1.priznava dolgoletne težnje turške civilne družbe glede pristopa k Evropski uniji; pozdravlja nedavne izjave turške vlade, v katerih je ponovno poudarila svojo zavezanost članstvu v EU kot strateškemu cilju v prizadevanjih, da bi oživila odnose med EU in Turčijo v skladu z ustreznimi sklepi Evropskega sveta na postopen, sorazmeren in reverzibilen način; se zaveda zavezanosti EU k spodbujanju tega sodelovanja z okrepljenim dialogom in sodelovanjem, vendar jo spodbuja, naj ponovno razmisli o svojih pričakovanjih glede sodelovanja v bližnji prihodnosti, saj so se demokratični standardi v državi v zadnjem desetletju močno poslabšali in jo usmerjajo k avtoritarnemu modelu, to pa je pospešila nedavna politično motivirana aretacija župana istanbulske metropolitanske občine Ekrema İmamoğluja, ki je glavni politični nasprotnik predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana;

2.poudarja, da je članstvo v EU pogojeno z izpolnjevanjem pristopnih (københavnskih) meril, ki zahtevajo stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice, spoštovanje in zaščito manjšin, dobre sosedske odnose, spoštovanje mednarodnega prava in usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) EU; ugotavlja tudi, da so to absolutna merila, ne pa vprašanja, ki so predmet transakcijskih strateških vidikov in pogajanj; poudarja, da je priznanje vseh držav članic nujen sestavni del pristopnega procesa;

3.v zvezi s tem obžaluje, da navedenim pozitivnim izjavam niso sledili dejanski ukrepi turških oblasti, s katerimi bi zapolnili še vedno veliko vrzel med Turčijo in EU na področju vrednot in standardov, zlasti v zvezi s temelji pristopnega procesa; ponavlja svoj predhodno sprejeti zaključek, da turška vlada, tako kot že zadnjih nekaj let, še naprej kaže jasno pomanjkanje politične volje, da bi izvedla reforme, potrebne za ponovno sprožitev pristopnega procesa, in nadaljuje z globoko zakoreninjenim avtoritarnim razumevanjem predsedniškega sistema;

4.priznava strateški in geopolitični pomen Turčije ter njeno vse večjo prisotnost in vpliv na območjih, ki so ključna za mednarodno varnost, kot sta črnomorska regija, vključno z Ukrajino, in Bližnji vzhod; ponovno poudarja, da je Turčija strateška partnerica in zaveznica Nata ter država, s katero ima EU tesne odnose na področju varnosti, trgovine, gospodarstva in migracij; pozdravlja tesnejše sodelovanje med Turčijo in EU, na katero se turška vlada pogosto sklicuje, vendar poudarja, da to nikakor ne more nadomestiti dejanskega napredka, ki bi ga morala Turčija kot država kandidatka doseči pri izpolnjevanju temeljnih zahtev za pristop; v zvezi s tem poudarja, da v pristopnem procesu ni bližnjic in da ni mogoče navesti argumentov, s katerimi bi se izognili razpravi o demokratičnih načelih, ki so v središču pristopnega procesa;

5.ugotavlja, da je iz poročila Komisije o Turčiji za leto 2024 razvidna bolj pozitivna slika izvajanja reform v okviru pristopnega procesa Turčije, saj je pri vprašanjih pravne države in človekovih pravic navedeno, da „ni napredka“ , medtem ko je bilo v poročilu za leto 2023 ugotovljeno, da je v zvezi s tema točkama prišlo do poslabšanja; vendar meni, da je vsaj na ključnih področjih, kot so demokracija, pravna država in temeljne pravice, to posledica dejstva, da je bila zelo nizka točka že dosežena in da so te razmere ostale nespremenjene;

6.je seznanjen tudi s pretanjeno preusmeritvijo osredotočenosti poročila o Turčiji za leto 2024 v primerjavi s poročilom za leto 2023 od pristopnega procesa k strateškemu partnerstvu med Evropsko unijo in Turčijo; meni, da se Komisija in Svet zaradi kritičnega stanja pristopnega procesa osredotočata zgolj na partnersko razsežnost odnosov EU s Turčijo, kar se odraža tudi v skupnih sporočilih o stanju odnosov med EU in Turčijo z dne 29. novembra 2023 in 22. marca 2021; poudarja vse večji premik k drugačnemu okviru za odnose, kar bi lahko škodilo pristopnemu procesu;

7.meni, da nedavne resolucije Parlamenta na področju človekovih pravic in pravne države ostajajo veljavne glede na še vedno zaskrbljujoče razmere na področju človekovih pravic in nazadovanje demokracije v Turčiji v zadnjem letu; v celoti podpira najnovejše resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope in s tem povezano poročilo njenega nadzornega odbora ter resolucije, ki jih je sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope in ki podrobno prikazujejo številne resne pomanjkljivosti na področju človekovih pravic, o katerih stalno poročajo lokalne in mednarodne priznane organizacije za človekove pravice;

8.je seznanjen, da je turška vlada izrazila zavezanost reformi pravosodja in uvedbi organizacijskih ukrepov; vendar poudarja, da je treba uvesti strukturne ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti sodstva; globoko obžaluje, da je kljub strategiji reform z devetimi svežnji reform pravosodja stanje neodvisnosti sodstva v Turčiji še vedno obupno zaradi sistematičnega vmešavanja vlade v pravosodni sistem in zaradi politične instrumentalizacije tega sistema; v zvezi s tem obžaluje oslabitev preostalih mehanizmov za ustavno presojo, zlasti posameznih vlog, in pogoste kršitve dolžnega pravnega postopanja;

9.je ogorčen zaradi preganjanja pravnih strokovnjakov, vključno z nedavno tožbo, ki jo je vložil urad glavnega javnega tožilca v Istanbulu, zaradi katere je bilo odstavljeno vodstvo odvetniške zbornice v Istanbulu na podlagi obtožb, da izvaja propagando za teroristično organizacijo in javno razširja zavajajoče informacije, ker je zaprosilo za preiskavo umorov dveh kurdskih novinarjev v Siriji ter zaprtja enega od članov izvršnega odbora odvetniške zbornice v Istanbulu po vrnitvi iz Strasbourga, kjer je imel srečanja v institucijah Sveta Evrope;

10.je zaskrbljen zaradi očitnega pomanjkljivega izvajanja odločb ustavnega sodišča, tudi v primeru poslanca Cana Atalaya, kar je privedlo do hude krize sodstva na kasacijskem sodišču, ki je vložilo kazensko ovadbo zoper devet sodnikov ustavnega sodišča; je zaskrbljen zaradi nedavne odločitve kasacijskega sodišča, da razveljavi kazni in izpusti teroriste, vpletene v napad Islamske države na letališču Atatürk v Istanbulu, v katerem je leta 2016 umrlo 45 ljudi;

11.poziva Turčijo, naj okrepi svojo zavezanost demokratičnemu upravljanju, zlasti z reformami, ki zagotavljajo neodvisno sodstvo; je seznanjen z nedavno napovedjo četrte strategije za reformo pravosodja za obdobje 2025–2029; poziva turško vlado, naj preide s površinskih sprememb, ki so jih doslej uvedli ponavljajoči se svežnji reform in akcijski načrti, na temeljito in dolgotrajno reformo, ki bo z resnično politično voljo odpravila resne in strukturne pomanjkljivosti turškega sodstva; poudarja, da za odpravo političnega vmešavanja v sodstvo ni potrebna strategija ali sveženj reform, temveč le politična volja za to;

12.ostaja še naprej globoko zaskrbljen zaradi nenehnega slabšanja demokratičnih standardov in ker turške oblasti stalno zatirajo vse kritične glasove z vse pogostejšimi represivnimi zakoni, redno zlorabo protiterorističnih zakonov, vključno z njihovo uporabo za mladoletnike (kot v sojenju v zadevi „Kız Çocukları Davası“), nesorazmerno uporabo kaznivega dejanja razžalitve uradne osebe, obsežno uporabo anonimnih prič in mirujočih primerov v pomanjkljivih sodnih postopkih ter ponavljajočo se prakso pretiranih nočnih aretacij in racij na domu, da bi se ciljne osebe prikazale kot izjemno nevarne;

