(1)Unija pozdravlja tuje naložbe, saj prispevajo k njeni rasti, tako da povečujejo njeno konkurenčnost, ustvarjajo delovna mesta in ekonomijo obsega ter privabljajo kapital, tehnologije, inovacije in strokovno znanje.

(3)Vendar člen 21(2) PEU določa, da so politike in ukrepi Unije namenjeni zaščiti njenih vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in celovitosti. Ta načela in cilji podpirajo skupno trgovinsko politiko Unije, kot je določena v členu 207 PDEU, tudi v zvezi s tujimi naložbami. V tem okviru imajo Unija in države članice možnost, da v skladu z mednarodnimi zavezami, sprejetimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter trgovinskih in naložbenih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, omejijo neposredne tuje naložbe zaradi varnosti ali javnega reda, če so izpolnjene določene zahteve.

(4)V skladu z Uredbo (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta4 je bil vzpostavljen okvir za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji s strani držav članic. Z navedeno uredbo je bil zlasti določen mehanizem sodelovanja, ki državam članicam in Komisiji omogoča, da si izmenjujejo informacije o neposrednih tujih naložbah in izrazijo zaskrbljenost glede tveganj za varnost ali javni red. V skladu z navedenim mehanizmom sodelovanja je morala država članica, v kateri so se neposredne tuje naložbe načrtovale ali zaključile (država članica gostiteljica), ustrezno upoštevati pripombe drugih držav članic in mnenje, ki ga je Komisija izdala v svoji odločitvi o pregledu.

__________________

4 Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/452/oj).

(8)Velika večina držav članic (z izjemo nekaterih) ima vzpostavljen zakonodajni instrument, ki zagotavlja mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb. V številnih državah članicah nacionalna zakonodaja zajema tudi pregled naložb v Uniji, pri katerih ni tujih vlagateljev. Med državami članicami obstajajo znatne razlike glede področja uporabe, pragov in meril, ki se uporabljajo za oceno, ali je verjetno, da bo naložba negativno vplivala na varnost ali javni red. Razlike obstajajo tudi v postopkih pregleda. V nekaterih državah članicah se naložba lahko izvede pred prejetjem potrditve glede učinka na varnost in javni red, druge pa zahtevajo, da se naložba finalizira šele po odobritvi v okviru mehanizma pregleda. Take razlike povzročajo težave za nemoteno delovanje notranjega trga, saj te nedoslednosti ustvarjajo na primer neenake konkurenčne pogoje in zvišujejo stroške izpolnjevanja obveznosti za vlagatelje, ki morajo priglasiti transakcije v številnih državah članicah. Ta uredba pomaga harmonizirati ključne elemente mehanizmov, ki se izvajajo na nacionalni ravni. To je ključnega pomena za zagotovitev predvidljivosti veljavnih nacionalnih ureditev in njihovih značilnosti za vlagatelje in posledično znižanje stroškov izpolnjevanja obveznosti. To je še toliko bolj pomembno glede na visoko stopnjo povezanosti na notranjem trgu, kar lahko privede do tega, da ena sama transakcija vpliva na več držav članic po vsej Uniji. Transakcija, namenjena pridobitvi ciljnega podjetja v eni državi članici, lahko na primer vpliva tudi na varnost in javni red v drugih državah članicah, in sicer zaradi strukture dobavnih verig ali drugih gospodarskih elementov, ki povezujejo ciljno podjetje z drugimi podjetji s sedežem v drugih državah članicah. Da bi se odpravile te težave na notranjem trgu ter zagotovila večja doslednost in predvidljivost, je primerno, da se merila in elementi, ki se uporabljajo za oceno tujih naložb, določijo z ukrepanjem na ravni Unije.

(9)Da bi se zagotovil dosleden pristop k pregledu tujih naložb po vsej Uniji, bi bilo treba od vseh držav članic zahtevati, da pregledujejo tuje naložbe zaradi varnosti ali javnega reda. Zato bi bilo treba uskladiti ključne elemente nacionalnih mehanizmov pregleda. Ta uskladitev bi morala vključevati tudi obseg naložb, ki jih je treba pregledati, bistvene značilnosti postopka pregleda ter vzajemno delovanje med nacionalnim mehanizmom in mehanizmom sodelovanja na ravni Unije, tudi dosledne časovne okvire za postopke pregleda. Poleg tega bi morale imeti države članice tudi možnost, da področje uporabe svojega nacionalnega mehanizma pregleda razširijo na druge vrste tujih naložb, tuje naložbe v drugih sektorjih, dodatna ciljna podjetja v Uniji ali gospodarske dejavnosti, za katere zadevna država članica meni, da so kritične za njeno varnost ali javni red. V takem primeru bi moral biti tak pregled skladen tudi z določbami te uredbe. Bistveno je vzpostaviti usklajen in racionaliziran pristop v vseh državah članicah, ki bo zagotavljal, da bodo tuje naložbe, ki bi lahko vplivale na varnost in javni red, predmet doslednega nadzora in učinkovitega odločanja. V ta namen bi morali mehanizmi pregleda čim bolj zmanjšati upravno zapletenost, preprečiti nepotrebne zamude in upoštevati omejene vire malih in srednjih podjetij, kadar se uporabljajo zanje. Poleg tega bi morala Komisija delovati v usklajevalni vlogi, da bi zagotovila večjo varnost Unije, hkrati pa čim bolj zmanjšala neučinkovitost in razdrobljene pristope.

