z organom ELA pridržek nanaša na nepravilna plačila v skupni vrednosti 1,6 milijona EUR, izvršena v letu 2023, kar je 3,2 % vseh razpoložljivih sredstev za plačila; je seznanjen, da ta znesek vključuje 1,3 milijona EUR v zvezi s pogodbo, ki je bila ocenjena za nepravilno že v revizijskem poročilu za leto 2022 zaradi dodeljene vrednosti, ki je presegla najvišjo možno pogodbeno mejo, in 0,3 milijona EUR v zvezi s pomanjkljivostmi pri predhodnem preverjanju izvajanja pogodbe; je seznanjen z odgovorom ELA, da je nepravilna pogodba prenehala veljati februarja 2024 in je bila nadomeščena z novim okvirnim sporazumom, sklenjenim novembra 2023; je seznanjen z odločitvijo organa ELA, da bo začasno nadaljeval delo z nepravilno pogodbo, da bi ublažil tveganja, zaščitil svoj ugled in nemoteno zagotavljal storitve, kar mu bo omogočilo, da ohrani skladne operacije in izpolni načrtovane dejavnosti, dokler ne začne veljati novi sporazum;
42.ugotavlja, da se za agencijo ENISA pridržek nanaša na nepravilna plačila v skupni vrednosti 1,8 milijona EUR, izvršena v letu 2023, kar je 4,1 % vseh razpoložljivih sredstev za plačila; opozarja, da je agencija ENISA avgusta 2022 v svoj proračun prejela dodatnih 15 milijonov EUR za večjo podporo kibernetski varnosti držav članic po ruski invaziji na Ukrajino; poleg tega ugotavlja, da je ENISA septembra 2022 začela postopek javnih naročil z 28 sklopi in nato podpisala 28 ločenih okvirnih pogodb v vrednosti 14,4 milijona EUR; se zaveda, da je upravni odbor v začetku leta 2023 sprejel izjemo od začasnega odstopanja od svojih finančnih predpisov, da bi ugodil revidiranim zahtevam držav članic za podporo kibernetski varnosti; se seznanja, da je bila v skladu z odgovorom agencije ENISA odločitev upravnega odbora izjema (časovno in vsebinsko omejena), da bi se odzvali na posebno izjemno situacijo v izredno težkih mednarodnih razmerah; ugotavlja, da je bila ta izjema ustrezno evidentirana v skladu z uporabo okvira notranje kontrole agencije ENISA in v skladu s tem navedena v konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2023;
43.ugotavlja, da se za agencijo eu-LISA pridržek nanaša na nepravilna plačila v skupni vrednosti 12,6 milijona EUR, izvršena v letu 2023, kar je 3,2 % vseh razpoložljivih sredstev za plačila, vključno z 2,7 milijona EUR za pogodbe, revidirane v letu 2023, in 9,9 milijona EUR za pogodbe, ki so bile v revizijskem poročilu za leto 2022 ocenjene kot nepravilne;
44.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo ponovno izdano mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil agencije eu-LISA, kar odraža odprta vprašanja, ki jih je Računsko sodišče izpostavilo v prejšnjih poročilih od leta 2020; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se je večina pogodb, na katere so vplivale napake, iztekla oziroma jih je agencija eu-LISA zaključila leta 2023;
45.ugotavlja, da je podlaga za kvalificirano mnenje (eu-LISA) v letu 2023 vključevala naslednje nepravilnosti:- –nepravilnost pri okvirni pogodbi: ugotavlja, da je agencija eu-LISA znatno spremenila nekatere cenovne elemente v finančnih ponudbah dveh ponudnikov in s tem presegla popravke, dovoljene v skladu s členom 151 finančne uredbe, kar je neposredno vplivalo na izid javnega razpisa, pri čemer so povezana plačila v letu 2023 znašala 2,7 milijona EUR;
- –neutemeljen postopek s pogajanji: je seznanjen tudi z nepravilnim plačilom v višini 7,7 milijona EUR, povezanim z okvirno pogodbo, oddano po postopku s pogajanji brez ustrezne utemeljitve, kar je v nasprotju s standardi javnega naročanja;
- –nedovoljena sprememba pogodbe: ugotavlja, da so bila plačila v višini 1,8 milijona EUR po neodobreni spremembi, s katero se je vrednost pogodbe s fiksno ceno povečala za 3,6 milijona EUR, razvrščena kot nepravilna;
- –neskladnost z okvirnimi pogodbenimi pogoji: z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bila plačila okvirne pogodbe za vzdrževanje skupne infrastrukture v skupni vrednosti 0,4 milijona EUR nepravilna, saj je posebna pogodba odstopala od okvirne pogodbe;
46.izraža globoko zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se težav v zvezi z javnimi naročili, zaradi katerih je že četrto leto zapored izdano mnenje s pridržkom, in poziva agencijo eu-LISA, naj nemudoma sprejme popravne ukrepe za obravnavo in preprečevanje teh težav v prihodnjem finančnem upravljanju in pri javnih naročilih, pri čemer naj zagotovi popolno skladnost s finančno uredbo; poziva jo, naj Parlament do 30. junija 2025 obvesti o napredku v tej zadevi;
47.pozdravlja, da je Računsko sodišče na predstavitvi Seja odbora CONT, 4. december 2023. priznalo, da se kljub mnenju, podanemu za leto 2023 (eu-LISA), odkrite napake obravnavajo in da so bile ugotovljene izboljšave;
48.poudarja, da finančna uredba sicer ne določa zgornjih mej za prenose, a ponavljajoče se in prekomerne stopnje prenosov ogrožajo proračunsko načelo enoletnosti in kažejo na strukturne težave v ciklu proračunskega postopka in izvrševanja proračuna; ugotavlja, da je v 14 agencijah (ENISA, Eurofound, EIGE, eu-LISA, EMA, EUSPA, ELA, FRA, EFCA, ECDC, EU-OSHA, ACER, Frontex in ESA) stopnja prenosov, ki skupaj vplivajo na vse proračunske naslove, višja od 15 %; ugotavlja, da v primeru Frontexa in agencije ESA prenosi znašajo več kot 40 % oziroma 50 %;
49.opozarja, da regulativni okvir določa, da morajo agencije plačila izvesti v določenih rokih; ugotavlja, da lahko nespoštovanje teh rokov povzroči, da so upniki upravičeni do zamudnih obresti; opaža, da Računsko sodišče za leto 2023 poroča, da je bil skupni znesek zamudnih obresti sicer nepomemben, vendar je treba omeniti, da devet agencij (ACER, ECDC, EEA, EUDA, ENISA, ERA, EU-OSHA, Eurojust in Frontex) pogosto ni spoštovalo plačilnih rokov; poziva zadevne agencije, naj spoštujejo zakonske roke za plačila; poudarja, da je bil znesek zamudnih obresti sicer majhen, vendar lahko pogoste zamude pri plačilih negativno vplivajo na ugled agencij;
50.poudarja, da je Računsko sodišče z odstavki o poudarjanju zadev opozorilo na zadevo, predstavljeno ali razkrito v zaključnem računu, ki je tako pomembna, da je nujna za uporabnikovo razumevanje zaključnega računa ali z njim povezanih prihodkov ali plačil; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče za proračunsko leto 2023 uporabilo odstavke o poudarjanju zadev za naslednje agencije, ki so del te resolucije: CdT, EBA, EIT, EMA, ERA, ESMA, Eurojust, eu-LISA in Frontex;
51.opozarja, da je Prevajalski center v računovodskih izkazih razkril manjše prihodke iz poslovanja, kar je negativno vplivalo na njegove ekonomske rezultate;
52.opozarja na razkritja v letnih računovodskih izkazih agencij ERA in Eurojust v zvezi z izvajanjem sistema SUMMA Novi proračunski, računovodski in finančni sistem se je začel kot pilotni projekt leta 2022.; ugotavlja, da so tehnične težave v letu 2023 še naprej prispevale k povečanju zamud pri plačilih (50 % v letu 2023) in k primerom neskladnosti v Eurojustu; ugotavlja, da je agencija ERA imela tehnične težave v prvem trimesečju, čeprav so bile v primerjavi z letom 2022 uvedene bistvene izboljšave;
53.ugotavlja, da je v računovodskih izkazih ESMA in EBA razkrita negotovost v zvezi z izidom tožbe UniSystems Luxembourg in Unisystems systimata pliroforikis/ESMA – zadeva T-750/22.; ugotavlja, da je bil organ ESMA uradno obveščen o pravnem primeru v zvezi s postopkom skupnega javnega naročanja, v katerem so poleg organa ESMA sodelovale še tri druge agencije EU (EBA, EIOPA in ERA); se zaveda, da je bila na podlagi postopka sklenjena okvirna pogodba v vrednosti 40,2 milijona EUR, do konca leta 2023 pa sta ESMA in EBA podpisali posebni pogodbi v skupnem znesku 2.185.226 EUR (ESMA) in 6.306.786 EUR (EBA);
54.je zaskrbljen, da je vlagatelj zaprosil za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in denarnem nadomestilu v znesku med 400.000 EUR in 3,5 milijona EUR; ugotavlja, da zaradi zgodnje faze postopka vodstvo organov ESMA in EBA ne more podati zanesljive ocene morebitnih stroškov, ki bi nastali zaradi zadeve Letni računovodski izkazi organa EBA, str. 26, in poročilo Evropskega računskega sodišča o organu ESMA, str. 139.;
55.opozarja, da je organ ESMA v zaključnem računu razkril oslabitev v višini 368.300 EUR, kar ustreza pristojbinam, ki jih nadzorovani subjekti iz tretjih držav niso poravnali; ugotavlja, da je oslabitev povezana z dejstvom, da uredba o infrastrukturi evropskega trga organu ESMA ne zagotavlja učinkovitega mehanizma za izvrševanje pobiranja neplačanih pristojbin zunaj Unije; pozdravlja, da je bila z nedavnim dogovorom sozakonodajalcev o spremembi uredbe (EMIR 3) uvedena možnost, da organ ESMA prekliče priznanje nadzorovanih subjektov iz tretjih držav, ki ne plačujejo pristojbin;
