1.je seznanjen, da je Srbija izrazila zavezanost članstvu v EU kot svoj strateški cilj, pa tudi z njeno ambicijo, da se do konca leta 2026 v celoti uskladi s pravnim redom EU; poziva Srbijo, naj hitro in odločno izvede bistvene reforme, zlasti iz sklopa 1, da bo ta zelo ambiciozna zaveza obveljala za realistično, resnično in smiselno; poudarja, da mora Srbija z močno politično voljo in doslednostjo pri izvajanju reform, povezanih z EU, ter z objektivnim in nedvoumnim komuniciranjem s svojimi državljani o EU, srbski evropski poti in potrebnih reformah resno in kategorično dokazati, da je strateško usmerjena k EU;

2.ponovno poudarja strateški pomen Zahodnega Balkana v aktualnih geopolitičnih razmerah ter za varnost in stabilnost celotne EU; poudarja, da Srbija zaradi svojega geopolitičnega položaja neposredno vpliva na splošno stabilnost regije; zato obsoja, da poskuša vzpostaviti območje vpliva, s čimer spodkopava suverenost sosednjih držav;

3.potrjuje dobro raven pripravljenosti Srbije, kar zadeva makroekonomsko stabilnost in fiskalno disciplino, ter je seznanjen z oceno Komisije, da je sklop 3 tehnično pripravljen za odprtje, a z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil napredek pri izpolnjevanju meril za članstvo v EU v pogajalskih poglavjih omejen ali pa ga sploh ni bilo, posebne pomanjkljivosti pa je opaziti na ključnih področjih, kot so pravna država, svoboda medijev, reforma javne uprave in usklajenost s politikami EU, zlasti z zunanjo politiko EU;

4.obžaluje, da v zvezi s poglavjem 31 ni bilo vidnejšega napredka, saj se vzorec usklajevanja Srbije s stališči zunanje politike EU v veliki meri ni spremenil, predvsem zaradi tesnih odnosov Srbije z Rusijo; opozarja, da Srbija ostaja pomembna izjema, kar zadeva usklajenost s SZVP na Zahodnem Balkanu; poziva Srbijo, naj ta trend preobrne in pokaže pozitivne korake v smeri popolne uskladitve; ugotavlja, da se stopnja usklajenosti Srbije z izjavami in deklaracijami EU sicer povečuje, a ostaja pri skromnih 61 %; pozdravlja, da Srbija dejavno sodeluje v vojaških misijah in operacijah EU za krizno upravljanje ter pozitivno prispeva k njim;

5.pozdravlja humanitarno podporo Srbije Ukrajini in je seznanjen s prodajo streliva v vrednosti 800 milijonov EUR, ki naj bi ga Ukrajina uporabila v vzajemno koristnem dogovoru; ugotavlja, da se je Srbija uskladila z nekaterimi stališči EU glede ruske vojaške agresije proti Ukrajini; obžaluje pa, da se še vedno ni uskladila z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji; poziva EU, naj ponovno preuči obseg finančne pomoči, ki jo EU zagotavlja Srbiji, če bo ta še naprej podpirala protidemokratične ideologije ter se ne bo uskladila z omejevalnimi ukrepi in skupno zunanjo in varnostno politiko EU; poziva Srbijo, naj se sistematično in nemudoma uskladi z omejevalnimi ukrepi in splošno politiko EU do Rusije in Belorusije;

6.poudarja, kako pomembno je uveljavljanje sankcij proti Rusiji za varnost Evrope kot celote; obžaluje, da Srbija ohranja tesne odnose z Rusijo, saj to vzbuja zaskrbljenost glede njene strateške usmeritve; ponovno poziva srbske oblasti, naj povečajo preglednost v zvezi z vlogo in dejavnostmi tako imenovanega rusko-srbskega humanitarnega centra v Nišu ter nemudoma končajo vsakršno vojaško sodelovanje z Rusijo; je seznanjen, da se je Srbija odločila podpreti resolucijo, v kateri je OZN tri leta po obsežni invaziji obsodila rusko agresijo proti Ukrajini; obžaluje, da je predsednik Vučić takoj ustno umaknil glas v OZN in ga označil za „napako“; meni, da ohranjanje privilegiranih odnosov s kremeljskim režimom spodkopava verodostojnost Srbije kot države kandidatke, pa tudi zaupanje njenih evropskih partnerjev in prihodnost odnosov med EU in Srbijo;

7.obžaluje, da v Srbiji še naprej pada podpora javnosti za članstvo v EU in da raste podpora Putinovemu režimu, kar je posledica dolgoletne retorike medijev pod nadzorom vlade in nekaterih vladnih uradnikov, ki je nastrojena proti EU in naklonjena Rusiji; poziva srbske oblasti, naj spodbujajo odprto razpravo o pristopu k EU, ki temelji na dejstvih;

8.obžaluje, da se še naprej širijo dezinformacije, tudi o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini; obsoja učinke prelivanja teh dejavnosti v druge države v regiji; poziva srbske oblasti, naj se borijo proti dezinformacijam, in poziva EU, naj okrepi sodelovanje s Srbijo, da bi povečali demokratično odpornost in se borili proti hibridnim grožnjam;

9.ugotavlja, da je Srbija napredovala pri usklajevanju z vizumsko politiko EU, in poziva k popolni uskladitvi, zlasti do tretjih držav, ki predstavljajo varnostno tveganje za EU, vključno z nevarnostjo kibernetskih napadov; pozdravlja sporazum o operativnem sodelovanju pri upravljanju meja z agencijo Frontex, ki sta ga 25. junija 2024 podpisali EU in Srbija in v katerem sta poudarili, da je treba delovati v skladu s temeljnimi pravicami in mednarodnimi standardi;