(12)Pregled tujih naložb bi bilo treba izvajati v skladu s to uredbo, pri čemer bi bilo treba upoštevati vse dejanske informacije, ki so na voljo, ter spoštovati načelo sorazmernosti in druga načela iz Pogodb. Poleg tega bi moral biti pregled tujih naložb, izvedenih prek odvisnih podjetij tujega vlagatelja s sedežem v Uniji, v vseh primerih skladen z zahtevami, ki izhajajo iz prava Unije, zlasti z določbami Pogodb glede svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala, kot se razlagajo v sodni praksi Sodišča Evropske unije, ob upoštevanju cilja glede ohranjanja delujočega, odprtega, odpornega in vključujočega notranjega trga. Morebitne omejitve svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala v Uniji, vključno s pregledom in ukrepi, ki izhajajo iz njega, kot so blažitveni ukrepi in prepovedi, bi morale temeljiti na resnični in dovolj resni grožnji temeljnemu interesu družbe ter biti ustrezne in potrebne, kot je določeno v sodni praksi Sodišča. Hkrati bi bilo treba pri ocenjevanju upravičenosti in sorazmernosti morebitnih omejitev svobode ustanavljanja ali prostega pretoka kapitala, po potrebi tudi v mnenjih ali sklepih Komisije, sprejetih v skladu s to uredbo, upoštevati posebnosti naložb v Uniji, ki se izvedejo prek odvisnega podjetja tujega vlagatelja. Pri tem bi bilo treba upoštevati vključitev shem držav članic v mehanizem sodelovanja na ravni Unije.

(14)Prav tako bi morala imeti država članica gostiteljica večjo odgovornost do Komisije in tistih držav članic, ki izrazijo ustrezno utemeljene pomisleke glede svojega javnega reda ali varnosti ali javnega reda ali varnosti Unije.

(15)Skupni okvir iz te uredbe ne bi smel vplivati na izključno odgovornost vsake države članice za varovanje svoje nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU. Prav tako ne bi smel vplivati na zaščito bistvenih varnostnih interesov držav članic v skladu s členom 346 PDEU.

(17)„Greenfield“ tuje naložbe se izvedejo, kadar tuji vlagatelj ali njegovo odvisno podjetje v Uniji postavi nove objekte ali ustanovi novo podjetje v Uniji za izvajanje nove gospodarske dejavnosti. Tuji vlagatelj lahko s postavitvijo novih objektov vpliva na varnost in javni red, med drugim tudi kadar se to tveganje nanaša na bistvene gospodarske vire. Države članice bi zato morale vključiti „greenfield“ tuje naložbe v obseg transakcij, ki jih zajemajo njihovi mehanizmi pregleda.

(18)Da bi se zagotovili dosledni in predvidljivi postopki pregleda, je primerno določiti bistvene značilnosti mehanizmov pregleda, ki jih morajo uvesti države članice. Te značilnosti bi morale vključevati vsaj obseg transakcij, za katere velja zahteva glede odobritve, roke za pregled, možnost, da podjetja, ki jih zadeva odločitev o pregledu, tako odločitev izpodbijajo, ter zmožnost organov za pregled, da učinkovito obravnavajo primere neskladnosti ali izogibanja. Pravila in postopki v zvezi z mehanizmi pregleda bi morali biti pregledni in ne bi smeli razlikovati med tretjimi državami. Postopek za vložitev vloge za odobritev bi moral zagotoviti, da so zahteve glede skladnosti čim manjše.

(19)Mehanizem sodelovanja iz Uredbe (EU) 2019/452 državam članicam omogoča, da med seboj sodelujejo in si pomagajo, kadar bi neposredna tuja naložba v eni državi članici lahko vplivala na varnost ali javni red drugih držav članic ali Unije ali na projekte ali programe v interesu Unije. Ta mehanizem se je doslej izkazal za zelo uporabnega, zato bi ga bilo treba v skladu s to uredbo ohraniti in okrepiti in razširiti, da se zagotovi enotnejši pristop k tujim naložbam po vsej Uniji.

(20)Da bi se zagotovilo ustrezno prepoznavanje tujih naložb, za katere je verjetno, da bodo negativno vplivale na varnost ali javni red v Uniji, bi morale države članice pregledovati tuje naložbe, kadar je ciljno podjetje v Uniji del projekta ali programa v interesu Unije ali v njem sodeluje ali kadar je gospodarska dejavnost ciljnega podjetja v Uniji povezana s tehnologijo, materialom, sredstvom, objektom, opremo, omrežjem, sistemom ali storitvijo, ki je še posebej pomembna za interese Unije v zvezi z varnostjo in javnim redom. Države članice bi morale tudi pregledati „greenfield“ tuje naložbe v takšne občutljive programe ali sektorje, kadar posebno tveganje izhaja iz značilnosti vlagatelja in obsega transakcije. Poleg teh meril se lahko mehanizmi pregleda uporabljajo tudi za druge sektorje, ciljna podjetja v Uniji ali gospodarske dejavnosti, za katere zadevna država članica meni, da so ključnega pomena za njeno varnost ali javni red.