13.pozdravlja, da je bil novembra 2024 umaknjen osnutek spremembe turškega zakona o vohunjenju, znanega kot zakon o „agentih vplivanja“; poziva turške oblasti, naj se v prihodnosti vzdržijo ponovne uvedbe podobnega preširokega in nejasnega zakona, saj obstaja resno tveganje, da se bo uporabljal kot orodje za nadaljnjo kriminalizacijo zakonitih dejavnosti organizacij civilne družbe v državi; poziva turške oblasti, naj zagotovijo, da bo zakon o kibernetski varnosti, ki je bil sprejet pred kratkim, služil svojemu legitimnemu namenu varovanja zasebnosti podatkov in nacionalne varnosti, ne da bi omogočil morebitnih kršitev temeljnih pravic ali postal še eno orodje za nadaljnjo represijo; poudarja, da je pravosodni aparat še vedno zelo omejevalen, saj zapletena mreža zakonodaje služi kot orodje za sistematični nadzor in utišanje vseh kritičnih glasov, kot so zakon o družbenih medijih iz leta 2020, zakon o preprečevanju pranja denarja iz leta 2021 in zakon o dezinformacijah iz leta 2022;

14.je zaskrbljen zaradi nedavne odobritve pravnih določb, ki podeljujejo izredna pooblastila državnemu nadzornemu svetu (DDK) in jamstvenemu skladu za hranilne vloge (TMSF), pri čemer lahko DDK tudi razreši vse javne uradnike na kateri koli ravni ter imenuje upravitelje, kar bi se lahko uporabilo samovoljno;

15.poziva turške oblasti, naj odpravijo sedanje resne omejitve temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja, zbiranja in združevanja, in nenehne napade na temeljne pravice članov opozicije, zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, sindikalistov, pripadnikov manjšin, novinarjev, akademikov, umetnikov in aktivistov civilne družbe; ostro obsoja nedavni val množičnih aretacij in pridržanj političnih osebnosti, univerzitetnih profesorjev in novinarjev na podlagi politično motiviranih obtožb in na podlagi domnevnih terorističnih povezav, tudi aretacij neodvisne novinarke Elif Akgül, glavnega urednika novičarskega portala LGBT+ Kaos GL Yıldıza Tara, kolumnista dnevnika Evrensel Enderja İmreka in švedskega novinarja za ECT Joakima Medina, ki so znani zaradi svojega dela na področju človekovih pravic;

16.odločno obsoja nedavno aretacijo in pridržanje švedskega novinarja Joakima Medina; ponovno poudarja, da je svoboda tiska temeljna pravica in temeljna vrednota EU; ostro obsoja obtožbe zoper Joakima Medina, ki temeljijo izključno na njegovem novinarskem delu, zato zahteva njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev kot tudi izpustitev drugih novinarjev, ki so zaprti zaradi uveljavljanja svobode govora;

17.obžaluje nenehni pregon, cenzuro in nadlegovanje novinarjev in neodvisnih medijev, s čimer se jim onemogoča svobodno opravljanje poklicnih dolžnosti in obveščanje javnosti, kar je bistveno za delujočo demokratično družbo; poziva turške oblasti, naj se vzdržijo dodatnih napadov na neodvisne medije ter naj spoštujejo temeljne pravice in državljanske svoboščine, kot sta svoboda govora in tiska; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi obstoječe zakonodaje, ki preprečuje odprt in brezplačen internet, z dolgimi zapornimi kaznimi, izrečenimi za objave v družbenih medijih, številni ukazi za blokiranje dostopa in odstranitev vsebin, ter da se vrhovni svet za radio in televizijo (RTÜK) uporablja za zatiranje kritike v medijih ter celo medijskih hiš, ki naj bi namesto pozitivnih novic širile „pesimizem“;

18.je seznanjen s pozitivnim razvojem dogodkov povezanih s tem, da je minister za notranje zadeve delno odpravil omejitve, ki so veljale za tedenske tihe demonstracije sobotnih mater (Cumartesi Anneleri) na istanbulskem trgu Galatasaray, in z nedavno oprostitvijo vseh 46 oseb, ki so bile več kot šest let preganjane v primeru, ki se nanaša na 700. srečanja organizacije avgusta 2018; poziva k popolni odpravi vseh omejitev za njihove miroljubne demonstracije v popolni skladnosti z ustrezno sodbo ustavnega sodišča ter k opustitvi sedanjih sodnih postopkov proti več članom in podpornikom tega gibanja; je zaskrbljen zaradi sojenja ugledni zagovornici človekovih pravic Nimet Tanrıkulu, ki je bila izpuščen 4. marca 2025, potem ko je bila v začasnem priporu 94 dni; poziva turške oblasti, naj nemudoma izpustijo vse posameznike, pridržane zaradi uveljavljanja temeljnih svoboščin;

19.ostaja zgrožen, ker turški organi, zlasti turško sodstvo, še vedno ne upoštevajo in ne uporabljajo prelomnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; ponovno obsoja očitno zlorabo pravosodnega sistema v Turčiji in dejstvo, da iz pripora ne izpustijo zagovornika človekovih pravic Osmana Kavalo in opozicijskih politikov Selahattina Demirtaşa in Figen Yüksekdağ, zaradi katerih se Turčija sooča z zgodovinskimi postopki za ugotavljanje kršitev v Svetu Evrope, kar ima dolgo pričakovane posledice, ki jih je treba še določiti; je zgrožen nad nedavno vložitvijo in sprejetjem nove obtožnice proti Selahattinu Demirtaşu, v kateri glavno državno tožilstvo iz Diyarbakırja zahteva zaporno kazen do 15 let in prepoved izvajanja političnih dejavnosti na podlagi več Demirtaşevih govorov iz leta 2016; poziva Turčijo, naj v celoti spoštuje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pogrešanimi osebami in nepremičninami (med drugim v zadevi Fokas) na Cipru; obžaluje politično motivirano naravo tega preganjanja, ki je del širšega vzorca sodnega nadlegovanja; poziva Turčijo, naj v celoti izvrši vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v skladu s členom 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah in brezpogojnimi obveznostmi, ki izhajajo iz člena 90 turške ustave; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj uporabijo vse diplomatske kanale in Turčijo spodbudijo, naj izvrši ustrezne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in razmisli o izvajanju ustreznih pogojev financiranja v zvezi s spoštovanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

20.poziva Turčijo, naj spoštuje sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 24. januarja 2008, s katero je bila Turčija spoznana za krivo kršitve člena 2 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker ni našla in kazensko preganjala odgovornih v primeru umorov Tassosa Isaaka in Solomosa Solomouja, storjenih na Cipru leta 1996; poziva turške oblasti, naj izvršijo mednarodne naloge za prijetje osumljencev umora in jih predajo Republiki Ciper;

21.je močno zaskrbljen zaradi slabih razmer v turških zaporih, saj so močno prenapolnjeni in nudijo slabe življenjske razmere, in zaradi poročil, tudi Sveta Evrope, o razširjenem pojavu mučenja in slabega ravnanja ter zelo omejenem dostopu do osnovnih potreb, kot so higiena in informacije; je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v zaporih za starejše ali resno bolne zapornike, kot je primer Soydana Akaya, ki je neupravičeno zaprt; poziva k njegovi takojšnji izpustitvi iz humanitarnih in zdravstvenih razlogov; je zaskrbljen zaradi nenehnega izvajanja ponižujočih osebnih preiskav zaporih in drugih prostorih za pridržanje ter zaradi stalnega nadlegovanja poslanca Ömerja Faruka Gergerlioğluja, proti kateremu trenutno poteka šest postopkov za odvzem parlamentarnega sedeža in imunitete, ker je med drugim obsodil to prakso;