56.ugotavlja, da zaključni račun organa EBA med drugim razkriva pomemben učinek akta o digitalni operativni odpornosti (DORA) in uredbe o trgih kriptosredstev (MiCAR), kar zadeva nefinancirana sredstva, potrebna za pripravo povezanih nalog ter uvedbo ustrezne nadzorne politike, ki je potekala v letu 2023, preden bi se lahko začelo pobiranje pristojbin; ugotavlja, da je moral organ EBA prerazporediti sredstva za te pripravljalne dejavnosti;
57.ugotavlja, da zaključni račun EIT razkriva predpostavke, ki so bile uporabljene za oceno operativnih stroškov (odhodkov za nepovratna sredstva), ki so vračunane in predstavljene v bilanci stanja kot padajoča postavka sredstev predhodnega financiranja; opozarja, da je vračunavanje odhodkov za nepovratna sredstva pomembna ocena, ki neizogibno vključuje negotovost;
58.ugotavlja, da je agencija EMA v zaključnem računu v znatnem obsegu objavila informacije o svojih nekdanjih prostorih v Londonu in negotovosti, ki jo je povzročilo dejstvo, da je matična družba podnajemnika vložila predlog za stečajni postopek; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi bila lahko agencija odgovorna za celoten preostali znesek iz glavne najemne pogodbe; se zaveda, da najvišji znesek za preostanek najemne pogodbe, vključno z davčno obveznostjo, znaša 550 milijonov EUR, in da ga bo agencija morala plačati, če prostori ostanejo prazni; ugotavlja, da se agencija trenutno ponovno pogaja o pogojih podnajema s podružnico skupine v Združenem kraljestvu in da se je v okviru teh ponovnih pogajanj strinjala z odlogom plačil najemnine za prvi dve četrtletji leta 2024 in znižanjem najemnine podnajemnika od 1. januarja 2024; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija EMA predvidela rezervacije za kočljive pogodbe v višini 131,4 milijona EUR; ugotavlja, da je podnajemnik agencije s plačilom najemnine za obdobje do 31. decembra 2023 izpolnil svoje pogodbene obveznosti za leto 2023, ter poziva agencijo EMA in Komisijo, naj pred naslednjim postopkom razrešnice leta 2024 poiščeta trajno rešitev za prekinitev pogodbe in vseh povezanih obveznosti;
59.ugotavlja, da je v zaključnem računu agencije eu-LISA objavljen finančni položaj ključnega izvajalca z dvema aktivnima okvirnima pogodbama; ugotavlja, da ima agencija eu-LISA dve aktivni okvirni pogodbi z izvajalcem, ki je član konzorcija in ki je v pogodbah nadomestil matično podjetje ter je odgovoren za izvajanje in vzdrževanje sistema vstopa/izstopa ter zagotavljanje storitev v okviru sklopa 1 okvirne pogodbe za horizontalne dejavnosti; ugotavlja, da neporavnana pogodbena zneska znašata 97,5 milijona EUR oziroma 41 milijonov EUR; ugotavlja, da agencija eu-LISA z neodvisnimi orodji za oceno tveganja in neposrednimi poizvedbami pozorno spremlja finančno kondicijo izvajalca, da bi obravnavala morebitna tveganja, povezana s finančno vzdržnostjo matične družbe; ugotavlja tudi, da agencija eu-LISA redno ocenjuje napredek sredstev v razvoju, da ne bi negativno vplivala na njen mandat, ter je proaktivna pri obvladovanju in zmanjševanju tveganj, povezanih z motnjami v dobavni verigi, v mejah finančnega pravila Zaključni račun agencije eu-LISA, str. 25.;
60.opozarja, da sta imela agencija Frontex in Računsko sodišče večkrat različne pristope k izračunu prispevkov pridruženih schengenskih držav v proračun agencije Frontex; je seznanjen s tem, da Računsko sodišče meni, da je razlaga agencije Frontex napačna, zaradi česar pridružene schengenske države prispevajo približno 3,5 milijona EUR (7 %) manj v proračun agencije Frontex, kot bi morale glede na obseg njihovih gospodarstev v razmerju do obsega gospodarstva EU; je seznanjen, da je začasni računovodja preučil razmere, in podobno kot upravni odbor meni, da agenciji Frontex ni treba revidirati sedanje metodologije izračuna prispevka pridruženih schengenskih držav k proračunu agencije Frontex Zaključni račun agencije Frontex, str. 37.; je seznanjen s poročilom agencije Frontex o nadaljnjem ukrepanju na podlagi poročila o razrešnici za leto 2022, v katerem je navedeno, da agencija ne namerava spremeniti metodologije, uporabljene za te izračune; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poda podrobno razlago metodologije, uporabljene pri teh izračunih;
Uspešnost61.ugotavlja, da skupni pristop za decentralizirane agencije uvaja koncept ključnih kazalnikov uspešnosti, katerih namen je izboljšati spremljanje uspešnosti agencij;
62.poleg tega ugotavlja, da bi bilo treba v skladu s časovnim načrtom, ki ga je pripravila Komisija Časovni načrt za nadaljnje ukrepanje na podlagi skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU., razviti ključne kazalnike uspešnosti v zvezi z delom agencije in njenega direktorja; prav tako ugotavlja, da je Komisija predlagala tudi pripravo predlog za letni delovni program ali oceno;
63.poudarja, da bi morale v skladu s časovnim načrtom agencije in Komisija vsako leto pripraviti ključne kazalnike uspešnosti, ki bi se iz leta v leto spreminjali, kar bi otežilo spremljanje uspešnosti agencije v daljšem obdobju, saj se nekateri ključni kazalniki uspešnosti morda ne bi spremljali več let;
64.priporoča, naj agencije sprejmejo ukrepe, da bi izpolnile preostale ali zapoznele kazalnike, in naj redno prilagajajo svoje ključne kazalnike uspešnosti, da bi izboljšale uspešnost;
65.poudarja, da se smernice Komisije Evropska komisija, dokument služb Komisije, Guidelines on key performance indicators (Smernice o ključnih kazalnikih uspešnosti) (KPI) za direktorje decentraliziranih agencij EU, 13.3.2015, str. 3. za ključne kazalnike uspešnosti za direktorje decentraliziranih agencij EU v celoti osredotočajo na uspešnost direktorjev agencij, predvsem na upravljanje proračuna in človeških virov, in se ne uporabljajo za oceno rezultatov ali učinkovitosti in uspešnosti operacij v okviru mandatov agencij Posebno poročilo 22/2020 Računskega sodišča „Prihodnost agencij EU: potencial za več fleksibilnosti in sodelovanja“.;
66.poleg tega poudarja, da je težko imeti pregled nad uspešnostjo posameznih agencij, saj ni standardnega pristopa za predstavitev ključnih kazalnikov uspešnosti v letnih poročilih o dejavnostih agencij;
67.poudarja, da na podlagi ugotovitev Računskega sodišča ključni kazalniki uspešnosti ne prispevajo k spremljanju uspešnosti agencij z vidika operacij ter upravljanja finančnih in človeških virov;
68.poziva k neodvisnemu pregledu uspešnosti vseh agencij, da bi ocenili, ali so njihove dejavnosti učinkovito usklajene s prednostnimi nalogami politike Unije in ali dosegajo dejanske rezultate; vztraja, da je treba uvesti merila za smotrnostno pripravo in učinkovitost proračuna, da bi zagotovili optimalno dodeljevanje sredstev in upravljanje, ki temelji na učinku;
69.ceni, da je agencija ECHA v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) sprejela ukrepe za spodbujanje načela „ena snov – ena ocena“ , da bi zagotovila večjo skladnost pri oceni nevarnosti in tveganja aktivnih snovi; poziva agencije, naj se še naprej zavzemajo za sodelovanje z drugimi agencijami EU in mednarodnimi organizacijami, pa tudi za dialog z deležniki in državljani;
70.opozarja, da ima Unija pristop ničelne tolerance do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ter izpostavlja ključni prispevek Evropske agencije za nadzor ribištva k izvajanju skupne ribiške politike, zlasti ko gre za nadzor ribištva in boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;
71.poudarja, da so za nadzor ribolovnih dejavnosti v prvi vrsti pristojne države članice, agencija pa izvaja zgolj podporne in usklajevalne naloge ter državam članicam ponuja podporo na teh področjih; poziva agencijo, naj podpre države članice pri spremljanju in odkrivanju hudih kršitev, povezanih s prisilnim delom, prav tako pa naj organizira ustrezno usposabljanje inšpektorjev v zvezi s tem;
72.poziva agencijo EUSPA, naj še naprej poskuša pomembno prispevati k izvajanju vesoljskega programa EU, da bi okrepila industrijsko bazo Unije, konkurenčnost in inovacije; spodbuja prednostno razvrščanje evropskih javnih naročil, zlasti na področjih, ki so ključna za odpornost, strateško avtonomijo in suverenost Unije; poudarja ključno vlogo sistema Galileo in njegove regulirane javne storitve za varnost in obrambo Unije, skupaj s kratkoročnimi koristmi GOVSATCOM in dolgoročno strateško vrednostjo IRIS2; poudarja, da bi morale pobude Unije na področju obrambnih in varnostnih zmogljivosti izkoristiti strokovno znanje in infrastrukturo vesoljskega sektorja Unije, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju;