(21)Za zagotovitev, da se mehanizem sodelovanja osredotoča le na tiste tuje naložbe, pri katerih je zaradi značilnosti tujega vlagatelja ali ciljnega podjetja v Uniji verjetno, da bodo vplivale na varnost ali javni red, je primerno določiti na tveganju temelječe pogoje za priglasitev tujih naložb, ki se pregledujejo v državi članici, drugim državam članicam in Komisiji. Država članica bi morala zlasti oceniti, ali je tuji vlagatelj pod nadzorom vlade tretje države ali ta nanj vpliva. Nadzor ali vpliv se lahko določi na podlagi meril, kot so pragovi neposrednega ali posrednega lastništva, narava in obseg državnega financiranja s strani tretje države ter posebne ureditve upravljanja, kot so zlate delnice. Kot tak pogoj bi bilo treba vključiti primere nepreglednih ali nejasnih lastniških struktur ali kadar končni upravičenec ni znan. Kadar tuja naložba ne izpolnjuje nobenega od pogojev, jo država članica, v kateri se tuja naložba pregleduje, lahko priglasi drugim državam članicam in Komisiji, med drugim tudi kadar ciljno podjetje v Uniji v znatnem obsegu posluje v drugih državah članicah ali pripada skupini podjetij, ki ima več podjetij v različnih državah članicah.

(22)Da bi se zagotovilo ustrezno prepoznavanje verjetnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red ene ali več držav članic, bi morale imeti države članice možnost, da predložijo pripombe državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, in sicer tudi, če ta država članica te tuje naložbe ne pregleduje ali če je tuja naložba pregledana, vendar ni priglašena prek mehanizma sodelovanja. O zahtevkih za informacije, odgovorih in pripombah držav članic bi bilo treba hkrati obvestiti Komisijo, da se zagotovi preglednost v celotnem procesu.

(23)Da bi se zagotovilo ustrezno prepoznavanje verjetnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red več kot ene države članice ali Unije kot celote, bi morala imeti Komisija možnost, da v skladu s členom 288 PDEU izda mnenje državi članici gostiteljici, in sicer tudi, če ta država članica te tuje naložbe ne pregleduje ali če je tuja naložba pregledana, vendar ni priglašena prek mehanizma sodelovanja. Za zagotovitev preglednosti in predvidljivosti bi morala mnenja Komisije temeljiti na specifičnih in dokumentiranih tveganjih ter upoštevati določena merila za izdajo, vključno z dokumentiranimi varnostnimi tveganji ali čezmejnimi pomisleki.

(24)Za zagotovitev zaščite varnosti in javnega reda bi morala imeti Komisija možnost, da izda mnenje, tudi v primerih, ko verjetni učinek izhaja iz tuje naložbe v ciljno podjetje Unije, ki zagotavlja razvoj, vzdrževanje ali nakup infrastrukture, tehnologij ali virov, ki so ključni za Unijo kot celoto. Komisija bi tako imela orodje za zaščito projektov in programov, ki koristijo Uniji kot celoti in pomenijo pomemben prispevek k varnosti ali javnemu redu Unije. Mnenje Komisije, v katerem je opredeljen verjetni učinek na projekte ali programe v interesu Unije zaradi varnosti ali javnega reda, bi bilo treba priglasiti vsem državam članica.

(25)Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da sprejme mnenje, naslovljeno na vse države članice, če odkrije več tujih naložb, ki bi lahko skupaj vplivale na varnost ali javni red Unije. To bi lahko veljalo zlasti, ko ima več tujih naložb primerljive značilnosti. To vključuje primere, ko tuje naložbe izvede isti tuji vlagatelj, ko tuji vlagatelji predstavljajo podobna tveganja ali ko več tujih naložb zadeva ciljno podjetje ali infrastrukturo v Uniji, vključno z vseevropsko prometno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo. Države članice in Komisija bi morale razpravljati o analizi tveganja in možnih načinih za obravnavanje tveganj, opredeljenih v mnenju, da bi zagotovile usklajen pristop.

(Ne zadeva slovenske različice.)

(27)Zaradi večje jasnosti bi morali biti projekti ali programi v interesu Unije navedeni v Prilogi I. Ta seznam bi moral vključevati vseevropska prometna, energetska in komunikacijska omrežja ter programe, ki zagotavljajo finančna sredstva za raziskave in razvoj za dejavnosti, pomembne za varnost ali javni red Unije. Zaradi pomena teh projektov in programov za varnost in javni red Unije ter njihove čezmejne in omrežne narave bi morale države članice pregledovati tuje naložbe v podjetja v Uniji, ki so del teh projektov ali programov ali v njih sodelujejo, vključno s tistimi podjetji, ki prejemajo finančna sredstva Unije.