22.odločno obsoja odločitev turške vlade, da po lokalnih volitvah marca 2024 razreši demokratično izvoljene župane iz vsaj 13 občin in okrožij (Hakkari, Mardin, Batman, Halfeti, Tunceli, Bahçesaray, Akdeniz, Siirt, Van in Kağızman, kjer je zmagala stranka DEM, ter Esenyurt Ovacık in Şişli, kjer je zmagala Republikanska ljudska stranka (CHP)) in jih nadomesti z vladnimi upravitelji, ki jih imenuje ministrstvo za notranje zadeve; meni, da je ta dolgoletna praksa imenovanja upraviteljev očiten napad na najosnovnejša načela lokalne demokracije; poziva turške oblasti, naj nemudoma prekinejo in odpravijo zatiranje politične opozicije ter spoštujejo pravice volivcev do izvolitve izbranih predstavnikov v skladu s priporočili Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope in Beneške komisije; ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj razmisli o omejevalnih ukrepih znotraj globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic proti turškim uradnikom, ki prevzamejo vlogo upravitelja, in tistim, ki jih imenujejo; obsoja ostro zadušitev demonstracij proti odstavitvi izvoljenih županov, vključno s samovoljnimi aretacijami več sto protestnikov, med katerimi so bili nekateri mladoletni; meni, da je odločitev turške vlade, da se po zadnjih lokalnih volitvah marca 2024 vrne k tej praksi, jasen znak, da ni zavezana odpravljanju demokratičnih pomanjkljivosti v državi, kar je v očitnem nasprotju z izraženo pripravljenostjo za oživitev pristopnega procesa, saj taki ukrepi spodkopavajo možnosti za močnejše in celovitejše partnerstvo z EU ter škodujejo dolgoročnemu napredku v smeri tesnejšega sodelovanja;

23.obžaluje stalne napade na politične stranke in člane opozicije, ki so še vedno pod vse večjim pritiskom; najostreje obsoja zaradi nedavne aretacije in razrešitve župana istanbulske metropolitanske občine iz stranke CHP Ekrema İmamoğluja, kot tudi županov okrožij Şişli in Beylikdüzü, v okviru dveh ločenih preiskav domnevne korupcije in obtožb, povezanih s terorizmom, v katerih je sodelovalo 106 osumljencev; poudarja, da so se ti zadnji primeri, ki so del dolgega seznama 42 upravnih in 51 sodnih preiskav, odkar je bil İmamoğlu leta 2019 izvoljen, začeli le nekaj dni pred internimi strankarskimi volitvami za njegovo imenovanje kot predsedniškega kandidata in dan po sporni odločitvi Univerze v Istanbulu, da prekliče njegovo diplomo, kar je pogoj za to, da lahko kandidira za predsednika; je zgrožen nad odločitvijo o začasni prepovedi vseh demonstracij v Istanbulu in drugih provincah po vsej državi ter nad omejitvami za družbene medije; obsoja dejstvo, da turške oblasti ostro zatirajo miroljubne množične proteste, pri čemer je bilo pridržanih skoraj 2000 ljudi, med katerimi je veliko študentov, več sto ljudi pa je bilo preganjanih s prenagljenimi množičnimi sojenji brez dokazov o kaznivih dejanjih; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nezakonite aretacije Esile Ayik, študentke fotografije iz Genta, ki je bila 8. aprila 2025 pridržana med protesti v Istanbulu, ter zaradi njenega srčnega in ledvičnega obolenja, za katero ni prejela zdravljenja; poziva k takojšnji izpustitvi vseh, ki so še v priporu, in k oprostitvi vseh, ki so bili kazensko preganjani zaradi uveljavljanja svojih temeljnih pravic; obžaluje aretacije, pridržanja in deportacije lokalnih in mednarodnih novinarjev, ki poročajo o protestih, s čimer se krši svoboda tiska; poziva turške oblasti, naj nemudoma in učinkovito preiščejo vse obtožbe o nadlegovanju in pretirani uporabi sile proti protestnikom ter naj spoštujejo svobodo zbiranja in protestov; meni, da so napadi na Ekrema İmamoğluja politično motiviran ukrep, katerega cilj je preprečiti, da bi na prihodnjih volitvah kandidiral legitimen izzivalec, in da s temi ukrepi sedanje turške oblasti državo še naprej usmerjajo k popolnoma avtoritarnemu modelu; obžaluje, da se EU ni odločno in enotno odzvala na te zaskrbljujoče dogodke;

24.poleg tega izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih ločenih primerov proti županu istanbulskega okrožja Beşiktaş iz stranke CHP Rızi Akpolatu, županu istanbulskega okrožja Beykoz iz stranke CHP Alaattinu Köselerju, predsedniku podmladka stranke CHP Cemu Aydınu in predsedniku stranke Zafer Ümitu Özdagu; je zgrožen nad brutalnim in nenehnim zatiranjem vsake kritike, ki so ga bili deležni vsi sektorji turške družbe s strani turških organov, kot je med drugim razvidno iz primera Ayşe Barım, znane iskalke talentov, ki je od 27. januarja 2025 zaprta zaradi domnevnega sodelovanja na protestih v parku Gezi pred 12 leti, preiskave, ki se je začela proti Orhanu Turanu in Ömerju Arasu, ki sta predsednik in izvršni direktor najpomembnejše turške poslovne skupine TÜSIAD, ter obtožnice, s katerimi bi izrekli visoke zaporne kazni, proti glavnemu uredniku Halk TV Suatu Toktașu in novinarjem Sedi Selek, Barıșu Pehlivanu, Serhanu Askerju in Kürșadu Oğuzu, ki so bili začasno oproščeni; je zaskrbljen, kjer je v te in v druge primere vpleten pred kratkim imenovani istanbulski glavni javni tožilec Akın Gürlek, ki je že dolgo v različnih vlogah vpleten v odmevne zadeve proti političnim osebnostim, kar bi lahko spodbudilo razmislek o uvedbi omejevalnih ukrepov v okviru režima sankcij EU na področju človekovih pravic; ravno tako je zaskrbljen zaradi vse večjega finančnega pritiska na občine, ki jih vodi opozicija, ter spornih objav, kot je objava o centrih za dnevno varstvo, ki jih vodijo tovrstne občine;

25.izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja pravic žensk, nasilja na podlagi spola in porasta feminicida v Turčiji leta 2024, ki predstavlja najvišjo stopnjo od leta 2010, tj. leta pred podpisom Istanbulske konvencije; ponovno ostro obsoja, da je Turčija s predsedniškim odlokom odstopila od tega mednarodnega sporazuma, in jo ponovno poziva, naj spremeni svojo odločitev; poziva turške oblasti, naj izboljšajo zakonodajni okvir in njegovo izvajanje, tudi s popolno uporabo zakona o zaščiti št. 6284, da bi se učinkovito spopadli z vsemi oblikami nasilja nad ženskami in prakso tako imenovanih ubojev iz časti, odpravili vztrajno politiko nekaznovanja, tako da bodo kršitelji odgovarjali za svoja dejanja, in si prizadevali za enakost spolov, zlasti kar zadeva udeležbo žensk v postopkih odločanja in oblikovanja politik; svari pred nadaljnjim poseganjem v pravice žensk v Turčiji, kot je nedavna prepoved izvajanja elektivnih carskih rezov v zasebnih zdravstvenih domovih brez zdravniške utemeljitve, kar pomeni nesprejemljivo kršitev telesne avtonomije žensk;

26.ostro obsoja nenehne kršitve in pomanjkljivo varstvo temeljnih pravic oseb LGBTI+ v Turčiji, vključno z vse pogostejšim sovražnim govorom, kaznivimi dejanji iz sovraštva in diskriminatorno retoriko ter stalnimi medijskimi stereotipi na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; obžaluje, da oblasti to stalno diskriminacijo pogosto sankcionirajo, kot je razvidno iz množičnih aretacij med parado ponosa leta 2023 ter prepovedjo te parade leta 2024, bili pa so dovoljeni pohodi, usmerjeni proti osebam LGBTI+; poziva turške oblasti, naj nemudoma prenehajo s prepovedjo dejavnosti proti homofobiji, vključno s paradami ponosa;