73.je seznanjen z novim časovnim načrtom za interoperabilnost; priznava, da je bil zaradi zamud pri razvoju sistema vstopa/izstopa, evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc državljanov tretjih držav (ECRIS-TCN) potreben nov časovni okvir za uvajanje in interoperabilnost informacijskih sistemov Unije; poudarja, da je hitra, učinkovita in zanesljiva izmenjava informacij v skladu z veljavno zakonodajo ključna za ohranjanje in utrjevanje območja svobode, varnosti in pravice Unije; v zvezi s tem priznava delo in izboljšave agencije eu-LISA;
74.je seznanjen, da si Prevajalski center za organe Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: center) prizadeva omogočati in spodbujati večjezičnost v Uniji, na primer ko gre za komuniciranje agencij EU in razvoj terminologije na specializiranih tematskih področjih, da bi izboljšali kakovost prevodov; pozdravlja, da je bila junija 2023 ustanovljena delovna skupina za umetno inteligenco in sprejeta odločitev o nadaljevanju dela te skupine v novi svetovalni skupini za umetno inteligenco;
75.poziva Evropsko agencijo za nadzor ribištva, naj podpre države članice pri spremljanju in odkrivanju hudih kršitev, povezanih z uporabo člena 90(2), točka (p), Uredbe (EU) 2023/2842 o prisilnem delu, prav tako pa naj organizira ustrezno usposabljanje inšpektorjev v zvezi s tem;
76.ugotavlja, da je Evropska agencija za nadzor ribištva v letu 2023 poročala o 44.993 inšpekcijskih pregledih (na morju in na kopnem), pri čemer je v vsaj 4230 primerih odkrila domnevne kršitve; ugotavlja, da ti podatki skupaj pomenijo, da se je nekoliko zmanjšalo skupno število pregledov (5 % manj pregledov v primerjavi z letom 2022) ter za 18 % zmanjšalo skupno število pregledov, pri katerih so bile odkrite domnevne kršitve; poudarja, da imajo inšpekcijski pregledi in druge dejavnosti spremljanja ključno vlogo ne le pri ustreznem upravljanju ribjih staležev, temveč tudi pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za ribiče Unije;
77.pozdravlja prizadevanja Eurojusta za digitalizacijo pravosodja, in sicer uvedbo novega sistema za vodenje zadev po zadnji spremembi uredbe o Eurojustu Uredba (EU) 2023/2131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. oktobra 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma (UL L, 2023/2131, 11.10.2023 , ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2131/oj). ter vzpostavitev nove platforme za sodelovanje skupnih preiskovalnih skupin Uredba (EU) 2023/969 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi platforme za sodelovanje za podporo delovanju skupnih preiskovalnih skupin in o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 132, 17.5.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/969/oj).; je seznanjen z vlogo Eurojusta kot kontaktne točke za tretje države in mednarodne organizacije v zvezi z zahtevami sistema ECRIS-TCN v kazenskih postopkih;
78.poudarja pomen tega, da Eurojust še naprej podpira Ukrajino, tako da skupne preiskovalne skupine preiskujejo domnevna najhujša mednarodna kazniva dejanja, storjena v tej državi, da upravlja podatkovno zbirko z dokazi o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih (CICED), da bi te dokaze zavaroval, shranil in analiziral na enotnem, varnem osrednjem mestu, in tako da omogoča varen digitalni podatkovni prenos za predložitev in analizo dokazov; pozdravlja tudi ustanovitev novega mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini pri Eurojustu, da bi podprli nacionalne preiskave, se dogovorili o skupnih strategijah za preiskovanje in pregon ter dejavno prispevali k delu projektne skupine „Seize in Freeze“, da se bodo sankcije Unije izvajale po vsej Evropski uniji;
79.poudarja, da Agencija Evropske unije za temeljne pravice opravlja vlogo varuha temeljnih pravic in načel pravne države, kakor so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah, in želi pohvaliti njeno podporo pri zagotavljanju spoštovanja, varovanja in uresničevanja temeljnih pravic v veljavnih zakonih in politikah EU na področju enakosti in boja proti diskriminaciji, denimo pri boju proti rasizmu, antisemitizmu in islamofobiji, pomoči pri zbiranju podatkov o enakosti in izvajanju strategij za enakost in boj proti rasizmu, kot so nacionalni strateški okviri za Rome, posredovanju podatkov za vmesni pregled strategije za enakost oseb LGBTIQ za obdobje 2020–2025, zaščiti civilne družbe in ogroženih zagovornikov človekovih pravic, podpori pri reviziji direktive o pravicah žrtev, akcijskega načrta za boj proti rasizmu ter strategije EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja, pa tudi pri svetovanju glede spoštovanja temeljnih pravic v zvezi z razvojem in uporabo umetnointeligenčnih sistemov ter izvajanjem in uporabo sredstev EU;
80.poudarja smernice in delovanje Agencije Evropske unije za temeljne pravice na področju azila, migracij, mej in interoperabilnosti ter njen pomemben poudarek na temeljnih pravicah, mednarodnih obveznostih držav članic in pravu Unije o človekovih pravicah na tem področju, med drugim njeno sodelovanje z Agencijo Evropske unije za azil (EUAA), da bi izboljšala razumevanje pomena skrbnikov in pravnih zastopnikov otrok brez spremstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v Uniji, ter usposabljanje za uslužbence Europola, da bi jih ozavestila in izboljšala njihovo razumevanje vidikov temeljnih pravic v ustreznih operativnih okvirih; pozdravlja pravočasni prispevek agencije k izvajanju direktive o začasni zaščiti v primeru ukrajinskih beguncev, opredelitvi izzivov pri izvajanju prava Unije o rezidentih za daljši čas ter opredelitvi pomanjkljivosti v vizumskem zakoniku, pa tudi seznam ukrepov, ki jih lahko Unija in njene države članice sprejmejo, da bi zmanjšale število smrtnih žrtev na morju;
81.pozdravlja prispevek Agencije Evropske unije za temeljne pravice k oceni uredbe o evropski mejni in obalni straži, njeno sodelovanje na sejah upravnega odbora Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), sopredsedovanje posvetovalnemu forumu Frontexa o temeljnih pravicah ter sodelovanje z uradom Frontexa za temeljne pravice;
82.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Agencija Evropske unije za temeljne pravice opravila analizo o temeljnih pravicah in ponudila strokovno znanje v podporo dejavnostim in delu drugih agencij EU na področju pravosodja in notranjih zadev, vključno z EUAA, Frontexom, Europolom, Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) in Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL); pozdravlja prispevek agencije v letu 2023 k spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic, tudi s smernicami o sredstvih Unije in obravnavanjem izzivov, ki jih prinašajo nove tehnologije; poziva agencijo, naj ugotovi, kako so pravna država in temeljne pravice neločljivo povezane in kako bi lahko njeno delo vključili ali razvili v sinergiji z delom Evropske komisije v okviru letnega poročila o stanju pravne države;
83.pozdravlja, da je Europol uspešno uvedel program PERCI (platforma EU o nezakonitih spletnih vsebinah), zlasti s celovitim izvajanjem priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; ceni tesno sodelovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in skupno delovno skupino, ustanovljeno z agencijo Frontex, ki naj bi pripravila ukrepe na podlagi priporočil nadzornika glede Frontexovega programa PeDRA (obdelava osebnih podatkov za analizo tveganja), pri katerem imata obe agenciji velik interes za varstvo temeljnih pravic ob hkratnem spodbujanju varnosti;
84.pozdravlja izvajanje uredbe o Europolu Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/794/oj)., kakor je bila spremenjena leta 2022, zlasti hitro imenovanje uradnika za temeljne pravice januarja 2023, kar je pomemben korak k odločnejši zavezanosti Europola človekovim pravicam v njegovih operacijah;
85.priznava pomen lokaliziranih pobud, ob katerih se krepijo zdravstveni sistemi in okoljske pobude, hkrati pa se izboljšuje sodelovanje z državami članicami in agencijami (ECDC, ECHA, EEA,EFSA, EMA); poziva k izpopolnitvi pristopa k razdeljevanju sredstev, pri čemer je treba prednostno zmanjšati upravna bremena in sredstva usmeriti neposredno h končnim prejemnikom, in sicer s poenostavitvijo postopkov za izboljšanje dostopnosti za gospodarske akterje na terenu.