10.ponovno poudarja, da bi morala biti splošna hitrost pristopnih pogajanj še naprej odvisna od oprijemljivega napredka na področju temeljnih prvin, načel pravne države ter predanosti skupnim evropskim pravicam in vrednotam, pa tudi od dialoga med Beogradom in Prištino, ki ga je treba izvajati v dobri veri, da bi privedel do pravno zavezujočega sporazuma na podlagi medsebojnega priznavanja, ter usklajenosti s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije; ponavlja stališče, da bi morala pristopna pogajanja s Srbijo napredovati le, če se država uskladi s sankcijami EU proti Rusiji in doseže znaten napredek pri reformah, povezanih z EU, zlasti na področju temeljnih vprašanj;

11.ponovno izraža zaskrbljenost glede pristranskega pristopa Komisije do Srbije v okoliščinah celoletnega nazadovanja države na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic, pa tudi njenega destabilizacijskega vpliva na vso regijo; poziva Komisijo, naj – tudi na najvišji ravni – odločneje komunicira s Srbijo in dosledno opozarja na večje pomanjkljivosti, pomanjkanje napredka in celo nazadovanje, s čimer bi poskrbela za spoštovanje temeljnih vrednot EU;

12. poziva srbsko vlado, naj med srbskim prebivalstvom spodbuja vlogo in koristi pristopa k EU, pa tudi prednosti projektov in reform, ki jih financira EU;

13.je seznanjen s sedanjimi izzivi pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva, vključno z neprimernim vplivom in političnim pritiskom na sodstvo; izraža zaskrbljenost, ker se ne izvajajo zaščitni ukrepi, s katerimi bi preprečili politično vmešavanje v imenovanja sodnikov in disciplinske ukrepe proti sodnikom in tožilcem; poziva Srbijo, naj zagotovi, da bodo visoki sodni svet, visoki tožilski svet ter srbska vlada in parlament učinkovito in proaktivno zagovarjali neodvisnost sodstva in avtonomijo tožilstva;

14.poudarja pomen sprejetja zakona o pravni akademiji in mnenja Beneške komisije ter potrebnih imenovanj sodnikov, da bi zmanjšali sedanje število prostih delovnih mest in izboljšali splošno učinkovitost sodnega sistema; ugotavlja, da je zamuda pri sprejetju tega zakona povzročila zastoj ključnih pravosodnih reform, ki so potrebne za uskladitev s standardi EU; poziva k spremembi osnutka zakona po preglednem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki, da bi zagotovili neodvisnost in nadzorni mehanizmi institucije ter tako prispevali k splošni neodvisnosti sodstva;

15.ugotavlja, da je bil kljub sprejetju nove protikorupcijske strategije za obdobje 2024–2028 dosežen omejen napredek v boju proti korupciji; poziva Srbijo, naj sprejme in začne izvajati spremljajoči akcijski načrt za boj proti korupciji ter vzpostavi učinkovit mehanizem spremljanja in usklajevanja za sledenje napredku v skladu z mednarodnimi standardi; izraža zaskrbljenost, ker so številna področja še vedno prežeta s korupcijo, predvsem ko gre za projekte, ki so v interesu Republike Srbije, in meni, da sta potrebna močna politična volja za učinkovito obravnavanje korupcije in odločen odziv kazenskega pravosodja na korupcijo na visoki ravni; ugotavlja, da se Srbija na indeksu zaznave korupcije za leto 2024 uvršča na 105. mesto, kar je precej pod povprečjem EU; meni, da je raven korupcije v Srbiji velika ovira za proces njenega pristopa k EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v nekaterih javno zelo odmevnih zadevah tudi po več letih še ni rezultatov, na primer pri dolgotrajnih zadevah Krušik, Jovanjica, Savamala in Belivuk; poziva Srbijo, naj okrepi neodvisnost svojih ustanov za boj proti korupciji, tako da jim zagotovi ustrezna sredstva in zaščito pred političnim vmešavanjem; poziva srbsko vlado, naj podpiše Konvencijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o boju proti podkupovanju ter v celoti uskladi svoj pravni okvir za policijsko sodelovanje in organizirani kriminal s pravnim okvirom EU;

16.pozdravlja bolj pluralno sestavo novega parlamenta s širšo zastopanostjo političnih strank, tudi strank narodnih manjšin; ugotavlja, da so predčasne volitve in s tem povezana prekinitev delovanja vlade in parlamenta ovirale napredek pri reformah; je seznanjen s pogostim vzorcem predčasnih volitev, stalnimi političnimi kampanjami in dolgimi zamudami pri sestavljanju vlad, pa tudi z motenim delom nacionalnega parlamenta, vključno z odsotnostjo časa za vprašanja vladi, pomanjkanjem razprav o poročilih neodvisnih institucij in pogostejšo uporabo nujnih postopkov, zaradi česar ni parlamentarnega zakonodajnega nadzora in legitimnosti, takšno ravnanje pa prav tako ne prispeva k učinkovitemu demokratičnemu upravljanju države;

17.je seznanjen z odstopom predsednika vlade Miloša Vučevića 28. januarja 2025, ki ga je narodna skupščina potrdila 19. marca 2025, in sledečo izvolitvijo nove vlade pod vodstvom Đura Macuta, ki je bila imenovana 16. aprila 2025; je seznanjen, da je narodna skupščina po trimesečnem premoru 4. marca 2025 nadaljevala z delom, in obsoja vsa nasilna dejanja, do katerih je prišlo ob tej priložnosti;

18.ponovno poudarja, da je Evropski parlament z uporabo obstoječih orodij in pobud v podporo demokraciji ter s podporo strožjemu parlamentarnemu nadzoru nad procesom pristopa k EU in reformami pripravljen podpreti narodno skupščino in njene poslance v demokratičnih procesih, povezanih z evropsko potjo Srbije, vključno s pravilnim delovanjem parlamenta v skladu z njegovim poslovnikom;