27.pozdravlja okrepljen dialog s krščanskimi manjšinami, vendar poudarja, da v zvezi z varstvom pravic etničnih in verskih manjšin, zlasti kar zadeva njihovo pravno osebnost, vključno s pravicami grškega pravoslavnega prebivalstva na otokih Gökçeada (Imvros) in Bozcaada (Tenedos), ni bilo bistvenega napredka; poziva Turčijo, naj uresniči priporočila Beneške komisije in vse ustrezne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice na tem področju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se predstavniki različnih veroizpovedi, vključno z nemuslimanskimi in alevitskimi skupnostmi, še naprej soočajo z birokratskimi ovirami, ko poskušajo registrirati verske objekte; poudarja, da gre za kršitev pravice do svobode veroizpovedi in prepričanja; poziva Turčijo, naj sprejme dolgo pričakovane predpise o volitvah članov odborov v fundacijah nemuslimanskih manjšin, ki nadzorujejo javne bolnišnice; ponavlja svoj poziv Turčiji, naj spoštuje vlogo ekumenskega patriarhata za pravoslavne kristjane po vsem svetu in prizna njegovo pravno osebnost ter javno uporabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh; poziva Turčijo, naj v celoti spoštuje in zaščiti izredno univerzalno vrednost Hagije Sofije in muzeja Hora, ki sta vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Turčija še vedno ne izvaja dveh sklepov Unescovega odbora za svetovno dediščino iz leta 2021 in 2023, da je dolžna uvesti posebne ukrepe za teh spomenikov; obžaluje, da samostan Panagia Sumela, ki je bil predlagan za uvrstitev na seznam spomenikov svetovne dediščine Unesca, ni dovolj zaščiten; poudarja, da je treba odpraviti omejitve pri usposabljanju, imenovanju in nasledstvu duhovnikov; pozdravlja načrtovano ponovno odprtje semenišča Halki in poziva k odpravi vseh ovir za njegovo pravilno delovanje; poziva turške organe, naj učinkovito preiščejo vse primere kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno s sovražnim govorom, proti manjšinam ter preganjajo storilce; obsoja antisemitske izjave visokih uradnikov v medijih po terorističnih napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023; ugotavlja, da vse te prakse proti kateri koli verski manjšini niso združljive z vrednotami EU;

28.pozdravlja nedavni poziv Abdulaha Öcalana stranki PKK, naj odloži orožje in se razpusti ter sodeluje v mirovnem procesu, kar je zgodovinski in dolgo pričakovani korak, ki bi lahko pomagal končati 40-letno obdobje nasilja, ki je povzročilo več kot 40.000 smrtnih žrtev; hvali prizadevanja vseh vpletenih deležnikov pri spodbujanju tega dogajanja, tudi konstruktiven pristop različnih političnih voditeljev, začenši z voditeljem stranke MHP Devletom Bahçelijem, dovoljenja za obiske delegacije stranke DEM v zaporu Imrali ter obsežna posvetovanja, ki jih je ta stranka vodila z drugimi političnimi strankami; poudarja, da je to pomembna priložnost in da ji mora slediti vključujoč politični proces z vidno vlogo turškega parlamenta, katerega cilj bo mirna in trajna rešitev kurdskega vprašanja v zvezi z njegovimi političnimi, socialnimi, demokratičnimi in varnostnimi vidiki; poudarja, da je treba spoštovati človekove pravice, politični pluralizem ter državljanske pravice vseh državljanov, tudi Kurdov; obžaluje neprekinjeno politično zatiranje, sodno nadlegovanje in omejevanje kulturnih in jezikovnih pravic kurdskih državljanov, kar ogroža demokratična načela in socialno kohezijo;

29.še naprej izreka pohvalo Turčiji, ker je sprejela približno 3,1 milijona beguncev, vključno s 2,9 milijona Sircev, ki jim je bila v letu 2024 zagotovljena začasna zaščita, kar je manj kot leta 2023, ko je bilo teh oseb 3,2 milijona; ponovno poudarja pomen sodelovanja Turčije za učinkovito in urejeno upravljanje migracijskih tokov; želi tudi pozdraviti dejstvo, da je EU od leta 2011 prispevala skoraj 10 milijard EUR za pomoč Turčiji pri sprejemu beguncev; ugotavlja, da so bila nekatera sredstva EU dodeljena za krepitev turških zmogljivosti za nadzor in zadrževanje na mejah; pozdravlja odločitev EU, da je decembra 2024 dodelila dodatno 1 milijardo EUR za nadaljnjo podporo zdravstvenemu varstvu, izobraževanju in vključevanju beguncev v Turčiji po padcu Asadovega režima; hkrati ugotavlja, da so bila ta sredstva obljubljena že maja 2024 in zato ne pomenijo novih sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost in natančnost pri dodeljevanj sredstev ter da bodo projekti, ki jih financira EU, zlasti tisti, ki se nanašajo na centre za tujce in nadzor meje, skladni z vsemi ustreznimi standardi človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi verodostojnih poročil, ki razkrivajo hude kršitve človekovih pravic v centrih za tujce v Turčiji, ki jih financira EU, in poziva Komisijo, naj sproži pregleden in neodvisen pregled v zvezi s tem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število prošenj za azil v Republiki Ciper v zadnjih letih še naprej povečevalo; želi spomniti na obveznost Turčije, da sprejme vse ukrepe, ki so potrebni, da se odpravijo obstoječe migracijske poti in prepreči ustvarjanje novih morskih ali kopenskih poti za nezakonito migracijo iz Turčije v EU, zlasti v Grčijo in Republiko Ciper; izpostavlja tveganja, povezana s tem, da bi turška vlada morebiti uporabljala migrante kot sredstvo za dosego svojih namenov; poudarja, da je treba zagotoviti varstvo pravic in svoboščin vseh beguncev in migrantov; poziva Turčijo, naj zagotovi celovito in nediskriminatorno izvajanje skupne izjave EU in Turčije iz leta 2016 ter sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu v odnosu do vseh držav članic, vključno z Republiko Ciper; previdno izraža upanje, da bo razvoj dogodkov v Siriji postopoma omogočil vrnitev vse več beguncev domov; ponovno poudarja, da bi moralo vračanje potekati le na prostovoljni podlagi ter pod pogoji varnosti in dostojanstva; obsoja ponavljajoče se nasilne napade na begunce in migrante, ki jih podžiga ksenofobna retorika med politiki in gostiteljskimi skupnostmi; poziva Evropsko komisijo in države članice EU, naj si bolj prizadevajo za ohranitev humanitarnega prostora in prostora za zaščito sirskih beguncev v Turčiji ter naj uveljavljajo načelo nevračanja kot temelj politik EU;

30.ponovno izraža velik interes za stabilnost in varnost v vzhodnem Sredozemlju; pozdravlja nadaljnje umirjanje razmer in pozitiven zagon v regiji ter nedavno ozračje ponovnega sodelovanja med Turčijo in Grčijo, čeprav nerešena vprašanja še naprej vplivajo na dvostranske odnose; obžaluje, da Turčija še naprej krši suverenost in suverene pravice držav članic EU, kot sta Grčija in Republika Ciper, tudi s spodbujanjem doktrine „modra domovina“; poudarja, da se je število turških kršitev grškega zračnega prostora sicer močno zmanjšalo, število kršitev grških teritorialnih voda pa v primerjavi z letom 2023 povečalo, medtem ko turška plovila v grških teritorialnih vodah izvajajo sistematične nezakonite ribolovne dejavnosti; izraža veliko zaskrbljenost, ker Turčija še naprej ohranja uradno vojno grožnjo Grčiji (casus belli), če bi slednja uveljavila zakonito pravico do razširitve svojih teritorialnih voda v Egejskem morju na območju 12 navtičnih milj v skladu s členom 3 Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu; poziva Turčijo, naj v celoti spoštuje suverenost vseh držav članic EU nad njihovim teritorialnim morjem in zračnim prostorom ter njihove suverene pravice, med drugim tudi pravico do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov, v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki je del pravnega reda Unije; poudarja svoje stališče, da memorandum o soglasju med Turčijo in Libijo o razmejitvi pomorskih območij jurisdikcije v Sredozemlju posega v suverene pravice tretjih držav, ne spoštuje pomorskega mednarodnega prava in ne more imeti pravnih posledic za tretje države;