86.ugotavlja, da je bila po podatkih iz ocene GD MOVE, ki izvaja nadzor nad tremi agencijami (EASA, EMSA, ERA), njihova uspešnost v letu 2023 v celoti skladna z dogovorjenimi cilji Komisije: med rednimi dejavnostmi spremljanja in nadzora ni bilo opaziti posebnih težav, ki bi utegnile pomembno vplivati na zanesljivost, pa tudi v poročilih zunanjih in notranjih revizorjev ni bilo izpostavljenih večjih vprašanj, ki bi lahko pri GD MOVE vzbudila dodatne pomisleke;
87.ugotavlja, da je agencija EASA leta 2023 občutno izboljšala sodelovanje z vojaškimi organizacijami v okviru akcijskega načrta EU za vojaško mobilnost 2.0 in je zdaj povabljena na vsa srečanja Natovega odbora za letalstvo; je seznanjen s potrditvijo strategije agencije za civilno vojaško sodelovanje – njene dolgoročne prednostne naloge – ki podpira sodelovanje pri certifikacijskih nalogah za vojaška letala, izhajajočih iz civilnega letalstva in temelječih na konceptu „kolikor civilno je mogoče, kolikor vojaško je potrebno“;
88.ugotavlja, da je agencija EMSA v letu 2023 še naprej zelo učinkovito pomagala zmanjševati vpliv sektorja pomorskega prometa na okolje, tudi s sodelovanjem v številnih pobudah, povezanih z evropskim zelenim dogovorom; še posebej izpostavlja tehnično strokovno znanje, ki ga je zagotovila pri pregledu svežnja o pomorski varnosti; želi pohvaliti podporo agencije Komisiji in državam članicam pri dokončnem sprejetju predlogov, podanih v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, zlasti glede razširitve sistema trgovanja z emisijami na pomorski promet in uredbe FuelEU za pomorstvo; v zvezi s tem ceni njene potekajoče raziskave o potencialu različnih alternativnih goriv in s tem povezanih varnostnih vidikih, ki izhajajo iz uvajanja in uporabe trajnostnih alternativnih virov energije za ladje; pozdravlja prilagoditev sistema THETIS-MRV zahtevam zakonodaje o sistemu trgovanja z emisijami;
89.pozdravlja, da pet navedenih agencij (EUROFOUND, CEDEFOP. ETF, EU OSHA, ELA) nenehno in čedalje tesneje sodeluje ter da si izmenjujejo vire med seboj, pa tudi z drugimi institucijami, vključno z drugimi agencijami EU, Komisijo in Parlamentom;
90.poziva Komisijo, naj zagotovi boljšo uporabo strokovnega znanja agencij (EUROFOUND, CEDEFOP. ETF, EU OSHA, ELA) na ustreznih področjih politike, na primer v zvezi s pripravo poročil in študij, izvajanjem raziskav in anket, kar lahko omogoči učinkovitejšo uporabo aktualnih proračunskih sredstev Unije v primerjavi z alternativnimi rešitvami; ceni prizadevanja petih agencij za nadaljnji razvoj njihovega digitalnega in spletnega komuniciranja, s čimer želijo povečati svojo prepoznavnost in ozaveščati o svojem delu, ki ima velik učinek; v zvezi s tem opozarja na neizkoriščen potencial posredovanja specifičnih, ustreznih informacij in enako kakovostnih produktov kot zunanji svetovalci, če to dopuščajo njihova pooblastila;
91.pozdravlja prizadevanja agencij (EUROFOUND, CEDEFOP. ETF, EU OSHA, ELA) za izvajanje politik o raznolikosti in vključevanju, zlasti kar zadeva invalide; spodbuja agencije, naj izboljšajo zbiranje primerljivih podatkov o zaposlovanju invalidov; priznava, da so agencije dosegle napredek pri uravnoteženi zastopanosti spolov med zaposlenimi: poziva k dodatnim prizadevanjem, da se doseže uravnotežena zastopanost spolov tudi na ravni višjega vodstva in da se vidik enakosti spolov vključi v vse dejavnosti agencij;
92.ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2023 v povprečju presegla 97 %, razen za CdT in ELA, pri katerih je znašala 89,55 % oziroma 93,72 %; ugotavlja, da so agencije, ki imajo najnižjo stopnjo izvrševanja odobritev plačil v tekočem letu, razvrščene v naraščajočem vrstnem redu skupaj z odstotki: ESA 47,61 %, Frontex 55,37 %, EU-OSHA 68,83 %, ACER 70,69 % in ECDC 71,79 %;
93.ugotavlja, da se je proračun agencije EUAA v letu 2023 povečal s 168 milijonov EUR na 170 milijonov EUR (+0,77 %), število zaposlenih pa s 519 na 529 (+2 %); znova poudarja, da ima Agencija Evropske unije za azil pomembno vlogo pri podpiranju držav članic pri izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema in spremljanju njegovega pravilnega izvajanja; opozarja, da je organ za podelitev razrešnice v poročilu o razrešnici Agenciji Evropske unije za azil za leto 2022 poudaril pomisleke glede notranjega upravljanja in postopkov agencije, pri čemer je ugotovil, da je urad OLAF začel preiskavo, ki je bila medtem že zaključena, a je domnevno vključevala nepotizem in druga vprašanja, ki vplivajo na finančno poslovodenje agencije; obžaluje, da izvršna direktorica agencije na predstavitvi v odboru CONT v okviru priprav na podelitev razrešnice ni želela odgovoriti na vprašanja; je zaskrbljen, ker odbor agencije organu za podelitev razrešnice ne želi razkriti vsebine in priporočil iz navedenega poročila urada OLAF; poziva agencijo, naj da nemudoma na voljo ugotovitve iz poročila;
94.meni, da končno poročilo urada OLAF (OC-2022–0717) o agenciji EUAA vsebuje zelo zaskrbljujoče zaključke o ugotovljenih dejstvih, ki ogrožajo stabilnost, upravljanje in ugled agencije, zaradi česar je sklenil odložiti podelitev razrešnice agenciji za proračunsko leto 2023; poleg tega opozarja, da je urad OLAF ugotovil in količinsko opredelil finančni učinek, ki ga ni mogoče izterjati, kar potrjuje negativen vpliv na dobro finančno poslovodenje sredstev agencije; zato zahteva, da upravni odbor natančno spremlja zadevo in podrobno navede vse ukrepe, sprejete za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
95.poziva agencijo, naj v celoti pojasni vsa odprta vprašanja, na verodostojen in pregleden način izvede priporočila urada OLAF ter vzpostavi zanesljive mehanizme notranje kontrole, etičnega nadzora in odgovornosti; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o vseh popravnih ukrepih, ki jih sprejme brez nepotrebnega odlašanja;
Javno naročanje96.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so pomanjkljivosti v postopkih javnega naročanja še vedno glavni vir nepravilnih plačil; poudarja, da je Računsko sodišče v letu 2023 podalo 38 pripomb o pomanjkljivostih pri javnem naročanju (v primerjavi z 41 v letu 2022 in 28 v letu 2021) Poročilo Evropskega računskega sodišča, str. 37. Samo pripombe, ki se nanašajo na agencije, so predmet te resolucije.; poziva agencije, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile dosledno spoštovanje predpisov o javnem naročanju ter načel preglednosti, konkurence in stroškovne učinkovitosti; opozarja, da so potrebni redni programi usposabljanja za zaposlene o finančnem poslovodenju, pravilih javnega naročanja in preprečevanju goljufij; poziva k strožjim ukrepom glede odgovornosti, s katerimi bi zagotovili, da bodo morebitne trajne pomanjkljivosti privedle do ciljno usmerjenih popravnih ukrepov in posledic za ponavljajoče se kršitve;
97.ugotavlja, da se po navedbah Računskega sodišča 13 Pripombe iz prejšnjih let, ki vplivajo na plačila v letu 2023: EASA 1,6 milijona EUR; EIGE 59.600 EUR; ELA 1,32 milijona EUR in podlaga za mnenje s pridržkom; ETF dve pripombi 175.500 EUR in 300.600 EUR; Eurojust 59.300 EUR; EUAA 123.800 EUR; eu-LISA 3 pripombe 7,7 milijona EUR, 1,8 milijona EUR, 0,4 milijona EUR ter podlaga za mnenje s pridržkom; CEPOL 85.000 EUR; CdT dve pripombi 17.300 EUR in 257.200 EUR. pripomb o pomanjkljivostih, ki so privedle do nepravilnih plačil v letu 2023, nanaša na nepravilnosti, ki so bile odkrite in omenjene v prejšnjih revizijah; ugotavlja, da je devet od preostalih 25 pripomb imelo vpliv na plačila, preostalih 16 pripomb pa v letu 2023 ni privedlo do nepravilnih plačil; ugotavlja, da se pripombe, ki niso vplivale na plačila, nanašajo na agencije ACER, EBA, eu-LISA, ESMA, EMSA, ENISA, ERA, EIGE, ECDC, EEA, EUDA, EUAA in CEPOL; je seznanjen z odgovori agencij in jih poziva, naj sprejmejo ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in organu za podelitev razrešnice poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele za njihovo odpravo;