19.je zelo zaskrbljen, kar zadeva končno poročilo misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev o volitvah decembra 2023; ugotavlja, da je narodna skupščina aprila 2024 ustanovila delovno skupino za izboljšanje volilnega postopka, vendar se do konca leta ni dogovorila o nobenih pravnih ukrepih, s katerimi bi ga dejansko izboljšala; ugotavlja, da sta februarja 2025 delovno skupino zapustila dva od treh predstavnikov civilne družbe; ugotavlja, da so bili v prvih mesecih leta 2025 narejeni prvi koraki za spremembo zakona o enotnem registru volivcev, vendar med političnimi in civilnodružbenimi akterji ni soglasja o vsebini; poziva vse parlamentarne skupine v narodni skupščini, naj soglasno odločijo o izvajanju priporočil urada ODIHR; poziva k enaki obravnavi vseh poslancev pri delu v narodni skupščini, doslednemu in učinkovitemu izvajanju parlamentarnega kodeksa ravnanja in nepristranskemu sankcioniranju kršitev parlamentarne integritete;

20.je zaskrbljen zaradi vse večje vloge tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter tujih kibernetskih operacij in vmešavanja v demokratične volilne procese v Srbiji;

21.poudarja ključni pomen zagotavljanja neodvisnosti osrednjih institucij, vključno z medijskimi regulatorji, kot je regulativni organ za elektronske medije (REM); obžaluje zamudo z izvolitvijo novih članov; obžaluje nepravilnosti v postopku imenovanja; ugotavlja, da je februarja 2025 več kandidatov umaknilo svoje kandidature, svoje odločitve pa so utemeljili s temi nepravilnostmi; globoko obžaluje, da je regulativni organ za elektronske medije zanemaril svoje pravne obveznosti, da pravočasno pregleda izvedbo volilne kampanje leta 2023 v medijih, poroča o svojih ugotovitvah in sankcionira medijske hiše, ki so kršile zakon, širile sovražni govor ali kršile novinarske standarde; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v nacionalnih medijih ni pluralnosti političnih stališč; ugotavlja, da bi moral regulativni organ za elektronske medijev dejavno spodbujati pluralnost in preglednost medijev, kar zadeva lastniške strukture medijskih hiš in neodvisnost od tujih akterjev;

22.ugotavlja, da je regulativni organ za elektronske medije podelil štiri nacionalne frekvence kanalom, ki so v preteklosti kršili novinarske standarde, tudi tako, da so uporabljali sovražni govor in zavajali javnost, pri čemer niso spoštovali opozoril regulativnega organa za elektronske medije, prav tako pa so širili dezinformacije in podpirali rusko zgodbo o vojni v Ukrajini; močno obžaluje, da regulativni organ za elektronske medije ni izdal pete nacionalne licence, in poziva, naj se takoj po izvolitvi novega sveta regulativnega organa za elektronske medije podeli s preglednim in nepristranski postopkom brez nepotrebnega odlašanja in v skladu z mednarodnimi standardi svobode medijev; poziva srbsko vlado, naj postopek izvolitve novih članov razveljavi in ga ponovno začne v skladu s srbskim zakonom in mednarodnimi standardi svobode medijev;

23.izraža iskreno sožalje družinam 16 žrtev, ki so izgubile življenje zaradi zrušenja nadstreška na železniški postaji Novi Sad 1. novembra 2024, in osebam, ki so bile v tej nesreči ranjene; poziva, naj organi opravijo preiskavo, nato pa naj se začne celovit in pregleden sodni postopek, da bi terjali odgovornost; poudarja, da je treba širše preučiti, v kolikšni meri je korupcija privedla do znižanja varnostnih standardov in prispevala k tej tragediji;

24.obžaluje zapoznel odziv in odgovornost srbskih oblasti, počasen postopek preiskave in pomanjkanje preglednosti po tragediji, pri čemer so bile te zadeve delno obravnavane šele potem, ko je začel naraščati pritisk javnosti;

25.izraža globoko zaskrbljenost zaradi sistemskih vprašanj, ki so jih izpostavili protesti študentov in drugi protesti v Srbiji, kot so vprašanja v zvezi z državljanskimi svoboščinami, delitvijo oblasti, korupcijo, okoljskim varstvom ter institucionalno in finančno preglednostjo, zlasti kar zadeva infrastrukturne projekte ter odgovornost; obžaluje, da je vlada zamudila priložnost, da bi izpolnila zahteve študentov in državljanov, ki študente dobronamerno podpirajo; potrjuje, da so zahteve študentov skladne z reformami, ki se pričakujejo od Srbije na njeni evropski poti;

26.poudarja pomen svobode govora in zbiranja; poziva srbske oblasti, naj poskrbijo za varovanje udeležencev miroljubnih protestov; je seznanjen z množičnimi protesti 15. marca 2025, ki so bili največji v sodobni zgodovini Srbije; poziva k nepristranski preiskavi trditev, da je bila proti protestnikom uporabljena nezakonita tehnologija za nadzor množic, ki je številnim od njih povzročila poškodbe;

27.obžaluje nadaljnje nasilje nad študenti, vključno z nedavnim incidentom v poslopju fakultete za šport in telesno vzgojo v Novem Sadu, v katerem je bilo ranjenih vsaj pet ljudi, ker je policija v spremstvu dekana Patrika Drida vdrla v stavbo;