31.obžaluje, da je ciprsko vprašanje še vedno nerešeno, ter poziva k resnemu ponovnemu sodelovanju in politični volji vseh udeleženih strani za miroljubna pogajanja pod vodstvom OZN, da bi dosegli resničen napredek v pogovorih o rešitvi ciprskega vprašanja; pozdravlja nadaljevanje neformalnih pogovorov pod okriljem generalnega sekretarja OZN 18. in 19. marca 2025, ki so potekali v konstruktivnem ozračju, v katerem sta obe strani pokazali jasno zavezanost napredku in nadaljevanju dialoga; pozdravlja sporazum med obema stranema o odprtju štirih mejnih prehodov, odstranjevanju min, ustanovitvi odbora za mladinske zadeve ter uvedbi projektov na področjih okolja in sončne energije v okviru novega sklopa ukrepov za izgradnjo zaupanja; spodbuja vse strani, naj izkoristijo ta zagon za nadaljevanje pogajanj;

32.odločno potrjuje svoje stališče, da je edina rešitev ciprske težave pravična, celovita, izvedljiva in demokratična rešitev, vključno z zunanjimi vidiki, v dogovorjenem okviru OZN na podlagi federacije dveh skupnosti in območij z eno mednarodno pravno osebnostjo, eno suverenostjo, enim državljanstvom in politično enakostjo, kot je določeno v ustreznih resolucijah Varnostnega sveta OZN, dogovorjenih področjih zbliževanja in okviru generalnega sekretarja OZN, pa tudi v skladu z mednarodnim pravom ter načeli in vrednotami, na katerih temelji Unija; odločno obsoja poskuse Turčije, da bi nadgradila status separatistične entitete na zasedenem Cipru, tudi prek Organizacije turško govorečih držav, in poziva vse države, naj spoštujejo suverenost Cipra v skladu z resolucijami Varnostnega sveta OZN; odločno poziva, naj se pogajanja pod okriljem generalnega sekretarja OZN o ponovni združitvi Cipra čim prej nadaljujejo na točki, na kateri so bila prekinjena leta 2017 v Crans-Montani; poziva Turčijo, naj opusti nesprejemljiv predlog za dvodržavno rešitev na Cipru in naj se vrne na dogovorjeno podlago za rešitev in k okvirju OZN; prav tako jo poziva, naj umakne svojo vojsko s Cipra in se vzdrži enostranskih ukrepov, s katerimi bi utrdila trajno razdeljenost otoka, in ukrepov, s katerimi bi spremenila demografsko ravnovesje;

33.poziva Turčijo k spoštovanju statusa varovalnega pasu in mandata mirovnih sil OZN na Cipru (UNFICYP); ponovno poziva k sodelovanju med Republiko Ciper, Turčijo, Združenim kraljestvom in OZN pri izvajanju konkretnih ukrepov za demilitarizacijo varovalnega pasu in izboljšanju varnosti na otoku; poziva Turčijo in turško ciprsko vodstvo, naj prenehata z vsemi enostranskimi ukrepi in kršitvami v varovalnem pasu in v njegovi bližini ter jih odpravita in naj se vzdržita vseh nadaljnjih tovrstnih ukrepov in provokacij; obsoja poskus odprtja Varoše, ki ga izvaja Turčija, saj to negativno vpliva na razmere na območju, ogroža medsebojno zaupanje in negativno vpliva na možnosti za nadaljevanje neposrednih pogovorov o celoviti rešitvi ciprskega vprašanja; poziva Turčijo, naj prekliče svoje nezakonite ukrepe, s katerimi krši resoluciji Varnostnega sveta OZN 550 (1984) in 789 (1992) o Varoši, v katerih se Turčijo poziva, naj območje Varoše preda njegovim zakonitim prebivalcem pod začasno upravo OZN in se umakne iz Strovilije ter omogoči polno izvajanje dogovora iz Pile;

34.ponovno izraža globoko zaskrbljenost glede vseh enostranskih ukrepov, katerih cilj je na terenu utrditi stalno delitev Cipra namesto njegove ponovne združitve; v zvezi s tem obsoja nedavni nezakoniti obisk predsednika Erdoğana na zasedenih območjih Republike Ciper in njegove provokativne izjave, ki ogrožajo prizadevanja OZN, EU, mednarodne skupnosti na splošno in drugih vpletenih strani za nadaljevanje vsebinskih pogajanj v dogovorjenem okviru; obžaluje, da so taka enostranska dejanja enakovredna neposrednemu nezakonitemu posegu v interese grške in turške ciprske skupnosti;

35.ponovno poziva Turčijo, naj turški skupnosti na Cipru da potreben prostor za to, da bo lahko delovala v skladu s svojo vlogo kot legitimna skupnost na otoku, saj ji je ta pravica zagotovljena v ustavi Republike Ciper; ponovno poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva za sodelovanje s turško skupnostjo na Cipru, da bi olajšala rešitev ciprske težave, in opomni, da je mesto te države v Evropski uniji; poziva vse udeležene strani, naj uporabijo pogumnejši pristop k povezovanju skupnosti; poudarja, da bo treba po celoviti rešitvi ciprskega vprašanja pravo EU izvajati na vsem otoku;

36.je seznanjen s pomembnim delom, ki ga opravlja odbor za pogrešane osebe na Cipru, in poziva k boljšemu dostopu do vojaških območij, ki jih zaseda turška vojska, ter dostopu do njenih vojaških arhivov in informacij o premestitvi posmrtnih ostankov iz prvotnih lokacij na poznejše; je še vedno globoko zaskrbljen zaradi omejitev pri izobraževanju in verskem udejstvovanju ter ovir, s katerimi se soočajo grški Ciprčani, ki živijo v enklavi; poziva Turčijo, naj okrepi sodelovanje s Svetom Evrope ter njegovimi ustreznimi organi in institucijami, obravnava njihova ključna priporočila, v celoti izvaja Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kar zadeva spoštovanje svobode veroizpovedi, svobode mnenja in izražanja, pravice do dostopa do kulturne dediščine in uživanja te dediščine ter ustavi namerno uničevanje kulturne in verske dediščine; obsoja večkratne poskuse Turčije, da bi ustrahovala in utišala turško-ciprske novinarje, sindikaliste, zagovornike človekovih pravic in napredne državljane v turški skupnosti na Cipru, s čimer krši njihovo pravico do svobode mnenja in izražanja; poziva Turčijo, naj ustavi svojo agresivno politiko prodaje in izkoriščanja grško-ciprskih nepremičnin, politiko, ki je zasnovana tako, da bi imela nepopravljive učinke na terenu, in ki pomeni popolno neupoštevanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s tem vprašanjem;

37.obžaluje, da Turčija še vedno ne spoštuje prava o letalskem prometu in noče vzpostaviti kanala za komunikacijo med centri nadzora zračnega prometa v Turčiji in Republiki Ciper, kar je po mnenju Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu in Mednarodne zveze združenj letalskih pilotov tvegano in nevarno; obžaluje tudi, da plovilom pod zastavo ene od držav članic preprečuje dostop do Bosporja in Dardanel; meni, da bi lahko Turčija na teh področjih dokazala svojo zavezanost ukrepom za izgradnjo zaupanja, in jo poziva, naj sodeluje s celovitim izvajanjem letalske zakonodaje EU; obžaluje, da Turčija še naprej poskuša ovirati izvedbo velikega morskega interkonektorja, ki je projekt skupnega interesa EU, in vztraja pri svojih načrtih za nezakonit interkonektor za električno energijo z zasedenim območjem Cipra;