(28)Da bi se zagotovila ustrezna obravnava verjetnega učinka tuje naložbe na varnost ali javni red ene ali več držav članic, bi morala država članica, ki prejme ustrezno utemeljene pripombe drugih držav članic ali mnenje Komisije, te pripombe ali mnenje čim bolj upoštevati, med drugim tudi, če meni, da to ne vpliva na njeno lastno varnost ali javni red. Država članica bi se morala po potrebi uskladiti s Komisijo in zadevnimi državami članicami ter jim zagotoviti osnutek odločitve, temu pa priložiti pisne povratne informacije o tem, kako so bili pripombe in mnenje čim bolj upoštevani. Osnutek odločitve bi moral ostati odprt za spremembe, da se upoštevajo stališča, ki jih izrazijo zadevne države članice in Komisija.

(29)Da bi se zagotovilo učinkovito delovanje mehanizma sodelovanja, je pomembno od države članice, ki priglasi tuje naložbe prek mehanizma sodelovanja, zahtevati, zagotovi minimalen sklop informacij v standardizirani obliki. Kadar se sodelovanje nanaša na tujo naložbo, ki ni priglašena prek mehanizma sodelovanja, bi morala imeti država članica gostiteljica možnost zagotoviti vsaj enak minimalen sklop informacij. Komisija in države članice lahko od države članice, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, zahtevajo dodatne informacije. Tak zahtevek za dodatne informacije bi moral biti ustrezno utemeljen, omejen na informacije, ki jih države članice potrebujejo za predložitev pripomb ali ki jih Komisija potrebuje za izdajo mnenja, in sorazmeren z namenom zahteve ter ne bi smel neupravičeno obremenjevati države članice priglasiteljice in zadevnega podjetja. Komisija lahko po potrebi zahteva informacije od drugih organov Unije, kot so Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, enotni mehanizem nadzora ali Evropska centralna banka.

(30)Za zagotovitev, da sodelovanje temelji na popolnih in točnih informacijah, bi moral tuji vlagatelj ali podjetje zagotoviti vse ustrezne informacije, ki jih zahteva država članica, v kateri ima sedež, ali država članica gostiteljica. Kadar država članica v izjemnih okoliščinah kljub prizadevanjem ne more pridobiti informacij, ki jih zahteva druga država članica ali Komisija, bi jo morala o tem nemudoma obvestiti. V takem primeru bi morala pripomba druge države članice ali mnenje Komisije v okviru mehanizma sodelovanja temeljiti na informacijah, ki so ji na voljo.

(31)Za zagotovitev, da se mehanizem sodelovanja uporablja izključno za zaščito varnosti ali javnega reda, bi morale države članice ustrezno utemeljiti vsak zahtevek za informacije v zvezi z določenimi tujimi naložbami v drugi državi članici in vsako pripombo, ki jo izdajo tej državi članici. To je bistveno za preprečevanje zlorabe mehanizma in zagotavljanje, da je osredotočen izključno na vprašanja varnosti in javnega reda. Enake zahteve veljajo, kadar Komisija zahteva informacije o določeni tuji naložbi ali izda mnenje državi članici.

(32)Država članica oziroma Komisija lahko upošteva relevantne informacije, ki jih prejme od gospodarskih subjektov, organizacij civilne družbe ali socialnih partnerjev (kot so sindikati), o tuji naložbi, za katero je verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red. Te informacije bi bilo treba temeljito oceniti, na njihovi podlagi pa lahko država članica gostiteljica začne postopek preverjanja.

(33)Država članica gostiteljica lahko obvesti druge države članice ali Komisijo, če odkrije nove okoliščine ali informacije, ki bi lahko vplivale na oceno priglašene tuje naložbe. Drugim državam članicam in Komisiji se nato lahko odobri dodaten čas, da dopolnijo svojo oceno tuje naložbe. V takih primerih bi moralo biti vsako podaljšanje ocenjevalnega obdobja čim krajše in ne bi smelo neupravičeno odložiti celotnega postopka preverjanja.

(34)Da bi se zagotovila učinkovitost in uspešnost mehanizma sodelovanja, je treba uskladiti roke in postopke, kadar se v več državah članicah pregleduje več tujih naložb, povezanih z isto širšo transakcijo. Pri takih večdržavnih transakcijah bi moral vlagatelj različne prošnje za odobritev v zadevnih državah članicah vložiti v omejenem časovnem okviru. Poleg tega bi si morale te države članice prizadevati zahtevke v omejenem časovnem okviru priglasiti prek mehanizma sodelovanja. Da bi se zagotovila učinkovita obravnava teh večdržavnih transakcij, bi se morale zadevne države članice uskladiti in dogovoriti o tem, ali bi bilo treba tuje naložbe priglasiti, in o uskladitvi njihovih postopkovnih časovnih okvirov. Poleg tega bi se morale uskladiti tudi glede vsebine njihove končne odločitve. Če zadevne države članice nameravajo odobriti tujo naložbo pod določenimi pogoji, bi morale zagotoviti, da so ti pogoji med seboj združljivi in ustrezno obravnavajo čezmejna tveganja, preden prepovejo tujo naložbo, pa bi morale proučiti, ali za obravnavo verjetnega učinka na varnost ali javni red ne bi zadostovalo pogojno dovoljenje z usklajenimi ukrepi in njihovim usklajenim izvrševanjem. Komisija bi morala imeti možnost v celoti sodelovati pri takem usklajevanju.