28.najostreje obsoja zlorabo osebnih podatkov iz javnih registrov za povračilne ukrepe proti miroljubnim protestnikom; poziva državno tožilstvo v Srbiji, naj vloži obtožnico proti vsem osebam, ki so fizično napadle udeležence protestov in spodbujale k nasilju nad njimi; je zelo zaskrbljen zaradi vseh nasilnih dejanj; pozorno spremlja dogodke v zvezi z aretacijami protestnikov in sodnimi postopki, ki so bili sproženi proti njim; je zaskrbljen zaradi poročil, da so bile varnostne službe vpletene v ustrahovanje in nadzorovanje protestnikov; obsoja retoriko srbskih oblasti, vključno s predsednikom Vučićem, s katero spodbujajo nasilje nad študenti in drugimi protestniki; ugotavlja, da so študentski aktivisti izpostavljeni pravnemu nadlegovanju, ustrahovanju in prekomerni uporabi sile s strani oblasti; poziva k temeljiti, nepristranski in hitri preiskavi obtožb o nasilju nad protestniki in kršitvah policije med protesti; poziva diplomatska predstavništva EU in držav članic, naj še naprej natančno spremljajo sedanje pravne postopke v zvezi s protesti;

29.je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega političnega in finančnega pritiska na osnovnošolske in srednješolske učitelje ter univerzitetne profesorje, ki niso dobili plač, ker so sodelovali pri skupnih ukrepih v podporo zahtevam študentov; v zvezi s tem obžaluje nesprejemljive sodne postopke in medijsko kampanjo blatenja zoper rektorja Univerze v Beogradu;

30.je zelo zaskrbljen, ker srbske oblasti z uporabo vohunske programske opreme zoper aktiviste, novinarje in člane civilne družbe izvajajo razširjeno prakso nezakonitega nadzora, kot je navedeno v nedavnih poročilih organizacije Amnesty International in fundacije SHARE; poziva srbsko vlado, naj nemudoma preneha uporabljati napredno tehnologijo za nadzor aktivistov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ter poziva pristojne državne organe, naj temeljito raziščejo vse obstoječe primere nezakonitega nadzora in uporabe vohunske programske opreme ter sprožijo ustrezne postopke zoper odgovorne; v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s temi incidenti, naj reši ta vprašanja s srbskimi oblastmi in poziva k temeljiti preiskavi teh zadev;

31.obžaluje domnevno nezakonito prisluškovanje ter pridržanje petih aktivistov opozicijskega gibanja svobodnih državljanov in študenta iz organizacije STAV marca 2025 ter naloge za prijetje drugih aktivistov organizacije STAV; obsoja, da so ta primer uporabili propagandni mediji in neutemeljeno podaljšanje pridržanja; poziva srbske oblasti, naj iz pridržanja izpustijo Marijo Vasić, Lazarja Dinića, Mladena Cvijetića, Lada Jovovića, Srđana Đurića in Davorja Stefanovića;

32.zavrača obtožbe srbskih oblasti, da so EU in nekatere države članice sodelovale pri organizaciji študentskih protestov, da bi sprožile „barvno revolucijo“; v zvezi s tem odločno obsoja nezakonite aretacije in izgone državljanov EU ter javno razkritje osebnih podatkov državljanov EU s strani obsojenih vojnih zločincev ter sovražni govor proti narodnim manjšinam; izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega števila pridržanj državljanov EU na srbski meji; ugotavlja, da se protievropski diskurz kaže v vse manjši podpori vključevanju v EU v srbski družbi in krepitvi prisotnosti tujih avtokratskih akterjev v državi;

33.poziva srbske oblasti, naj državljanom povrnejo zaupanje v državne institucije ter v ta namen zagotovijo preglednost in odgovornost; spodbuja vse politične in socialne akterje, naj sodelujejo v vključujočem in vsebinskem dialogu, ki bo namenjen izvajanju reform, povezanih z EU;

34.ugotavlja, da se je svoboda medijev v Srbiji še poslabšala, kar dokazuje padec Srbije na 98. mesto na svetovnem indeksu svobode tiska Novinarjev brez meja za leto 2024; poziva Srbijo, naj izboljša in zaščiti medijsko strokovnost, raznolikost in pluralizem ter s spoštovanjem novinarskih kodeksov ravnanja spodbuja kakovostno preiskovalno novinarstvo, najvišje etične novinarske standarde in medijsko pismenost; opozarja, kako pomembni sta pluralnost in preglednost medijev, vključno z vidiki v zvezi z lastništvom in državnim financiranjem, zlasti z boljšim sodelovanjem regulativnega organa za elektronske medije; opozarja, da lahko koncentracija lastništva medijev negativno vpliva na svobodo medijev in strokovnost poročanja; ponovno poudarja, da se mora Srbija v okviru pristopnih pogajanj uskladiti z EU glede strateško pomembnih vprašanj, kot je boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; poziva Srbijo, naj se uskladi s politikami EU v boju proti tujemu vmešavanju in kampanjam dezinformiranja z izvajanjem konkretnih regulativnih ukrepov v skladu s standardi EU, kot so določbe iz akta o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj). in uredbe (EU) 2024/900 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju Uredba (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju (UL L, 2024/900, 20.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/900/oj).; spodbuja sodelovanje med Srbijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropskim centrom odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj v boju proti dezinformacijam; pričakuje, da bodo oblasti preiskale in kazensko preganjale vse primere sovražnega govora, kampanj blatenja in strateških tožb proti novinarjem;

35.izraža globoko zaskrbljenost zaradi prijavljenih primerov žaljivih napadov, digitalnega nadzora in nadlegovanja novinarjev, aktivistov za človekove pravice in organizacij civilne družbe, nazadnje s policijsko racijo v štirih vodilnih organizacijah civilne družbe 25. februarja 2025, dozdevno zaradi zlorabe sredstev Agencije Združenih držav za mednarodni razvoj; odločno obsoja nenehne kampanje blatenja in ustrahovanje civilne družbe v Srbiji, vključno z lažnimi obtožbami o načrtih za strmoglavljenje vlade s podporo iz tujine;