98.opozarja na devet pripomb Računskega sodišča, ki vplivajo na plačila; ugotavlja, da so v primeru agencij ENISA, eu-LISA in ELA odkrite nepravilnosti, skupaj z nepravilnostmi, ugotovljenimi v prejšnjih revizijah, ki so privedle do plačil v letu 2023 (samo za agenciji eu-LISA in ELA), podlaga za mnenje Računskega sodišča s pridržkom in so opisane v razdelku „Pregled revizijskih rezultatov“ te resolucije;
99.ugotavlja, da se preostale pripombe, ki vplivajo na plačila, nanašajo na agencije CdT, EIGE, EFCA, ERA in EU-OSHA, pri čemer je bila za vsako agencijo izrečena ena pripomba, razen za zadnjo agencijo, za katero sta bili izrečeni dve pripombi; ugotavlja, da sta razlog za pripombo in odgovor agencij na pripombo Računskega sodišča razčlenjena, kot sledi:- –v primeru CdT se pripomba nanaša na nepravilno uporabo postopka neposredne oddaje naročila namesto začetka razpisa na podlagi ocene prihodnjih stroškov, kar je v letu 2023 povzročilo nepravilna plačila v okviru teh pogodb v skupni vrednosti 25.800 EUR; je seznanjen z odgovorom CdT, da bo organiziral poenostavljene razpise za storitve vzdrževanja, ki presegajo 1.000 EUR;
- –v primeru agencije ERA se pripomba nanaša na podpis posebne pogodbe brez ponovnega razpisa, kot zahteva okvirna pogodba, na podlagi katere je bilo v zvezi s to pogodbo skupaj izplačanih 254.400 EUR; je seznanjen z odgovorom agencije ERA, da je od leta 2024 začela sama ponovno objavljati razpise za storitve, ki spadajo na področje uporabe;
- –pripomba za EIGE se nanaša na nepravilno uporabo predhodnih pregledov, ki presegajo zgornjo mejo okvirne pogodbe, in nepravilno uporabo dnevnih stopenj, zaradi česar so nepravilna plačila znašala 76.500 EUR; je seznanjen, da bo EIGE zagotovil ustrezno izvajanje medinstitucionalnih okvirnih pogodb s poudarkom na pogodbah, povezanih s človeškimi viri;
- –agencija EFCA je uporabila medinstitucionalno okvirno pogodbo za zagotavljanje potovalnih aranžmajev zunaj njenega področja uporabe za nakup storitev organizacije prireditev, zato so bila s tem povezana plačila v višini 257.300 EUR v letu 2023 nepravilna; v skladu z navedbami agencije ugotavlja, da se je agencija znašla v nepričakovani situaciji, ki je povzročila postopkovne zamude, in bo kot popravni ukrep pripravila krizni načrt za ublažitev posledic nepričakovanih dogodkov;
- –agencija EU-OSHA ima dve pripombi:
- 1)nepravilnosti pri oddaji treh postopkov s pogajanji z enim samim gospodarskim subjektom brez predhodne objave, kar po mnenju Računskega sodišča ni v skladu s pogoji iz točke 11.1(c) Priloge I k finančni uredbi in je v letu 2023 povzročilo nepravilna plačila v višini 67.100 EUR; je seznanjen z odgovorom agencije EU-OSHA, da se je znašla v izjemni situaciji in da ni imela drugih možnosti za zagotovitev neprekinjenega poslovanja;
- 2)dve neposredno oddani naročili sta povzročili nepravilna plačila v višini 29.700 EUR; ugotavlja, da bi bilo treba te pogodbe združiti v en sam razpisni postopek, saj so se nanašale na skoraj enake storitve, kar je v nasprotju s členom 160 finančne uredbe, ki prepoveduje razdelitev pogodb; ugotavlja, da bo agencija EU-OSHA izboljšala dokumentiranje svojih tržnih raziskav in preučila alternativna orodja za javna naročila;
100.se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da bi morale zadevne agencije pri izvajanju okvirnih pogodb posebne pogodbe uporabljati samo za nabavo blaga ali storitev, zajetih v povezanih okvirnih pogodbah; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da bi morale zadevne agencije zagotoviti tudi, da spoštujejo pravila iz finančne uredbe za spreminjanje obstoječih pogodb, da se s posebnimi pogodbami določijo cene in dobavni roki ter da je izvajanje pogodb predmet ustreznih pregledov v zvezi s temi ključnimi elementi;
101.želi spomniti, da je v vseh postopkih javnih naročil pomembno zagotoviti kakovostno blago in storitve in pošteno konkurenco med ponudniki ter naročiti ekonomsko najugodnejše blago in storitve, pri tem pa je treba prednost dati evropskim pred neevropskimi podjetji in upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enake obravnave in nediskriminacije;
102.vztraja, da je treba pri javnih naročilih okrepiti sodelovanje med mrežo EUAN in Evropsko komisijo;
103.poudarja, kako pomembno je okrepiti digitalizacijo znotraj agencij, tako za notranje operacije kot za upravljanje, pa tudi za pospešitev digitalizacije postopkov; poudarja, da je treba ostati proaktiven; v zvezi s tem podpira nadaljnje naložbe v digitalna orodja in inovacije, da bi izboljšali postopkovne naloge in preprečili digitalno vrzel med agencijami;
Kadrovska politika, enakost spolov, vključevanje, nasprotje interesov in preprečevanje goljufij104.ugotavlja, da je 33 decentraliziranih agencij poročalo, da so v letu 2023 imele 10.580 zaposlenih (v primerjavi z 10.146 leta 2022), kar je 4,27 % več kot leta 2022, med katerimi so bili uradniki, začasni uslužbenci, pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki;
105.ugotavlja, da so bili primeri izgorelosti (skupaj 25) evidentirani v šestih agencijah, in sicer v agencijah EASA (pet primerov), EEA (štirje primeri), EFCA (en primer), EFSA (dva primera), EMA (deset primerov) in Europol (trije primeri); ugotavlja pa, da nekatere agencije, vključno z ECDC, ECHA, EMSA, ENISA, ERA, FRA in Frontex, zaradi varstva podatkov ne zbirajo podatkov v zvezi s primeri izgorelosti; izraža zaskrbljenost, ker se zdravstveni podatki ne zbirajo, saj so pomembni za spremljanje duševnega dobrega počutja uslužbencev agencij; poziva agencije, naj nemudoma ukrepajo in obravnavajo vse večje število primerov izgorelosti med zaposlenimi; ugotavlja, da je v letu 2022 več zaposlenih v 19 agencijah opravljalo nadurno delo (13 v letu 2021); ugotavlja zlasti, da je veliko zaposlenih opravljalo nadurno delo v agencijah EFSA (81 % zaposlenih) in Eurofoundu (97 % zaposlenih); v zvezi s tem želi spomniti, kako pomembno je razviti dolgoročno kadrovsko politiko, vključno s podpornimi strukturami za duševno zdravje, da bi zagotovili celovit pristop k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vključno z določbami za delo na daljavo in poklicni razvoj; poleg tega poudarja pomen varovanja duševnega zdravja in dobrega počutja uslužbencev;
106.je seznanjen, da se je direktor inštituta EIT v imenu mreže agencij EU 4. decembra 2024 v Odboru za proračunski nadzor strinjal, da bo mreža izvedla raziskavo o vrstah pogodb za osebje za čiščenje, ki dela v decentraliziranih agencijah; poziva mrežo agencij EU, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o vrstah pogodb osebja za čiščenje, ki dela v decentraliziranih agencijah, vključno z deležem dolgoročnih in kratkoročnih pogodb;
107.podpira stalna prizadevanja agencije Frontex, da bi pomagala svojemu uradniku za temeljne pravice, pri čemer je leta 2023 zaposlila 46 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic; poudarja, da bi morali biti vsi ti opazovalci zaposleni v razredu AD, da bi povečali njihovo zmogljivost in neodvisnost; priznava, da je agencija Frontex sprejela pomembne ukrepe na podlagi mnenja uradnika za temeljne pravice, zlasti glede vprašanj, kot sta vključevanje načela enakosti spolov in trgovina z ljudmi;
108.ugotavlja, da je stopnja fluktuacije zaposlenih v letu 2023 znašala več kot 5 % v 18 od 33 agencij (tj. Cedefop, CEPOL, EBA, EFCA, EIGE, EIOPA, EIT, ELA, EUDA, ETF, EUAA, eu-LISA, Eurofound, Eurojust, Europol, EUSPA) in da so tri od njih presegle 10-odstotno stopnjo (tj. BEREC, CdT, Eurojust); izreka pohvalo agencijam, ki so sprejele ciljno usmerjene ukrepe, da bi preprečile visoko stopnjo fluktuacije zaposlenih; poudarja, kako pomembno je, da vse agencije sprejmejo ukrepe za boljše upravljanje in ohranjanje talentov; pričakuje, da bo mreža EUAN delovala kot forum za agencije članice za izmenjavo dobre prakse in, če je mogoče, združevanje moči na tem področju; poziva Komisijo, naj dejavno podpira agencije pri zaposlovanju potrebnega strokovnega znanja za izpolnjevanje njihovih mandatov ter spodbuja tesnejše sodelovanje z univerzami in drugimi ustreznimi institucijami;