(35)Da bi se zagotovil dosleden pristop k pregledu naložb po vsej Uniji, je bistveno, da so standardi in merila iz te uredbe, ki se uporabljajo za oceno verjetnih tveganj za varnost in javni red, določeni na ravni Unije. Ti bi morali vključevati učinek na varnost, celovitost, delovanje in odpornost kritične infrastrukture in notranjega trga, razpoložljivost in uporabo kritičnih tehnologij in znanja (vključno s ključnimi omogočitvenimi tehnologijami), stalno oskrbo z viri, ki so kritični za varnost ali javni red ter katerih motnja, nedelovanje, izguba ali uničenje bi znatno vplivalo na varnost in javni red ene ali več držav članic ali Unije kot celote, varnost vojaških objektov in drugih občutljivih javnih objektov ter zmogljivost za obravnavanje strateških odvisnosti. V zvezi s tem bi morale države članice in Komisija upoštevati tudi ozadje in okoliščine tuje naložbe, zlasti ali je bil vlagatelj vpleten v nezakonite dejavnosti, vključno s ponavljajočim se neizpolnjevanjem pravnih standardov Unije, ali je vključen v uresničevanje političnih ciljev tretjih držav, ali pa je njegov cilj povečanje njihovih vojaških zmogljivosti ali olajšanje kršitev mednarodnega prava. Doseganje ciljev politike tretje države lahko vključuje vpliv njene vlade na podjetja, kar lahko povzroči znatno izkrivljanje trga. V zvezi s tem bi morale države članice in Komisija po potrebi upoštevati tudi, zakaj za tujega vlagatelja, njegovega dejanskega lastnika ali njegovega odvisnega podjetja ali osebo, ki deluje v imenu ali po navodilih takega tujega vlagatelja, veljajo omejevalni ukrepi Unije v skladu s členom 215 PDEU.

(36)Kadar država članica gostiteljica meni, da je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red v Uniji, je primerno od te države članice zahtevati, da sprejme ustrezne ukrepe za ublažitev tveganj, kadar so taki ukrepi na voljo in po njenem mnenju veljajo za ustrezne, pri čemer bi morala čim bolj upoštevati pripombe drugih držav članic in, če je ustrezno, mnenje Komisije. Tuje naložbe bi bilo treba prepovedati le izjemoma in v primerih, ko blažitveni ukrepi ali ukrepi, ki so na voljo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, razen mehanizma pregleda, ne zadostujejo za ublažitev učinka na varnost ali javni red.

(37)Za podporo izvajanju mehanizma sodelovanja in spodbujanje izmenjave dobrih praks med državami članicami bi bilo treba ohraniti strokovno skupino za pregled tujih naložb, ustanovljeno v skladu z Uredbo (EU) 2019/452, njene naloge pa v skladu s to uredbo posodobiti.

(39)Da bi se zagotovila učinkovitost mehanizma sodelovanja, bi morale biti kontaktne točke, ki jih vzpostavijo države članice in Komisija, ustrezno strateško umeščene v zadevnih upravah. Poleg tega bi morale imeti usposobljeno osebje in potrebna pooblastila za opravljanje svojega dela v okviru mehanizma sodelovanja in zagotavljanje ustreznega ravnanja z zaupnimi informacijami v skladu z veljavnimi pravnimi okviri.

(40)Države članice in Komisijo bi bilo treba spodbujati, da v zvezi z vprašanji, povezanimi s pregledom tujih naložb, ki bi lahko vplivale na varnost ali javni red, dejavno sodelujejo s pristojnimi organi podobno mislečih tretjih držav. Namen takega upravnega sodelovanja bi moral biti izboljšati učinkovitost okvira za pregled tujih naložb s strani držav članic ter sodelovanje med državami članicami in Komisijo na podlagi te uredbe. Komisijo bi bilo treba obveščati o takih dvostranskih stikih, če se nanašajo na sistemska vprašanja, trende ali najboljšo prakso, povezane s pregledom naložb. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da spremlja razvoj v zvezi z mehanizmi pregleda v tretjih državah.

(41)Države članice in Komisija bi morale zagotoviti najvišjo raven zaupnosti informacij, ki jih predložijo ali prejmejo pri uporabi te uredbe, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Kadar bi nepooblaščeno razkritje informacij v različni meri škodovalo interesom Evropske unije ali ene ali več držav članic, bi moral organ izvora informacij določiti te informacije kot zaupne v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije. Države članice in Komisija bi se morale pri odgovarjanju na zahtevke za dostop do dokumentov, s katerimi se ravna pri uporabi te uredbe, uskladiti in zagotoviti vsaj raven varstva zaščitenih interesov, ki je na voljo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/20015, da bi zaščitile namen preiskav. Komisija bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev varstva zaupnih informacij, zlasti v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/4436 in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/4447. Podobno bi morale države članice in Komisija sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije8. To vključuje zlasti obveznost, da se ohrani zaupnost tajnih informacij in da se stopnja tajnosti tajnih podatkov ne sme znižati ali preklicati brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora. Organi bi morali vse netajne občutljive informacije ali informacije, ki so bile predložene zaupno, obravnavati kot zaupne.