36.izraža zaskrbljenost, ker se organizacije civilne družbe v Srbiji srečujejo z vse večjimi izzivi, vključno z omejevalnimi pogoji, omejitvami financiranja, policijskimi racijami in drugimi oblikami ustrahovanja s strani državnih organov; poudarja pomen okvira, ki lokalnim in živahnim organizacijam civilne družbe omogoča svobodno delovanje ter vključujoče in plodno sodelovanje pri oblikovanju politik, tudi pri procesih vključevanja v EU; obžaluje, da Srbija trenutno ne zagotavlja okvira, ki bi njenim dinamičnim in pluralističnim organizacijam civilne družbe, zlasti tistim, ki se posvečajo podpori demokraciji in opazovanju volitev, omogočal svobodno delovanje ter vključujoče in plodno sodelovanje pri oblikovanju politik; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih racij v pisarnah organizacij civilne družbe; poziva k preiskavi vseh napadov in kampanj blatenja organizacij civilne družbe ter k večji preglednosti javnega financiranja;

37.obsoja politični pritisk na univerze in druge raziskovalne ustanove na podlagi prenagljenega vladnega odloka, ki posega v akademsko svobodo raziskovalcev in znižuje njihove plače; obsoja blatenje profesorjev, raziskovalcev in drugega akademskega osebja v provladnih medijih; obžaluje vse pogostejšo uporabo pogodb o zaposlitvi za določen čas za učitelje in druge javne uslužbence kot političnega orodja za izvajanje pritiska in nadzora;

38.poziva srbske oblasti, naj povečajo dostopnost storitev javne radiotelevizije v vseh manjšinskih jezikih po vsej državi in vsem skupnostim zagotovijo enak dostop do medijev, pri tem pa naj se zgledujejo po primerih dobre prakse iz Vojvodine;

39.je zelo zaskrbljen zaradi osnutka zakona, ki je bil 29. novembra 2024 predložen srbskemu parlamentu in v katerem je predlagana uvedba zakona o tujih agentih po ruskem vzoru; opozarja srbske zakonodajalce, da imajo organizacije civilne družbe in novinarji ključni vlogo v zdravi demokratični družbi; ponovno poudarja, da je takšna zakonodaja nezdružljiva z vrednotami EU; ugotavlja, da je več organizacij civilne družbe februarja 2025 prekinilo sodelovanje z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti;

40.izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega političnega vmešavanja v varstvo dediščine v Srbiji, vključno z odpravo statusa zaščitenih kulturnih spomenikov in neupoštevanjem pravnih postopkov, ki urejajo njihovo ohranitev, kot v primeru modernističnega kompleksa generalštaba;

41.poziva Srbijo, naj se bori proti dezinformacijam, vključno z manipulativnim diskurzom proti EU, predvsem pa naj preneha izvajati kampanje dezinformiranja, ki jih sponzorira država; obsoja odprtje pisarne RT v Beogradu, začetek delovanja spletne novičarske službe RT v srbskem jeziku ter nadaljnje delovanje ruskega spletnega novičarskega portala Sputnik Srbija, ki se uporablja za širjenje proruskega diskurza in dezinformacij v regiji Zahodnega Balkana; poziva srbske oblasti, naj se borijo proti hibridnim grožnjam ter se v celoti uskladijo s sklepom Sveta o prekinitvi radiodifuzijskih dejavnosti medijskih hiš Sputnik in RT; je zelo zaskrbljen zaradi širjenja dezinformacij o ruski agresiji proti Ukrajini; poziva Srbijo in Komisijo, naj okrepijo infrastrukturo za boj proti dezinformacijam in drugim hibridnim grožnjam; obsoja vse večji vpliv ruskih in kitajskih dezinformacij, ki jih sponzorira država, v Srbiji, vključno s širjenjem protievropskega in protidemokratičnega diskurza;

42.je seznanjen s sprejetjem nacionalne strategije za enakost in strategije za preprečevanje diskriminacije in zaščito pred njo ter poziva k njunemu celovitemu izvajanju in nadaljnjemu usklajevanju z evropskimi standardi; poziva srbske oblasti, naj obravnavajo priporočila skupine strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO), da bi izboljšali skladnost z Istanbulsko konvencijo, ki jo je ratificirala Srbija; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ustavno sodišče začasno prekinilo izvajanje zakona o enakosti spolov; izraža zaskrbljenost, ker organizacije, ki spodbujajo pravice žensk in enakost spolov, še vedno nimajo ustrezne podpore;

43.globoko obžaluje demografski upad v Srbiji, ki ga še poslabšuje neto negativne migracije zaradi gospodarskih težav in političnega preganjanja; poudarja, da so državo prisiljeni zapustiti predvsem mladi, izobraženi in produktivni ljudje, pa tudi tisti, na katere se pritiska in se jim grozi zaradi njihovih političnih prepričanj, vključno z Dijano Hrka, materjo ene od žrtev tragedije na železniški postaji v Novem Sadu, ki se boji za svojo varnost, potem ko so nanjo pritiskali podporniki Srbske napredne stranke (SNS);

44.poudarja, da morajo srbske oblasti sprejeti konkretne ukrepe, da bi ohranile in okrepile spoštovanje otrokovih pravic v državi, tudi z ratifikacijo tretjega izbirnega protokola h Konvenciji OZN o otrokovih pravicah, sprejetjem nacionalnega akcijskega načrta za otrokove pravice in novo strategijo o nasilju nad otroki, saj je prejšnji okvir že potekel, ter vzpostavila nacionalni okvir za zaščito otrok pred zlorabo in zanemarjanjem;