38.obžaluje, da Turčija 20 let zavrača izvajanje obveznosti, ki jih je prevzela do EU, tudi tiste v zvezi s Ciprom, kot izhajajo iz pogajalskega okvira iz oktobra 2005; poudarja, da je priznanje vseh držav članic nujen sestavni del pristopnega procesa; ponovno poziva Turčijo, naj izpolni svojo obveznost popolnega in nediskriminatornega izvajanja dodatnega protokola k sporazumu iz Ankare v razmerju do vseh držav članic, vključno z Republiko Ciper; prav tako jo poziva, naj zagotovi, da se bodo človekove in politične pravice vseh Ciprčanov v celoti spoštovale in da se zagotovi spoštovanje temeljnih načel Evropske unije in evropskega pravnega reda;

39.potrjuje, da podpira svobodno, varno in stabilno prihodnost Sirije in njenih državljanov, ter poudarja potrebo po vključujočem in mirnem procesu politične tranzicije, ki ga vodi Sirija in je zanj odgovorna, vključno z varstvom in vključitvijo verskih in etničnih skupnosti; je zavezan konstruktivnemu sodelovanju med EU in Turčijo v ta namen, in sicer na področjih humanitarne pomoči, spodbujanja trajnostne politične rešitve v Siriji in boja proti Daišu, saj ima Turčija ključno vlogo pri spodbujanju stabilnosti v regiji; želi spomniti, da je treba ponovno vzpostaviti suverenost Sirije; priznava pomen obnove sirskega gospodarstva kot stebra dolgoročne stabilnosti in blaginje v regiji; poziva Turčijo, naj spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost Sirije ter nemudoma preneha z vsemi napadi in vdori na sirsko ozemlje in zasedbo tega ozemlja, in sicer ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava; obsoja napade na sirske kurdske sile na severu Sirije, ki so jih v zadnjih tednih izvedle milice, ki jih podpira Turčija, pri čemer izkoriščajo razpad Asadovega režima; izraža globoko zaskrbljenost, saj ti napadi ne povečujejo le števila notranje razseljenih oseb, temveč ogrožajo tudi učinkovitost in kontinuiteto boja proti Daišu; ugotavlja, da lahko njegova stalna prisotnost dodatno destabilizira regijo in ogrozi prizadevanja za trajnostno politično rešitev v Siriji; ugotavlja tudi, da Turčija ob sklicevanju na varnostne pomisleke nezakonito zaseda tudi območja v Iraku; ponovno poudarja, da civilno prebivalstvo nikoli ne bi smelo biti žrtev vojaške samoobrambe; poziva k nujni preiskavi primerov civilnih žrtev in k prenehanju zatiranja novinarjev, ki delajo na tem območju; poziva Turčijo, naj podpre proces izvajanja sporazuma med sirsko prehodno vlado in Sirskimi demokratičnimi silami pod vodstvom Kurdov ter naj se vzdrži vmešavanja v notranje procese Sirije;

40.izraža podporo normalizaciji odnosov med Armenijo in Turčijo v interesu sprave, dobrih sosedskih odnosov, regionalne stabilnosti in varnosti ter socialno-ekonomskega razvoja in pozdravlja dosedanji napredek; pozdravlja nenehna prizadevanja za ponovno vzpostavitev povezav med državama; poziva Turčijo, naj poskrbi za hitro izvajanje sporazumov, ki so jih sklenili posebni predstavniki turške in armenske vlade, kot je odprtje zračnega prostora in meje med državama za državljane tretjih držav, nato pa za imetnike diplomatskih potnih listov; pozdravlja začasno odprtje mejnega prehoda Margara-Alican med Armenijo in Turčijo, da bi olajšali dostavo humanitarne pomoči Siriji; izraža upanje, da bodo ti dogodki spodbudili normalizacijo odnosov v regiji južnega Kavkaza, tudi v smislu varnosti in socialno-ekonomskega razvoja, ter poudarja interes EU, da podpre ta proces; spodbuja Turčijo, naj prevzame konstruktivno vlogo pri spodbujanju regionalne stabilnosti, tako da olajša hiter zaključek mirovnega procesa med Armenijo in Azerbajdžanom, med drugim z izvajanjem svojega vpliva na Azerbajdžan in odvračanjem Azerbajdžana od vseh nadaljnjih vojaških ukrepov proti armenski suverenosti; ponovno spodbuja Turčijo, naj prizna armenski genocid, da bi odprla pot resnični spravi med turškim in armenskim narodom, ter naj v celoti spoštuje svoje obveznosti varstva armenske kulturne dediščine;

41.ugotavlja, da turško stališče do ruske vojaške agresija proti Ukrajini še naprej vpliva na odnose med EU in Turčijo, saj poskuša slednja hkrati ohranjati vezi tako z Zahodom kot z Rusijo; je seznanjen z diplomatskimi poskusi Turčije za posredovanje med Rusijo in Ukrajino, zlasti v zvezi s črnomorsko pobudo za žito, ter njeno nadaljnjo podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine, vključno z glasovanjem za resolucije Generalne skupščine OZN, ki obsojajo rusko agresijo proti Ukrajini; obžaluje, da se je po drugi strani trgovina med Turčijo in Rusijo od začetka vojne v Ukrajini močno povečala, zaradi česar je Turčija druga največja trgovinska partnerica Rusije kljub sankcijam EU proti Rusiji, in da je Turčija edina država članica Nata, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji; poleg tega poudarja, da je urad Evropske unije za boj proti goljufijam (OLAF) začel preiskavo vrzeli, ki državam, kot je Turčija, omogoča, da preimenujejo sankcionirano rusko nafto in jo izvozijo v EU; vendar pozdravlja pozitivne ukrepe, kot je prepoved izvoza nekaterega blaga z dvojno rabo v Rusijo s strani Turčije ter izdelkov s poreklom iz Združenih držav in Združenega kraljestva, ki so koristni za ruske vojaške dejavnosti; ponovno poziva turško vlado, naj ustavi svoje načrte za jedrsko elektrarno Akkuyu, ki jo bo zgradila in upravljala ruska državna atomska energetska korporacija Rosatom in bo tudi v njeni lasti; izraža zaskrbljenost zaradi trenutnih razprav Turčije z Rusijo o vzpostavitvi vozlišča za trgovanje s plinom v Istanbulu, ki naj bi začelo delovati leta 2025;

42.pozdravlja sodelovanje Turčije v različnih misijah in operacijah kriznega upravljanja (v okviru skupne varnostne in obrambne politike); vendar obžaluje nadaljnje poslabšanje usklajenosti s stališči skupne zunanje in varnostne politike, tudi glede sankcij in preprečevanja izogibanja sankcijam, ki je padla na doslej najnižjo stopnjo 5 %, ki je najnižja med vsemi državami pristopnicami; želi spomniti, da se morajo države kandidatke za članstvo v EU postopno uskladiti s skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije ter spoštovati mednarodno pravo; obžaluje, da Turčija v zvezi s tem ni sprejela nobenih ukrepov, zlasti ker se ni uskladila s sankcijami EU proti Rusiji, in da se zunanji politiki EU in Turčije na številnih področjih skupnega interesa zaskrbljujoče razlikujeta; poziva Turčijo, naj se uskladi s sankcijami EU proti Rusiji in jih v celoti izvaja, vključno z ukrepi proti izogibanju, in naj tesno sodeluje z odposlancem EU za sankcije;