109.poudarja, da je geografska uravnoteženost še vedno izziv za več agencij, v katerih je velik delež vseh zaposlenih državljanov države članice, v kateri imajo agencije sedež;
110.priznava, da sta privabljanje talentov in geografsko raznolika delovna sila povezana s posebnostmi posameznih agencij (npr. lokacija, infrastruktura, možnost šolanja, področje politike) ter zunanjimi omejevalnimi dejavniki (npr. konkurenca z zasebnim sektorjem, negotovost zaposlitve zaradi kratkoročnih pogodb, nizki korekcijski koeficienti); na podlagi poročila mreže agencij EUAN o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za leto 2021 pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela za odpravo pomanjkanja privlačnosti in izboljšanje reprezentativnosti uslužbencev agencij glede na starost, spol in geografsko poreklo;
111.želi spomniti, da se agencije s sedežem v državah z razmeroma nizkim korekcijskim koeficientom nenehno soočajo z izzivi pri privabljanju usposobljene in geografsko raznolike delovne sile; poziva Komisijo, naj skupaj z zadevno državo članico preuči to zadevo in razmisli o uporabi gospodarskih spodbud za pomoč pri blažitvi te težave; poleg tega želi spomniti, da korekcijski koeficient v praksi uvaja splošno načelo enakega obravnavanja;
112.poudarja, da nekatere agencije obsežno uporabljajo zunanje svetovalce, zlasti na področju IKT, pa tudi na področjih svoje glavne dejavnosti, ki predstavljajo pomemben del njihovega operativnega proračuna (npr. ACER, ETF, ELA itd.); poziva vse agencije, naj dajejo prednost stalnim uslužbencem pred zunanjimi svetovalci in pogodbenimi uslužbenci, da bi ponudili kakovostne delovne pogoje ter preprečili izgubo znanja in izkušenj; poleg tega poziva agencije, naj preprečijo negotovost zaposlitve zaradi kratkoročnih pogodb in dajo prednost dolgoročnim zaposlitvam; v zvezi s tem poziva k prožnosti za agencije, da delovna mesta napotenih nacionalnih strokovnjakov pretvorijo v delovna mesta za začasne uslužbence, s čimer bi zagotovili ohranitev strokovnega znanja, operativno funkcionalnost in neprekinjeno poslovanje; poleg tega vztraja, da se je treba izogibati eksternalizaciji nalog na svetovalne službe, kadar so strokovno znanje in izkušnje na voljo interno;
113.priznava, da so agencije dosegle napredek pri uravnoteženi zastopanosti spolov med zaposlenimi: poziva k okrepljenim prizadevanjem, da se doseže uravnotežena zastopanost spolov na ravni višjega vodstva in da se enakost spolov sistematično vključi v vse politike, postopke in dejavnosti agencij;
114.poziva agencije, naj določijo jasne cilje in časovne razporede za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov in geografske raznolikosti na višjih vodstvenih položajih in v organih odločanja ter naj sistematično poročajo o napredku;
115.ugotavlja, da se je zastopanost spolov v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 izboljšala na ravni višjega in srednjega vodstva 64 % moških in 36 % žensk (67 % oziroma 33 % leta 2022); 54 % moških in 46 % žensk (54 % oziroma 46 % leta 2022). ter med člani upravnega odbora 58 % moških in 42 % žensk (60 % oziroma 40 % leta 2022).; ugotavlja, da se zastopanost spolov, sporočena za zaposlene na splošno 54 % moških in 46 % žensk (54 % oziroma 46 % leta 2022)., ni spremenila; spodbuja ACER, Urad BEREC, Cedefop, ECDC, ECHA, EFSA, EIOPA, EMCDDA, EMSA, ENISA, ERA, eu-LISA, ELA, Europol, EUAA, EUSPA in Frontex, naj podpirajo ženske pri prijavljanju na vodstvena delovna mesta; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj pri predlaganju in imenovanju članov upravnih odborov upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov; želi spomniti, da si agencije prizadevajo za uskladitev s Komisijo, da bi do konca leta 2025 dosegle uravnoteženo 50-odstotno zastopanost spolov na vseh vodstvenih ravneh; poziva agencije, naj te vidike še naprej upoštevajo pri vseh prihodnjih zaposlitvah uslužbencev in si prizadevajo za nadaljnje izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov na višjih vodstvenih položajih;
116.poziva decentralizirane agencije, naj okrepijo politike enakosti spolov na vseh ravneh ter vsem uslužbencem zagotovijo enake možnosti pri zaposlovanju, poklicnem napredovanju in delovnih pogojih; spodbuja vse agencije, naj sprejmejo in izvajajo zanesljive strategije za raznolikost in vključevanje, ki bodo spodbujale pravičnost in ravnovesje ter zagotavljale enake možnosti in zastopanost žensk in manjšin na vodilnih položajih; poziva agencije, naj razvijejo celovite strategije za oceno napredka in opredelijo področja, na katerih so potrebne izboljšave; želi spomniti, da bo Parlament skladnost s temi načeli ocenil v letnem procesu podelitve razrešnice;
117.ugotavlja, da so vse agencije sprejele ukrepe za boljše počutje zaposlenih na delovnem mestu ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; ugotavlja, da se število in učinek teh ukrepov med agencijami zelo razlikujeta in da se zdi, da agencije nimajo skupnega referenčnega okvira; poziva mrežo EUAN, naj uskladi prizadevanja za razvoj skupnega referenčnega okvira v zvezi s tem; z zadovoljstvom ugotavlja, da je velika večina agencij uvedla ukrepe za vključevanje invalidov; spodbuja agencije, naj ohranjajo dobro prakso dobrega počutja uslužbencev, vključevanja in integracije invalidov ter naj še naprej obravnavajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter vseživljenjsko učenje in poklicni razvoj; poudarja, kako pomembno je okrepiti prizadevanja za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov in geografske uravnoteženosti med institucionalnimi uslužbenci in na višjih vodstvenih položajih; poudarja koristno vlogo, ki jo lahko imajo izmenjave najboljših praks na področju kadrovskega upravljanja; poziva agencije, naj svojim uslužbencem zagotovijo ustrezna in redna usposabljanja;
118.spodbuja vse agencije, naj izvajajo politiko za varovanje osebnega dostojanstva in preprečevanje psihičnega in spolnega nadlegovanja ter sodelujejo v medagencijski projektni skupini zaupnih svetovalcev; v zvezi s tem poziva k uvedbi obveznega preventivnega usposabljanja proti nadlegovanju, ki bi se ga morali udeležiti zaposleni v agencijah EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija ENISA na podlagi odgovorov na standardni vprašalnik organu za podelitev razrešnice sporočila, da sta bili v letu 2023 začeti dve upravni preiskavi v zvezi z domnevnim nadlegovanjem; poleg tega je obvestila, da je bila ena od njih zaključena leta 2024, potem ko je agencija od urada OLAF prejela končno poročilo; pričakuje, da bo agencija temeljito spremljala tekoče primere in uvedla stroge ukrepe za preprečevanje podobnih primerov v prihodnosti; poziva agencije, naj prek poročila o nadaljnjem ukrepanju redno poročajo o napredku na tem področju;
119.ugotavlja, da lahko zaznano nasprotje interesov ogrozi ugled agencije in bi ga bilo treba obravnavati, četudi se izkaže za neutemeljeno;
120.poziva vse agencije, naj dodatno okrepijo preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, vključno s sistematičnimi izjavami o interesih višjega vodstva, zunanjih strokovnjakov in članov upravnih odborov, ki jih objavijo na proaktiven in dostopen način;
121.poudarja, kako pomembno je zaščititi neodvisnost agencij EU pred neprimernim vplivom industrije, da se ohrani zaupanje javnosti v njihovo odločanje; izraža zaskrbljenost zaradi regulativnih pomanjkljivosti in morebitnih nasprotij interesov v nekaterih agencijah; poudarja vprašanja v zvezi s tesnimi povezavami z industrijo in poročili o neprimernem vplivu, zlasti prek pojava vrtljivih vrat med javnimi institucijami in zasebnimi podjetji; poudarja, da so potrebni večja preglednost, močnejši nadzorni mehanizmi in trdna zavezanost dajanju prednosti javnemu zdravju in varnosti pred finančnimi interesi;