45.pozdravlja, da je parada ponosa v Beogradu leta 2024, ki je bila doslej največja v Srbiji, potekala mirno, tudi ker je bila močno varovana z visoko navzočnostjo policije;

46.poudarja, da se je treba odločno zavezati varstvu pravic narodnih manjšin, zagotavljanju njihove polne zastopanosti na vseh ravneh upravljanja, ohranjanju njihove kulturne identitete z uporabo ustreznih jezikov in zadovoljevanjem njihovih izobraževalnih potreb, svobode izražanja in dostopa do informacij, pa tudi dejavnemu preiskovanju kaznivih dejanj iz sovraštva kot nenadomestljivega dela skupnih evropskih vrednot; obžaluje, da so skoraj vse narodne manjšine zaščitene le na papirju; izraža zaskrbljenost zaradi prakse pro forma zastopanosti narodnih manjšin, ki so pod vladnim nadzorom; poziva Srbijo, naj zaščiti in spodbuja kulturno dediščino in običaje svojih narodnih manjšin ter zlasti ustvari pozitivno ozračje za izobraževanje v manjšinskih jezikih, tudi tako, da poskrbi za zadostno število učiteljev, učbenikov in dodatnega gradiva, ter obžaluje kršitve pravic manjšin na tem področju; poziva Srbijo, naj ne izkorišča nacionalnih identitet narodnih manjšin, ki povzročajo delitve v teh skupnostih, in odločno obsoja zabeležene primere sovražnega govora proti nekaterim od njih; je seznanjen s precejšnjo zamudo pri pripravi novega akcijskega načrta za uresničevanje pravic narodnih manjšin in poudarja, da ga mora Srbija nujno hitro dokončati in začeti izvajati; poudarja, da mora novi akcijski načrt v celoti vključevati ugotovitve in priporočila svetovalnega odbora Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin;

47.izraža zaskrbljenost zaradi znatnega upada prebivalstva nekaterih manjšinskih skupin, vključno z bolgarsko manjšino; poziva Srbijo, naj zagotovi pravico do uporabe imen in jezikov, značilnih za manjšinske skupine, vključno z ženskami v bolgarski skupnosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da niso vsi šolski učbeniki prevedeni v bolgarščino; poziva srbsko vlado, naj hrvaški manjšini v Srbiji omogoči enake vzajemne pravice, kakor jih uživa srbska manjšina na Hrvaškem, zlasti ko gre za vzajemno zastopanost na vseh ravneh upravljanja, tudi na regionalni in lokalni ravni; znova izraža zaskrbljenost zaradi restriktivnega in samovoljnega izvrševanja zakona o stalnem in začasnem prebivališču v zvezi s pasivizacijo naslovov tisočev Albancev na jugu Srbije; poudarja položaj romunske pravoslavne cerkve v Srbiji, ki je država uradno ne priznava kot tradicionalne cerkve;

48.obžaluje poskuse srbskih oblasti, da bi spodkopale nacionalno identiteto skupnosti v državi; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi spodbujanja diskurza, kot je t. i. „šopski narod“, katerega namen je izbrisati obstoj bolgarske skupnosti ter zanikati njene zgodovinske korenine in kulturno dediščino; obžaluje preiskave, ki so jih srbske oblasti izvedle v kulturnem centru v Bosilegradu, in začetek predkazenskih postopkov zaradi „etničnega sovraštva“ proti aktivistom nevladnih organizacij;

49.poziva Srbijo, naj ne izkrivlja zgodovinskih dogodkov, kot je diskurz o t. i. pokolu v Surdulici, s čimer zgolj širi razkol in sovraštvo do manjšin in sosednjih držav, kar ni združljivo s članstvom v EU;

50.poudarja, da so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje še naprej bistveni sestavni deli širitvenega procesa; poziva Srbijo, naj preneha omejevati vstop regionalnih aktivistov civilne družbe in umetnikov, saj takšne prakse ogrožajo regionalni dialog in sodelovanje; poudarja tudi, kako pomembni sta stabilnost držav jugovzhodne Evrope in njihova odpornost proti tujemu vmešavanju v notranje demokratične procese; poudarja, kako pomembno je, da Srbija razvije dobre sosedske odnose, izvaja dvostranske sporazume in reši odprta dvostranska vprašanja s sosednjimi državami; je seznanjen s sodelovanjem Srbije pri regionalnih pobudah in dejavno udeležbo v načrtu za rast za Zahodni Balkan in skupni regionalni trg; poudarja, da je spoštovanje pravic narodnih manjšin bistven pogoj za napredek Srbije na njeni evropski poti;

51.poziva k zgodovinski spravi ter odpravi diskriminacije in predsodkov iz preteklosti; obžaluje nedavno hujskaško retoriko vlade, usmerjeno proti sosednjim državam, ki niso podprle odprtja sklopa 3 s Srbijo;

52.znova poudarja, da Srbija ne sme vplivati na notranjo politiko sosednjih držav Zahodnega Balkana, na primer z neustavnim praznovanjem dneva Republike Srbske v Bosni in Hercegovini, ter izražati dvomov o odločitvah sodišč v Bosni in Hercegovini;

53.poziva Srbijo, naj okrepi prizadevanja za spravo in poskuša najti rešitve za pretekle spore, zlasti v zvezi s 1782 pogrešanimi osebami na Hrvaškem, 7608 v Bosni in Hercegovini in 1595 na Kosovu; poziva srbske oblasti, naj dosežejo pravico za žrtve, tako da priznajo in spoštujejo sodbe sodišč o vojnih zločinih, se borijo proti nekaznovanosti njihovih storilcev, preiskujejo primere pogrešanih oseb in grobišča ter podpirajo domače tožilce pri privedbi storilcev pred sodišče, za kar je potrebno tudi sodelovanje drugih strani; odločno obsoja v javnosti razširjeno zavračanje mednarodnih sodb za vojne zločine, vključno z zanikanjem genocida v Srebrenici;