43.poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje med EU in Turčijo na področju svetovne varnosti, zlasti glede na spreminjajoče se geopolitične razmere in morebitne spremembe v zunanji politiki ZDA; previdno izraža upanje, da nedavno neformalno sodelovanje, kot je udeležba turškega zunanjega ministra na neformalnem srečanju ministrov za zunanje zadeve EU leta 2024, lahko zagotovi spodbudo za boljše odnose; priznava ključno vlogo Turčije kot zaveznice v Natu in pozdravlja odločitev turškega parlamenta, da januarja 2024 ratificira pristop Švedske k Natu; v zvezi s tem želi spomniti, da ima Turčija ključno odgovornost pri spodbujanju stabilnosti na regionalni in svetovni ravni ter se pričakuje, da bo ravnala v skladu s svojimi obveznostmi v okviru Nata, zlasti glede na trenutne geopolitične pretrese; spodbuja konstruktivno sodelovanje v bolj strukturiranem in pogostem političnem dialogu o zunanji, varnostni in obrambni politiki, da bi si prizadevali za sodelovanje pri usklajenih interesih, hkrati pa si prizadevali za zmanjšanje razlik, zlasti v zvezi z odpravo stalnih ovir za krepitev pristnega odnosa med EU in Natom, vključno s pridobitvijo sistema zračne obrambe S-400 od Rusije; je še vedno zelo zaskrbljen, ker Turčija še naprej izključuje državo članico iz sodelovanja z Natom;

44.pozdravlja dolgoletno stališče Turčije za dvodržavno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta, njene pozive k premirju v vojni med Izraelom in Hamasom in njena stalna prizadevanja za zagotavljanje humanitarne pomoči Gazi med celotnim konfliktom; hkrati globoko obžaluje, da turške oblasti, vključno s predsednikom, dejavno podpirajo teroristično skupino Hamas, in njihovo stališče o napadu na Izrael 7. oktobra 2023, ki ga turška vlada ni obsodila; poudarja, da odprta podpora Turčije Hamasu in zavrnitev njegove uvrstitve med teroristične organizacije nista združljiva z zunanjo in varnostno politiko EU; zato poziva k reviziji tega stališča;

45.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Turčija zaprosila za članstvo v BRICS+, da ji je bil ponujen status „partnerske države“ in da razmišlja o članstvu v Šanghajski organizaciji za sodelovanje, v kateri ima status partnerice v dialogu; izraža resno zaskrbljenost zaradi vse večjega zanimanja Turčije za alternativni partnerski okvir, ki je v osnovi nezdružljiv s procesom pristopa k EU; vztraja, da novi status Turčije kot partnerske države BRICS ne sme vplivati na odgovornosti Turčije v okviru Nata; ugotavlja, da Turčija razvija oblike sodelovanja, partnerstva in regionalna zavezništva zunaj EU; je zaskrbljen zaradi težnje Turčije, da ta pristop z več akterji uporabi za uveljavljanje svojih interesov, ne da bi se zavezala k celovitemu sodelovanju s katerim koli od teh zavezništev;

46.je še vedno zaskrbljen, ker turška vlada uporablja turško diasporo kot instrument za občasno vmešavanje v notranje politike držav članic EU;

47.pozdravlja, da se je Turčija vrnila k bolj običajni ekonomski in monetarni politiki, hkrati pa ohranila močno rast in zmeren proračunski primanjkljaj; vendar obžaluje, da stroške tega ponovno nosijo državljani v obliki višjih obrestnih mer; poudarja, da se je socialna ranljivost povečala, zlasti med otroki in starejšimi, predvsem zaradi pomanjkanja celovite strategije za zmanjšanje revščine in večjih dohodkovnih neenakosti; poudarja, da morajo turške oblasti izvajati celovite ukrepe socialnega varstva, okrepiti pravice do kolektivnih pogajanj ter zagotoviti, da bodo gospodarske reforme prednostno obravnavale zmanjševanje neenakosti in ustvarjale priložnosti za dostojno delo;

48.obžaluje, da kljub napredku, ugotovljenem pri gospodarskih in monetarnih politikah, drugi ukrepi turške vlade, ki vplivajo na pravno državo, še naprej ogrožajo temeljna načela, kot je pravna varnost, ki negativno vpliva na potencialno zmogljivost Turčije za sprejemanje naložb; pozdravlja umik Turčije s sivega seznama Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) junija 2024, potem ko je dosegla znaten napredek pri izboljšanju svoje ureditve za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma;

49.pozdravlja povečano naložbeno dejavnost Turčije v sektorju zelene energije in jo poziva, naj še naprej izboljšuje skladnost svoje energetske politike s pravnim redom EU, pri čemer naj izkorišča svoj ogromen potencial Turčije na področju obnovljivih virov energije; izraža zaskrbljenost, ker ni bistvenega napredka na področju podnebnih ukrepov, zlasti ker ni celovitih podnebnih pravil, domačega sistema trgovanja z emisijami in dolgoročne strategije za razvoj z nizkimi emisijami, ki spodkopava cilj podnebne nevtralnosti do leta 2053; poudarja, da so za zaščito okoljskih in naravnih virov potrebni trden pravni okvir in strožji mehanizmi izvrševanja; poziva Turčijo, naj uskladi svoje okoljske politike s pravnim redom EU, vključno s spoštovanjem naravnih habitatov pri vodenju rudarskih projektov, in poudarja, kako pomembno je, da Turčija pristopi k Aarhuški konvenciji; pozdravlja delo zagovornikov okoljskih pravic v Turčiji in svari pred hudim vplivom obsežnih vladnih projektov na okolje, kot je širitev dejavnosti pridobivanja bakra v gorovju Ida (Kaz Daglari);

50.poudarja, da je Turčija sprejela ukrepe za diverzifikacijo oskrbe z energijo in povečanje svojega deleža energije iz obnovljivih virov; ugotavlja, da je država sedmi največji trg UZP, in poudarja njen potencial kot regionalno energetsko vozlišče; je seznanjen, da se je Turčija zavezala svetovnim ciljem glede energetske učinkovitosti in zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030; poziva Komisijo, naj pri pobudah za povečanje nameščenih zmogljivosti za obnovljive vire energije v Sredozemlju in pri razvoju novega pakta za Sredozemlje upošteva potencial Turčije kot regionalnega energetskega vozlišča, ter poziva, naj bo sodelovanje na področju energije del skupne agende;

51.ugotavlja, da so se razmere na trgu dela nekoliko izboljšale, in poudarja številne nerešene kritične izzive, kot so neformalna zaposlitev, razlike med spoloma in dohodkovna neenakost; je zaskrbljen zaradi malega obsega kolektivnih pogajanj in nepriznavanja sindikalnih pravic za nekatere zaposlene v javnem sektorju; meni, da si je treba bolj prizadevati za okrepitev mehanizmov socialnega dialoga in obravnavanje novih izzivov na področju varnosti pri delu; poudarja, da sta sindikalna svoboda in socialni dialog bistvena za razvoj in blaginjo pluralistične družbe; v zvezi s tem obžaluje nedavna pridržanja sindikalistov, vključno z Remzijem Çalișkanom, podpredsednikom konfederacije DISK in predsednikom Genel-Iș, ki je bil izpuščen po enem mesecu v zaporu, Kemalom Göksoyjem, predsednikom podružnice Genel-İş v Mersinu, ki je še vedno v zaporu, in Mehmetom Türkmenom, predsednikom sindikata tekstilnega sektorja BİRTEK SEN, ki je bil pridržan 14. februarja 2025;

52.je še vedno povsem prepričan, da je Turčija ne glede na trenutno zamrznjen pristopni proces strateško pomembna država, ki je ključna za stabilnost širše regije in ima pomembno vlogo pri obravnavanju varnostnih groženj, upravljanju migracij, boju proti terorizmu in energetski varnosti; poudarja pomen ohranjanja konstruktivnega dialoga in poglabljanja sodelovanja na področjih skupnega strateškega interesa; izpostavlja številna področja politike za prihodnje sodelovanje, naj gre me drugimi za zeleni prehod, trgovino, energijo, posodobljeno carinsko unijo ali liberalizacijo vizumskega režima; vendar opozarja, da demokratično nazadovanje in neusklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko ne prispevata k znatnemu napredku na tem področju; ponovno potrjuje, da je EU zavezana prizadevanjem za najboljše možne odnose s Turčijo na podlagi dialoga, spoštovanja in medsebojnega zaupanja v skladu z mednarodnim pravom in dobrimi sosedskimi odnosi;