122.ugotavlja, da Računsko sodišče za leto 2023 ni poročalo o večjih primerih nasprotja interesov, razen za agenciji Frontex in EMCDDA;
123.meni, da ima večina agencij trenutno vzpostavljene zanesljive in celovite postopke za ozaveščanje in preprečevanje nasprotij interesov, ki deležnikom in javnosti dajejo potrebna zagotovila o neodvisnosti uslužbencev;
124.z zadovoljstvom ugotavlja, da Eurojust tesno sodeluje z agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev, saj je sklenil nov delovni dogovor z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), odprtih je bilo 15 novih zadev, v katerih je pomagal Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT), v 42 primerih pa je sodeloval z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ter poudarja, da sta Eurojust in Europol začela izvajati pilotni projekt za sistematično in strukturno izmenjavo podatkov za namene odkrivanja povezav, ki bo pregledan v prvi polovici leta 2024; pozdravlja akcijski načrt Eurojusta in urada OLAF za obdobje 2022–2023 za boj proti kaznivim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije;
Notranja kontrola125.je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča na področju upravljavskih in kontrolnih sistemov, ki zadevajo devet agencij, in sicer EMA, Europol, EUSPA, Eurofound, EIT, Eurojust, ACER, ENISA in EEA;
126.poudarja, da so se v letu 2023 dve od treh pripomb v zvezi z Europolom in EIT nanašale na nepravilna plačila;
127.opozarja, da je v letu 2022 Računsko sodišče ugotovilo, da je Europol prek nepovratnih sredstev javnim organom nepravilno povrnil DDV, tako da ga je upošteval kot upravičen strošek in da je v letu 2023 povračilo za ta koncept skupno znašalo 279.900 EUR; pozdravlja odločitev Europola, da se DDV ne bo več obravnaval kot upravičen strošek za nova nepovratna sredstva za poslovanje;
128.ugotavlja, da je v primeru EIT ena od pripomb podlaga za mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom, kar je opisano v razdelku te resolucije „Pregled revizijskih rezultatov“;
129.je zaskrbljen, ker se druga pripomba Računskega sodišča o EIT nanaša na prehod agencije na večletno strukturo sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, vendar postopki in smernice za naknadne preglede plačil nepovratnih sredstev niso bili posodobljeni, da bi upoštevali spremembe; pozdravlja, da EIT že posodablja svoj mehanizem naknadne kontrole, da bi obravnaval te spremembe;
130.se zaveda, da je EMA v prvem četrtletju leta 2023 prenesla podatke, vendar ni spoštovala rokov za 48 veterinarskih pregledov, kar je povzročilo znatne zamude pri računih, ki niso bile sporočene v registru izjem, in napačno knjižene prihodke; ugotavlja, da je to v nasprotju s finančno uredbo agencije in razkriva pomanjkljivosti v njenih upravljavskih in kontrolnih sistemih; je seznanjen s ciljem agencije EMA, da izboljša proces v okviru izvajanja nove uredbe o pristojbinah;
131.ugotavlja, da je Eurofound izplačal 38.600 EUR v zvezi s pogodbo za oceno kakovosti podatkov raziskav, ne da bi zbral nekatera ključna dokazila v zvezi z rezultati na podlagi pogodbe;
132.ugotavlja, da je Eurojust v letu 2023 opazil povečanje nestandardnih transakcij, razvrščenih kot izjeme ali primeri neskladnosti, pri čemer se je število transakcij povečalo s 43 na 71, skupni zadevni znesek pa s 294.000 EUR na 566.400 EUR v primerjavi z letom 2022; je seznanjen z odgovorom Eurojusta na to pripombo, da se je večina vseh primerov neskladnosti v letu 2023 nanašala na en sam primer, povezan z nepovratnimi sredstvi skupne preiskovalne skupine; je seznanjen, da je po navedbah agencije povečanje predvsem posledica nezadostnih človeških virov in neučinkovitosti notranjih procesov, in pozdravlja, da je Eurojust obravnaval to težavo in v letu 2024 izvedel revizijo sedanjega postopka za evidentiranje primerov neskladnosti in poročanje o njih;
133.ugotavlja, da je izvršni direktor agencije EUSPA potrdil zgodnji začetek dejavnosti spremljanja pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, kar je privedlo do izvajanja dejavnosti brez proračunskih obveznosti; poudarja, da to ni bilo navedeno v registru izjem ali letnem poročilu o dejavnostih, kar je v nasprotju s finančno uredbo; ugotavlja, da agencija EUSPA trdi, da v registru izjem ni bilo treba registrirati zgodnjega začetka dejavnosti brez proračunske obveznosti, priznava pa, da primera ni omenila v letnem poročilu o dejavnostih, kot se zahteva;
134.je seznanjen, da je agencija ACER imenovala novega računovodjo, ki je bil tudi vodja ekipe za proračun, finance in javna naročila, kar je v nasprotju s finančno uredbo agencije ACER, ki zahteva ločitev nalog za odredbodajalce in računovodje; se zaveda, da je bila s 1. majem 2024 izvedena reorganizacija in da je bil vodja ekipe za proračun, finance in javna naročila razrešen dolžnosti vodenja ekipe;
135.ugotavlja, da je septembra 2023 izvršni direktor agencije ENISA 15 začasnim uslužbencem dovolil, da so brez predhodne odobritve, kar je v nasprotju s predpisi, prevzeli vloge v finančnem krogu; se glede na odgovor agencije zaveda, da agencija ENISA zaradi poslovnih potreb in pomanjkanja virov uporablja začasne uslužbence in napotene nacionalne strokovnjake ter da si bo prizadevala za odstopanje od finančnih pravil, če se bo pomanjkanje virov nadaljevalo;
136.ugotavlja tudi, da je bil računovodja agencije ENISA imenovan tudi za koordinatorja notranje kontrole, kar je v nasprotju s predpisi, ki določajo ločitev nalog; ugotavlja, da se je agencija ENISA seznanila s pripombo, vendar meni, da vlogi koordinatorja notranje kontrole in računovodje nista nujno nezdružljivi, zlasti ker odredbodajalec ni prenesel nobenih pooblastil na koordinatorja notranje kontrole; pozdravlja, da bo agencija ENISA v svojih notranjih procesih pojasnila vloge in odgovornosti koordinatorja notranje kontrole; poziva jo, naj Parlament do 30. junija 2025 obvesti o napredku v tej zadevi;
137.ugotavlja, da je agencija EEA odobrila plačila pavšalnih nepovratnih sredstev, ne da bi ji uspelo prikazati, kako je bil znesek izračunan, kar pomeni tveganje, da znesek ni bil sorazmeren z zagotovljenimi storitvami; ugotavlja, da agencija meni, da je pisna odločitev o pavšalnem plačilu v celoti skladna z ustreznimi določbami finančne uredbe; poudarja, da bo agencija zagotovila, da bodo pavšalni zneski ustrezno določeni in dokumentirani za primere, ko stroške prijavi enoosebno podjetje/samozaposleni partner v evropskih tematskih centrih Evropski tematski centri so konzorciji organizacij v državah članicah EGP s strokovnim znanjem na posebnih okoljskih področjih, ki jih je agencija EEA najela za podporo izvajanja delovnih programov EEA.;
138.je seznanjen, da je agencija EEA predhodne finančne preglede oddala v zunanje izvajanje zunanjemu izvajalcu in da je Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti v ureditvah kontrole; ugotavlja, da se je agencija odzvala tako, da je potrdila pripombo Računskega sodišča in bo za odpravo tveganja posodobila postopke za predhodne preglede;
139.poziva agencije, naj nemudoma in sistematično izvajajo ugotovitve Računskega sodišča ter sprejmejo konkretne popravne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v okviru notranje kontrole; poziva k uvedbi strožjih ukrepov glede odgovornosti, s katerimi bi zagotovili, da bodo morebitne trajne pomanjkljivosti privedle do ciljno usmerjenih popravnih ukrepov in posledic za ponavljajoče se kršitve;
Kibernetska varnost, etika in preglednost140.opozarja, da je treba sprejeti vse potrebne varnostne ukrepe za zaščito spletne integritete obdelanih informacij, in vztraja, da je treba povečati odpornost agencij na kibernetske napade ali poskuse infiltracije, ki izvirajo zlasti iz Rusije ali katere koli druge tretje države; poudarja, da bi lahko skupna javna naročila agencij na tem področju privedla do nižjih finančnih stroškov in boljših rezultatov;