54.poziva srbske pravosodne organe, naj v vseh primerih vojnih hudodelstev poskrbijo za skladnost s standardi poštenega sojenja in poiščejo pravico za žrtve; poziva, naj se zanikanje vojnih zločinov in poveličevanje vojnih zločincev vključita v kazenski zakonik, da bi kazensko preganjali vse oblike zanikanja vojnih zločinov, ugotovljene v sodbah Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Meddržavnega sodišča;

55.ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih grobih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM);

56.ponavlja svoje stališče o pomenu odprtja in objave vojnih arhivov ter ponovno poziva, naj se odprejo arhivi nekdanje Jugoslavije in zlasti odobri dostop do dosjejev nekdanje jugoslovanske tajne službe (UDBA) in protiobveščevalne službe jugoslovanske ljudske vojske (KOS) ter dosjeji vrnejo ustreznim vladam, če to zahtevajo;

57.ponovno izraža polno podporo dialogu med Beogradom in Prištino, ki ga podpira EU, ter pozdravlja imenovanje Petra Sørensena za posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino;

58.ponovno poudarja pomen konstruktivnega sodelovanja srbskih in kosovskih oblasti, da bi na podlagi vzajemnega priznavanja in v skladu z mednarodnim pravom dosegle celovit, pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji; poziva Kosovo in Srbijo, naj izvajata bruseljski in ohridski sporazum, vključno z vzpostavitvijo združenja oziroma skupnosti občin s srbsko večino in odpravo srbskega nasprotovanja članstvu Kosova v regionalnih in mednarodnih organizacijah, prav tako pa naj se vzdržita enostranskih ukrepov, ki bi utegnili ogroziti proces dialoga;

59.pričakuje, da bosta Kosovo in Srbija v celoti sodelovala in sprejela vse potrebne ukrepe za to, da bodo storilci terorističnega napada leta 2023 v kraju Banjska prijeti in hitro privedeni pred sodišče; obžaluje, da Srbija še vedno kazensko ne preganja krivcev, zlasti Milana Radoičića, podpredsednika Srbske liste; poudarja, da morajo tudi storilci terorističnega napada v Zubin Potoku odgovarjati za svoja dejanja ter jih je treba nemudoma privesti pred sodišče;

60.poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj bolj proaktivno vodita procesa dialoga; poziva k večji vlogi Evropskega parlamenta pri podpiranju dialoga prek rednih sej skupne parlamentarne skupščine;

61.pozdravlja stalni napredek Srbije pri razvoju delujočega tržnega gospodarstva s pozitivno rastjo BDP ter povečanje naložb v nekaterih sektorjih; je seznanjen z dejstvom, da je Srbija prejela prvo bonitetno oceno na ravni naložb; poudarja, da je EU glavna trgovinska partnerica Srbije, največji vir neposrednih tujih naložb in daleč največja donatorka; ponavlja, da je finančna pomoč, ki Srbiji zelo koristi, pogojena s krepitvijo demokratičnih načel, uskladitvijo s skupno zunanjo in varnostno politiko ter drugimi politikami EU; ponovno poudarja, da so potrebne temeljitejše reforme trga dela, izobraževanja in javne uprave, tudi za obravnavanje socialnih neenakosti; izraža zaskrbljenost zaradi obsega oddanih medvladnih naročil, ki so izvzeta iz veljavnega zakonodajnega okvira o javnih naročilih; obžaluje pa, da je javni dolg kot odstotek BDP še vedno precej nad vzhodnoevropskim povprečjem;

62.je zaskrbljen zaradi ruskih in kitajskih naložb v Srbiji ter naraščajočega vpliva teh držav na politične in gospodarske procese v regiji;

63.poziva Srbijo, naj okrepi prizadevanja in poveča naložbe v socialno-ekonomski razvoj svojih obmejnih regij, da bi obravnavala odseljevanje in prebivalcem zagotovila dostop do osnovnih storitev, tudi do poklicnih priložnosti, zdravstva in izobrazbe; poudarja potencial programov čezmejnega sodelovanja IPA III kot ključnega orodja za spodbujanje dolgoročne trajnostne regionalne rasti;

64.pozdravlja dejavno sodelovanje Srbije pri izvajanju novega načrta za rast za Zahodni Balkan; je seznanjen, da je Srbija 3. oktobra 2024 sprejela program reform; verjame, da bi izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja načrt za rast, še dodatno okrepilo srbsko gospodarstvo, ki je v zadnjih treh letih prejelo več kot 586 milijonov EUR finančne in tehnične pomoči v okviru IPA III; meni, da bi bilo treba s sredstvi EU bolje podpirati demokratične reforme v državi; v zvezi s tem poziva k reprogramiranju ustreznega financiranja EU, tudi iz načrta za rast za Zahodni Balkan, da se več sredstev preusmeri za podporo reformam sodstva, ukrepom za preprečevanje korupcije ter neodvisnim medijem in organizacijam civilne družbe, da bi podprli njihovo pomembno delo, zlasti glede na praznino, ki jo je ustvaril umik ameriških donatorjev; poleg tega poziva EU in države Zahodnega Balkana, naj vzpostavijo okvir za plodno sodelovanje med Evropskim javnim tožilstvom in ustreznimi organi iz držav Zahodnega Balkana, da bo lahko Evropsko javno tožilstvo učinkovito izvajalo svoje pristojnosti v zvezi s sredstvi IPA III in instrumenta za Zahodni Balkan v državah prejemnicah; poziva srbske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za jasno obveščanje državljanov o koristih sredstev EU in izboljšanje njihove prepoznavnosti;