53.poudarja, kako pomembno je spodbujati tesnejše partnerstvo v vseh gospodarskih sektorjih v korist EU ter vseh njenih držav članic in Turčije; zlasti ugotavlja, kako pomembno je sodelovanje, med drugim na področjih energije, inovacij, umetne inteligence, zdravja, varnosti in upravljanja migracij; v zvezi s tem ugotavlja, da so bili nedavno organizirani različni dialogi na visoki ravni, vključno z dialogom na visoki ravni o trgovini, in dialogom na visoki ravni o gospodarstvu, kar so koraki e v smeri pragmatičnih oblik sodelovanja na področjih skupnega pomena; poziva k nadaljevanju vseh ustreznih dialogov na visoki ravni in k vzpostavitvi strukturiranih dialogov na visoki ravni o sektorskem sodelovanju, da bi obravnavali skupne izzive in preučili priložnosti, pod pogojem, da mora takšno sodelovanje potekati vzporedno z jasnimi in doslednimi pogoji, ki temeljijo na spoštovanju demokratičnih načel, pravne države in temeljnih pravic, kot je bilo že poudarjeno v tej resoluciji;

54.je pripravljen podpreti nadgrajeno carinsko unijo s širšim, vzajemno koristnim področjem uporabe, ki bi lahko zajemala širok nabor področij skupnega interesa, vključno z digitalizacijo, uskladitvijo zelenega dogovora za zelene politike na področju energije, zavezami za trajnostni razvoj ter primerno skrbnostjo, ter bi prispevala h gospodarski varnosti obeh strani; podpira, da se to nadgrajeno carinsko unijo pospremi z učinkovitim in uspešnim mehanizmom za reševanje sporov; poudarja, da bi morala taka posodobitev temeljiti na strogih pogojih, povezanih s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, spoštovanjem mednarodnega prava in dobrimi sosedskimi odnosi, vključno z doslednim izvajanjem dodatnega protokola o razširitvi sporazuma iz Ankare na vse države članice s strani Turčije, in sicer brez izjeme in na nediskriminatoren način, da bi lahko Parlament podal svojo odobritev ob koncu procesa;

55.z globokim obžalovanjem ugotavlja, da Turčija ni dosegla napredka pri izpolnjevanju zahtevanih meril za liberalizacijo vizumskega režima; ponovno poudarja, da je pripravljen začeti proces liberalizacije vizumskega režima, takoj ko bodo turške oblasti v celoti izpolnile šest jasno neizpolnjenih meril na nediskriminatoren način do vseh držav članic EU, pri tem pa se uskladile z vizumsko politiko EU; obžaluje, da se turški državljani soočajo s težavami pri prošnjah/vlogah za izdajo vizuma za države članice EU zaradi znatnega povečanja povpraševanja in strahu pred zlorabo sistema; vendar priznava politično zavezanost izboljšanju dostopa do vizumov in poziva k okrepljenim prizadevanjem obeh strani za odpravo preostalih tehničnih in upravnih ovir; poziva države članice EU, naj povečajo sredstva, namenjena temu vprašanju; podpira ukrepe za poenostavitev vizumskih postopkov, zlasti v zvezi s poslovnimi dejavnostmi in študenti Erasmus; močno obžaluje nenehne poskuse turških oblasti, da bi krivdo za odsotnost napredka na tem področju pripisale EU, obenem pa niso sprejele nobenega od potrebnih ukrepov, da bi izpolnile preostala merila; opominja Turčijo, da pomanjkanje oprijemljivega in kumulativnega napredka pri nerešenih pogojih neposredno vpliva na poslovne dejavnosti in študente programa Erasmus; ceni neprecenljiv prispevek izmenjav v okviru programa Erasmus+ za zagotavljanje bogatih medkulturnih izobraževalnih priložnosti; vendar obžaluje, da Komisija slabo nadzoruje partnerstvo Erasmus z Islamsko univerzo za znanost in tehnologijo v Gaziantepu, katere vodstvo je javno podpiralo teroristična dejanja; poziva Komisijo, naj z izvajanjem predhodnih preverjanj in rednih kontrol zagotovi, da bodo partnerske univerze spoštovale Listino EU o temeljnih pravicah;

56.glede na navedeno meni, da turška vlada ni sprejela potrebnih ukrepov za odpravo obstoječih temeljnih demokratičnih pomanjkljivosti v državi, zato ponavlja svoje stališče, da v sedanjih razmerah ni mogoče nadaljevati pristopnega procesa Turčije k EU, kljub demokratičnim in proevropskim težnjam velikega dela turške družbe; želi spomniti, da je pristopni proces tako kot za vse druge kandidatke odvisen od popolne skladnosti s københavnskimi merili in normalizacije odnosov z vsemi državami članicami EU;

57.poziva turško vlado ter institucije EU in države članice, naj si – poleg trenutno zamrznjenega pristopnega procesa – na podlagi ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta ter uveljavljenega pogojevanja še naprej prizadevajo za tesnejše, bolj dinamično in strateško partnerstvo s posebnim poudarkom na podnebnih ukrepih, energetski varnosti, sodelovanju v boju proti terorizmu in regionalni stabilnosti; vztraja, da je potreben razmislek o tem, kako bi lahko ta novi konstruktivni in napredni okvir za odnose med EU in Turčijo zajemal interese vseh udeleženih strani, na primer s posodobitvijo in okrepitvijo sedanjega pridružitvenega sporazuma; poudarja, da mora takšen pozitivni proces temeljiti na oprijemljivem napredku Turčije, kar zadeva usklajevanje skupne zunanje in varnostne politike, demokracijo, pravno državo in spoštovanje temeljnih vrednot, in biti skladen z njim;

58.meni, da je skupno sporočilo z dne 29. novembra 2023 o stanju odnosov med EU in Turčijo dobra podlaga za napredek v splošnih odnosih med EU in Turčijo; obžaluje, da Svet doslej ni dal jasne politične podpore temu skupnemu sporočilu; ponovno poudarja, da je priznanje vseh držav članic EU nujen sestavni del vsakega sporazuma med EU in Turčijo; poudarja, da je konstruktivno sodelovanje Turčije, tudi v zvezi s ciprskim vprašanjem, še vedno ključnega pomena za napredek pri tesnejšem sodelovanju med EU in Turčijo;

59.kljub temu opozarja, da bo nadaljnji premik turških oblasti k avtoritarizmu, kot smo mu priča nedavno, na koncu močno vplival na vse razsežnosti odnosov med EU in Turčijo, vključno s trgovinskim in varnostnim sodelovanjem, saj preprečuje potrebno zaupanje in zanesljivost med partnerji ter se na sedanjem geopolitičnem prizorišču ustvarja napetosti med stranema;

60.še naprej priznava demokratične in proevropske težnje večine turške družbe (zlasti mladih), ki je EU ne bo zapustila, in jim izreka pohvalo; meni, da so te težnje eden glavnih razlogov za nadaljevanje pristopnega procesa Turčije; zato poziva Komisijo, naj ohrani in poveča svojo politično in finančno podporo dinamični in prodemokratični civilni družbi v Turčiji, katere prizadevanja lahko prispevajo k ustvarjanju politične volje, potrebne za poglobitev odnosov med EU in Turčijo; kljub temu poudarja, da je ponovna vzpostavitev pristopnega procesa odvisna od neomajne politične volje turških oblasti in družbe, da postanejo polnopravna demokracija, v česar jih EU ne more prisiliti;

61.ponovno poziva, naj se okrepita in poglobita medsebojno poznavanje in razumevanje med našimi družbami, in sicer s spodbujanjem kulturne rasti in družbeno-kulturnih izmenjav ter bojem proti vsem oblikam družbenih, verskih, etničnih in kulturnih predsodkov; spodbuja Turčijo in EU, naj spodbujata skupne vrednote, zlasti s podpiranjem mladih; ponavlja največjo zavezanost ohranjanju in povečevanju podpore neodvisni turški civilni družbi;

62.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu in Komisiji; poziva, naj se ta resolucija prevede v turščino in posreduje predsedniku, vladi in parlamentu Republike Turčije.