__________________

5 Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj).

6 Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/443/oj).

7 Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/444/oj).

8 Sporazum med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (UL C 202, 8.7.2011, str. 13).

(43)Komisija bi morala pripraviti letno poročilo o izvajanju te uredbe ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu. Za večjo preglednost bi bilo treba poročilo objaviti. Poročilo bi moralo med drugim temeljiti na poročilih, ki jih Komisiji zaupno predložijo vse države članice, ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi varstva zaupnosti nekaterih informacij, zlasti kadar bi objava podatkov lahko vplivala na varnost ali javni red Unije ali ogrozila poslovno zaupnost. Poročilo bi moralo vključevati informacije o nastajajočih trendih in dejavnikih tveganja ter posodobitve glede ustreznega zakonodajnega razvoja v državah članicah.

(44)Komisija oceni delovanje in učinkovitost te uredbe tri leta po datumu začetka njene uporabe in nato vsakih pet let ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo bi moralo vsebovati zlasti oceno prispevka te uredbe h gospodarski varnosti Unije. Vsebovati bi moralo oceno, ali bi bilo treba to uredbo spremeniti. Kadar je v poročilu predlagana sprememba te uredbe, se mu lahko priloži zakonodajni predlog.

(46)Kadar tuja naložba pomeni koncentracijo, ki sodi na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 139/200412, bi bilo treba to uredbo uporabljati brez poseganja v uporabo člena 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004. To uredbo in člen 21(4) Uredbe (ES) št. 139/2004 bi bilo treba uporabljati dosledno. Če se zadevni področji uporabe navedenih uredb prekrivata, bi bilo treba razloge za izvajanje pregledov iz člena 1 te uredbe in pojem pravno utemeljenih interesov v smislu člena 21(4), tretji pododstavek, Uredbe (ES) št. 139/2004 razlagati dosledno in brez poseganja v oceno združljivosti nacionalnih ukrepov za zaščito teh interesov s splošnimi načeli in drugimi določbami prava Unije.

__________________

12 Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/139/oj).

(49)Da bi se upošteval razvoj v zvezi s projekti ali programi v interesu Unije in prilagodil seznam tehnologij, materialov, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom, zlasti v luči ocen tveganja, ki se izvedejo v okviru strategije Unije za gospodarsko varnost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Seznam projektov in programov v interesu Unije iz Priloge I bi moral zajemati projekte ali programe, ki jih zajema pravo EU in zagotavljajo razvoj, vzdrževanje ali nakup kritične infrastrukture, kritičnih tehnologij ali kritičnih virov, bistvenih za varnost ali javni red. Seznam tehnologij, materialov, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom, iz Priloge II bi moral vključevati področja, na katerih lahko tuje naložbe vplivajo na varnost ali javni red v več kot eni državi članici ali Uniji kot celoti prek ciljnega podjetja v Uniji, ki ne sodeluje v projektu ali programu v interesu Unije in iz njega ne prejema finančnih sredstev. Komisija bi morala zlasti posodobiti Prilogo I v primeru vzpostavitve novih projektov ali programov v interesu Unije v okviru prihodnjih večletnih finančnih okvirov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje16. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

__________________

16 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(50)Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti glede obrazcev, ki se uporabljajo za zagotavljanje minimalnih informacij o tujih naložbah ter za vlaganje prošenj za odobritev, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta17.

__________________

17 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(51)Uredbo (EU) 2019/452 bi bilo treba razveljaviti. Da bi se državam članicam in subjektom omogočilo dovolj časa za pripravo na izvajanje, bi se morala ta uredba uporabljati od [dodati datum: 12 mesecev po začetku veljavnosti]. Uporabljati bi se morala ne glede na vzpostavitev enotnega portala za vložitev prošenj za odobritev. V prehodnem obdobju med začetkom veljavnosti in uporabo te uredbe bi se morala še naprej uporabljati Uredba (EU) 2019/452 –

1.Ta uredba vzpostavlja okvir Unije za pregled tujih naložb, ki jih države članice izvajajo na svojem ozemlju, zaradi varnosti ali javnega reda, vključno z gospodarsko varnostjo.

2.Ta uredba vzpostavlja mehanizem sodelovanja, ki državam članicam in Komisiji omogoča, da si izmenjujejo ustrezne informacije o tujih naložbah, ocenijo njihov morebitni učinek na varnost ali javni red ter opredelijo in obravnavajo morebitne težave.

3.Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo v veljavi nacionalne določbe na področjih, ki jih ta uredba ne zajema, če te določbe ne spodkopavajo ciljev te uredbe in so skladne z njimi.

5.Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic na podlagi Pogodb, zlasti členov 49 in 63 PDEU, ali v njihovo pravico, da sprejmejo ukrepe, ki so utemeljeni z javnim redom ali javno varnostjo v skladu s členom 65 PDEU. Države članice zagotovijo, da so vsi ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, skladni z navedenimi obveznostmi. Ta uredba ne posega v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije.