65.obžaluje, da med sprejemanjem srbskega programa reform ni bilo javnega posvetovanja; poziva k učinkovitejšemu nadzoru programov in projektov EU za financiranje;

66.se zavzema za okrepljeno regionalno sodelovanje med državami Zahodnega Balkana pri izmenjavi primerov dobre prakse in razvoju skupnih strategij za boj proti dezinformacijam in tujemu vmešavanju; poudarja vlogo EU pri spodbujanju teh skupnih prizadevanj; poziva k nadaljevanju in nadaljnji krepitvi regionalnega programa IPA za kibernetsko varnost;

67.priznava pomembno vlogo srbske poslovne skupnosti pri spodbujanju ekonomske konvergence z EU, tudi prek priložnosti, ki jih ponuja načrt za rast, ter njegovim izvajanjem, saj gre za trajnostno alternativo ruskim in kitajskim naložbam v državi; pozdravlja prispevek poslovne skupnosti k spodbujanju socialno-ekonomskih odnosov na Zahodnem Balkanu;

68.je seznanjen s prizadevanji srbske poslovne skupnosti, ki se zavzema za pristop Zahodnega Balkana k enotnemu trgu EU, kar je konkreten korak k polnopravnemu članstvu v EU; poziva k jasnim in merljivim ukrepom ter natančno opredeljenim vlogam in odgovornostim za izvajanje akcijskega načrta za skupni regionalni trg kot ključnega gonila za uspešen pristop regije k enotnemu trgu;

69.poziva Srbijo, naj si bolj prizadeva za prenos ustreznega okoljskega in podnebnega pravnega reda ter zagotovi ustrezno uporabo standardov varstva okolja, tudi z znatnim povečanjem svojih upravnih in tehničnih zmogljivosti na vseh ravneh upravljanja, predvsem v zvezi z zakonodajo o ravnanju z odpadki ter sprejetjem programa za prilagajanje podnebnim spremembam ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta; poziva srbske oblasti, naj izboljšajo preglednost in presojo vpliva vseh naložb na okolje, tudi takšnih iz Kitajske in Rusije;

70.znova izraža obžalovanje zaradi neukrepanja v zvezi z onesnaževanjem reke Dragovištica iz tamkajšnjih rudnikov in zaradi škodljivih posledic za zdravje lokalnega prebivalstva in okolje;

71.poziva Srbijo, naj si bolj prizadeva za razogljičenje svojega energetskega sistema in omogoči učinkovito izvrševanje predpisov o zmanjšanju onesnaževanja, povezanih s termoelektrarnami;

72.poudarja, da je potreben nadaljnji napredek pri čezmejnem sodelovanju s sosednjimi državami, zlasti v zvezi s čezmejno cestno infrastrukturo; poziva Srbijo, naj začne izvajati dejavnosti iz memorandumu o soglasju o sodelovanju z Bolgarijo na področju varstva okolja;

73.je seznanjen z memorandumom o soglasju med EU in Srbijo, s katerim se je glede na evropski energetski prehod ter v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi začelo strateško partnerstvo na področju trajnostnih surovin, vrednostnih verig baterij in električnih vozil; želi spomniti, da bi moral biti dialog s prizadetim prebivalstvom, znanstveno skupnostjo in civilno družbo v središču vsakega takšnega strateškega partnerstva;

74.pozdravlja dogovor o znižanju stroškov gostovanja, dosežen na vrhu med EU in Zahodnim Balkanom v Tirani; v zvezi s tem poziva organe, zasebne akterje in vse deležnike, naj olajšajo uresničevanje dogovorjenih ciljev, da bi dosegli znatno znižanje stroškov gostovanja za podatkovne storitve in nadaljnja znižanja cen, s katerimi bi se cene za gostovanje med Zahodnim Balkanom in EU do leta 2027 znižale in približale domačim cenam; pozdravlja začetek veljavnosti prve faze izvajanja načrta za gostovanje med Zahodnim Balkanom in EU;

75.znova poudarja, da je za Srbijo pomembno, da še naprej diverzificira svojo oskrbo z energijo in tako odpravi odvisnost od Rusije; je seznanjen z napovedanimi sankcijami Združenih držav Amerike proti naftni industriji Srbije, ki je hčerinska družba ruskega Gazproma; pozdravlja dokončanje povezovalnega plinovoda med Srbijo in Bolgarijo decembra 2023; obžaluje, da je bil začetek komercialnega delovanja mednarodne proračunske podpore preložen; poziva k hitremu dokončanju postopka izdaje dovoljenj, da bi zagotovili njegovo popolno delovanje v skladu s pravnim redom energetske skupnosti; ugotavlja, da je Srbija sprejela ukrepe za uvedbo davka na ogljik do leta 2027, kar je korak k uskladitvi s sistemom EU za trgovanje z emisijami;

76.ugotavlja, da so bila odprta vsa poglavja v sklopu 4 o zeleni agendi in trajnostni povezljivosti; ugotavlja, da je sprejetje zakona o presoji vplivov na okolje pozitiven korak k varstvu okolja v Srbiji, hkrati pa obžaluje, da novi zakon ni v celoti usklajen z ustrezno Direktivo EU 2014/52/EUDirektiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/52/oj)., saj še vedno omogoča, da pomembni projekti napredujejo brez celovitega okoljskega nadzora; znova poudarja, da je treba določiti in strogo upravljati zavarovana območja, zlasti tista, ki so opredeljena kot pomembna območja za ptice in območja biotske raznovrstnosti; poziva, naj se posebna pozornost nameni kritičnim območjem, kjer je treba izboljšati preprečevanje divjega lova;

77.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku, vladi in narodni skupščini Srbije.