141.pozdravlja sodelovanje agencije FRA z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) pri varovanju zasebnosti in varstvu podatkov med razvojem in izvajanjem pobud za kibernetsko varnost, pa tudi sodelovanje z agencijo eu-LISA z namenom, da se pri zasnovi in uporabi informacijskih sistemov spoštujejo standardi temeljnih pravic;
142.ugotavlja, da so decentralizirane agencije Evropske unije vzpostavile različne mehanizme za obravnavanje preglednosti in lobiranja na svojih področjih politike; vendar poudarja, da po mnenju Računskega sodišča agencije niso vedno uspešne pri doseganju zadovoljive ravni preglednosti in stroškovne učinkovitosti pri razpisih z zapletenimi pravili in postopki javnih naročil Primer: Evropski bančni organ (EBA) – ECA, str. 97; Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) – ECA, str. 122; Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) – ECA, str. 287.; je zaskrbljen zaradi preostalih težav s preglednostjo, ki vplivajo na skladnost, učinkovitost in predvsem odgovornost;
143.poudarja pozitivne premike pri uresničevanju ciljev glede temeljnih pravic, med drugim tekoče izvajanje akcijskega načrta za temeljne pravice in neodvisno oceno skladnosti agencije z okvirom za temeljne pravice, kot je določeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži; pozdravlja proaktivno ukrepanje agencije Frontex po pritožbah v zvezi s temeljnimi pravicami, pri čemer jih je bila večina zavrnjena zaradi nedopustnosti; pozdravlja, da se je agencija odločneje zavezala preglednosti in odgovornosti;
144.poudarja, da bi morale agencije, ki zbirajo lastne prihodke, zaradi popolne jasnosti in preglednosti ter v skladu z ugotovitvami Računskega sodišča te iste informacije razkriti na lahko razumljiv način v svojem končnem zaključnem računu, konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih in enotnem programskem dokumentu, saj imajo ta poročila različne namene;
145.ugotavlja tudi, da je agencija Frontex v letu 2023 zavrnila dostop javnosti do poročila svojega uradnika za temeljne pravice v zvezi z njeno operacijo v Albaniji (zadeva 652/2023/VB), kar je privedlo do preiskave varuhinje človekovih pravic; varuhinja človekovih pravic je menila, da bi morala agencija Frontex omogočiti dostop do nekaterih delov poročila, in pozdravlja, da je agencija sprejela rešitev, ki jo je varuhinja predlagala;
146.obžaluje, da decentralizirane agencije niso obvezane uporabljati registra za preglednost za zunanje stike; vendar ugotavlja, da imajo agencije v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 Medinstitucionalni sporazum z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost možnost, da register za preglednost uporabljajo na prostovoljni podlagi;
147.spodbuja vse agencije, naj izkoristijo to prostovoljno možnost in sledijo zgledu agencij eu-LISA in Frontex, ki sta edini agenciji, ki od tretjih oseb zahtevata, da se registrirajo v registru za preglednost;
148.poudarja, da podpisniki medinstitucionalnega sporazuma pospešujejo in spodbujajo uporabo registra za preglednost; želi spomniti na odločen poziv vsem decentraliziranim agencijam, naj v celoti izkoristijo register;
149.ugotavlja, da se je agencija eu-LISA osredotočila na kibernetsko varnost in boj proti kibernetskim grožnjam, zlasti z nujnimi pripravami na obveznosti, ki izhajajo iz novih uredb Unije o informacijski in kibernetski varnosti; poudarja, da agencija upravlja in vzdržuje platformo za spremljanje varnosti, načrt za kibernetske incidente, scenarije za odzivanje in pripravljenost 24 ur na dan, 7 dni v tednu, da bi zagotovila pravočasno prepoznavanje kibernetskih groženj in odzivanje nanje; pozdravlja njeno vlogo pri medagencijskih vajah za kibernetsko varnost v sodelovanju z mrežo agencij na področju pravosodja in notranjih zadev Mreža agencij na področju pravosodja in notranjih zadev – mreža vključuje devet agencij: CEPOL, EASO, EIGE, EMCDDA, eu-LISA, Eurojust, Europol, FRA in Frontex.; poudarja, kako pomembno je, da imajo decentralizirane agencije polno zmogljivost za obrambo pred kibernetskimi napadi; spodbuja tesnejše sodelovanje med agencijo eu-LISA in drugimi agencijami, da bi vzpostavili odpornejši skupni odziv na kibernetsko kriminaliteto; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je okrepiti ukrepe za kibernetsko varnost v vseh agencijah glede na vse večja tveganja kibernetskih groženj in kršitev varstva podatkov; poziva k dodatnim naložbam v varno informacijsko infrastrukturo in usposabljanje osebja agencije na področju kibernetske varnosti; poziva agencije, naj Parlamentu in Računskemu sodišču predložijo letno poročilo o oceni tveganja za kibernetsko varnost;
150.poziva agencijo Frontex, naj brez odlašanja omogoči uresničitev vseh priporočil evropskih revizijskih in nadzornih organov, zlasti priporočil urada OLAF in delovne skupine Evropskega parlamenta za nadzor agencije Frontex, Evropskega varuha človekovih pravic, Računskega sodišča in lastne delovne skupine za temeljne pravice in pravne operativne vidike operacij;
151.ugotavlja, da imajo vse agencije vzpostavljeno politiko za žvižgače; poziva vse agencije, naj vzpostavijo posebne, varne in učinkovite kanale za prijavo v skladu z zahtevami iz Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta o žvižgaštvu;
152.se zavzema za sistematično vključevanje ocen tveganja, povezanih z umetno inteligenco, v notranje revizije agencij, da se zagotovi skladnost z etičnimi smernicami Unije in standardi kibernetske varnosti; poziva, naj se v mandat agencije ENISA vključi poseben nadzor nad tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v agencijah EU;
Upoštevanje pripomb Računskega sodišča iz prejšnjih let158.ugotavlja, da so pripombe v posebnih letnih poročilih agencij dejansko priporočila Računskega sodišča, ki niso časovno opredeljena; ugotavlja, da Računsko sodišče vsako leto spremlja, ali se te pripombe upoštevajo, in oceni njihov status kot „odprte“ ali „zaključene“;
159.ugotavlja, da je bilo za agencije, ki so del te resolucije, v letu 2023 zaključenih 58 od skupno 116 pripomb Računskega sodišča iz prejšnjih let, pri čemer jih je 53 še vedno odprtih, pet pa delno zaključenih; ugotavlja, da se število tekočih pripomb med agencijami razlikuje, pri čemer nekatere nimajo odprtih pripomb, kot to velja za Urad BEREC, EBA, ECHA, EEA, EMSA, ENISA, EU-OSHA, EUSPA in Eurofound, medtem ko imajo največ odprtih pripomb agencije eu-LISA, Frontex in ELA z osmimi, sedmimi oziroma petimi pripombami; poziva te agencije, naj sprejmejo proaktivne ukrepe za rešitev teh odprtih vprašanj;
160.ugotavlja, da se šest od 53 odprtih pripomb nanaša na visoko stopnjo prenosov (ACER, ELA, EFCA, eu-LISA, FRA, Frontex); je zaskrbljen, ker je v primeru agencije Frontex ta pripomba odprta že od leta 2018;
161.ugotavlja, da ima agencija ERA od leta 2018 odprto pripombo v zvezi s pobiranjem pristojbin in dajatev za naloge certificiranja, ki se je začelo leta 2019; ugotavlja, da bi bilo treba v skladu z uredbo upoštevati posebne potrebe malih in srednjih podjetij, agencija ERA pa bi morala izvajati učinkovite kontrole, da bi preverila, ali se prosilci štejejo za mala in srednja podjetja; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o trenutnem stanju pri tem vprašanju in navede razloge, zakaj je pripomba še vedno odprta;
162.ugotavlja, da je agencija EASA zbrala več kot 50 milijonov EUR presežkov iz naslova dejavnosti, ki jih je v preteklih letih financirala industrija, kar ni predvideno v uredbi o ustanovitvi agencije; poziva Komisijo, naj za razrešitev tega vprašanja predlaga rešitev na zakonodajni ravni;
163.ugotavlja, da je agencija ACER za opravljanje dolgoročnih nalog najemala agencijske delavce zaradi premajhnega števila neposredno zaposlenih uslužbencev od leta 2019; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatna delovna mesta za statutarne uslužbence;
°
° °
164.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).