(1)„tuja naložba“ pomeni kakršno koli naložbo tujega vlagatelja, ki jo opravi sam ali prek svojega odvisnega podjetja v Uniji, katere cilj je vzpostavitev ali ohranjanje trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in ciljnim podjetjem v Uniji, ki mu tuji vlagatelj da na voljo kapital za opravljanje gospodarske dejavnosti v državi članici, ter ki omogoča dejansko udeležbo pri upravljanju tega ciljnega podjetja v Uniji ali nadzoru nad njim;

črtano

črtano

(7)„odvisno podjetje tujega vlagatelja v Uniji“ pomeni podjetje, ki je ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice in izpolnjuje pogoje iz člena 22(1) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 201318 ter je pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujega vlagatelja;

__________________

18 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/34/oj).

(8)„ciljno podjetje v Uniji“ pomeni podjetje, ki je ali bo ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice;

(9)„ciljno podjetje v Uniji, ki je gospodarsko dejavno na enem od področij iz Priloge II“ pomeni ciljno podjetje v Uniji, ki je dejavno ali namerava biti dejavno na področjih zasnove, razvoja, ekstrahiranja, obdelave, proizvodnje, recikliranja ali dobave tehnologij, materiala, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so navedena v Prilogi II;

(18)„projekti ali programi v interesu Unije“ pomeni projekte ali programe, ki jih zajema pravo Unije in zagotavljajo razvoj, vzdrževanje ali nakup kritične infrastrukture, kritičnih tehnologij, kritičnih in nujnih storitev ali kritičnih virov, bistvenih za varnost ali javni red, ter so navedeni v Prilogi I;

2.Države članice zagotovijo, da se mehanizem pregleda iz odstavka 1 uporablja vsaj za naložbe, za katere velja zahteva glede odobritve v skladu s členom 4(4) in (4a).

3.Vsaka država članica priglasi Komisiji ukrepe, sprejete na podlagi odstavka 1, najpozneje do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Države članice nato priglasijo Komisiji kakršno koli spremembo svojega mehanizma pregleda v 30 dneh po sprejetju spremembe.

4.Komisija objavi seznam mehanizmov pregleda držav članic najpozneje tri mesece po prejemu vseh priglasitev odstavka 3 ali do ... [15 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe], kar koli nastopi prej. Komisija ta seznam posodablja.

(a)organu za pregled se zagotovijo ustrezni postopki in viri, da ugotovi, ali je pristojen za tujo naložbo, vloženo za odobritev. Postopek zajema začetni pregled, ki traja največ 35 koledarskih dni po prejetju popolne prošnje za odobritev, ki mu po potrebi sledi poglobljena preiskava, da se ugotovi, ali je za to tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red, pri čemer se upoštevajo vsaj merila iz člena 13. Namen poglobljene preiskave je zlasti ugotoviti, ali je odločitev o pregledu iz člena 14(1) ustrezna, in določiti njeno vsebino;

(b)organ za pregled spremlja mehanizem pregleda in odločitve o pregledu ter zagotavlja skladnost z njimi. Zlasti vzpostavi ustrezne postopke in priskrbi vire za odkrivanje, obravnavanje in preprečevanje izogibanja mehanizmu pregleda in odločitvam o pregledu;

(c)organ za pregled je pooblaščen, da na lastno pobudo začne pregled tujih naložb v 15 mesecih od zaključka tuje naložbe, za katero ne velja zahteva glede odobritve, če sumi, da bi lahko tuja naložba vplivala na varnost ali javni red;

(d)zaupne informacije, ki se dajo na voljo državi članici, ki izvaja pregled, vključno s poslovno občutljivimi informacijami in informacijami, ki so jih zadevna podjetja označila za zaupne, se zavarujejo;

(e)tuji vlagatelji, odvisna podjetja tujih vlagateljev v Uniji, prek katerih se izvaja tuja naložba, in podjetja, na katera se nanaša odločitev o pregledu, imajo možnost, da to odločitev pravočasno in učinkovito sodno izpodbijajo;

(f)objavi se letno poročilo, ki vključuje informacije o razvoju zadevne zakonodaje v državi članici ter zbirne in anonimizirane podatke o pregledanih naložbah, vključno z rezultati odločitev o pregledu, državljanstvom oziroma državo sedeža strani v naložbah, priglašenih organu za pregled, in gospodarskimi sektorji, v katerih so bile te transakcije izvedene, po potrebi pa tudi zadevnimi projekti ali programi v interesu Unije;

(g)tuje naložbe, za katere velja zahteva glede odobritve iz odstavkov 4 in 4a, vlagatelj, ki zaprosi za odobritev, vloži pri organu za pregled, ki jih pregleda pred njihovim zaključkom;

(h)organ za pregled je pooblaščen, da uvede blažitvene ukrepe, prepove ali odpravi tuje naložbe, za katere velja zahteva glede odobritve iz odstavka 4 ali 4a in ki niso bile vložene ali so bile vložene po zaključku, ter po potrebi učinkovito obravnava posledice neskladnosti z blažitvenimi ukrepi;

3.Države članice pred sprejetjem odločitve o odobritvi tuje naložbe, za katero veljajo blažitveni ukrepi, ali o prepovedi tuje naložbe obvestijo vlagatelja, ki zaprosi za odobritev, in navedejo razloge, na podlagi katerih nameravajo sprejeti odločitev, ob upoštevanju varstva informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z interesi EU ali ene ali več držav članic v zvezi z varnostjo ali javnim redom ali ene ali več držav članic, ter brez poseganja v pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu zaupnih informacij. Države članice tujemu vlagatelju omogočijo, da izrazi svoja stališča, ki jih upoštevajo, preden v skladu s členom 7(8) posredujejo osnutek odločitve.

(a)del enega od projektov ali programov v interesu Unije iz Priloge I ali v njem sodeluje, med drugim tudi kot prejemnik sredstev, kot je opredeljen v členu 2, točka 59, Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta19a, ali

__________________

1.Države članice Komisijo in druge države članice prek mehanizma sodelovanja priglasijo vsako tujo naložbo v ciljno podjetje v Uniji na njihovem ozemlju, ki:

(a)izpolnjuje pogoje iz člena 4(4), točka (a), ali člena 4(4a); ali

(i)ali je tuji vlagatelj ali odvisno podjetje tujega vlagatelja v Uniji pod neposrednim ali posrednim nadzorom vlade tretje države, vključno z državnimi organi, regionalnimi ali lokalnimi organi ali oboroženimi silami, med drugim tudi prek lastniške strukture, znatnega financiranja, posebnih pravic ali direktorjev ali upraviteljev, ki jih imenuje država, ali drugih značilnosti, katerih namen je vplivati na odločitve vodstva;

(ii)za tujega vlagatelja, fizično osebo ali subjekt, ki nadzoruje tujega vlagatelja, dejanskega lastnika tujega vlagatelja, katero koli odvisno podjetje tujega vlagatelja ali katero koli drugo stran, ki je v lasti ali pod nadzorom takega tujega vlagatelja ali deluje v njegovem imenu ali po njegovih navodilih, veljajo omejevalni ukrepi Unije v skladu s členom 215 PDEU;

(iii)tuji vlagatelj ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij je bilo vključeno v tujo naložbo, ki jo je predhodno pregledala država članica in ki ni bila odobrena ali pa je bila odobrena le pod določenimi pogoji; da se to ugotovi, se država članica priglasiteljica opira na informacije, ki so ji na voljo, vključno z informacijami iz varne podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 7(10), in informacije, ki jih v zvezi s tem zagotovi tuji vlagatelj; ali

2.Države članice priglasijo Komisiji in drugim državam članicam vsako tujo naložbo na njihovem ozemlju, ki ni bila priglašena v skladu z odstavkom 1, pri kateri začnejo poglobljeno preiskavo v okviru svojih postopkov pregleda.

Države članice priglasijo vsako tujo naložbo, ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavkov 1 in 2, če država članica gostiteljica meni, da bi lahko bila tuja naložba v interesu drugih držav članic in Komisije z vidika varnosti ali javnega reda, med drugim tudi v primerih, ko ima ciljno podjetje v Uniji znaten obseg dejavnosti v drugih državah članicah ali pripada skupini podjetij, ki ima v različnih državah članicah več podjetij, ki so gospodarsko dejavna na enem od področij iz Priloge II.

črtano

1.Države članice zagotovijo, da priglasitev v skladu s členom 5 vsebuje informacije iz člena 10(1) ter se pošlje Komisiji in drugim državam članicam:

(a)v 15 koledarskih dneh od prejema popolne prošnje za odobritev tuje naložbe, ki izpolnjuje katerega koli od pogojev iz člena 5(1), (2a) ali (3);

(b)v 5 koledarskih dneh od začetka poglobljene preiskave tuje naložbe, ki izpolnjuje pogoje iz člena 5(2).

črtano

Pripombe držav članic ter mnenja in odločitve Komisije o priglašenih tujih naložbah

Vsaka država članica lahko državi članici priglasiteljici izda ustrezno utemeljene pripombe. Država članica lahko izda take pripombe, če:

Komisija lahko izda ustrezno utemeljeno mnenje, naslovljeno na državo članico priglasiteljico. Komisija izda tako mnenje, če:

3.Komisija izda ustrezno utemeljeno mnenje, naslovljeno na vse države članice, če meni, da bi lahko več tujih naložb ali drugih podobnih naložb, če bi bile izvedene, skupaj in ob upoštevanju njihovih značilnosti vplivalo na varnost ali javni red Unije. Po izdaji mnenja Komisija po potrebi razpravlja z državami članicami o ukrepih za obravnavo ugotovljenih tveganj.

(a)pošlje mnenja, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (c) odstavka 2, vsem državam članicam, ki so predložile pripombe, in obvesti druge države članice, da je bilo mnenje izdano;

(b)pošlje mnenja, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (b) odstavka 2, in mnenja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, vsem državam članicam.

5.Kadar država članica gostiteljica prejme pripombo druge države članice v skladu z odstavkom 1 ali mnenje Komisije v skladu z odstavkom 2 ali 3, to pripombo ali mnenje čim bolj upošteva.

6.Po prejemu pripombe v skladu z odstavkom 1 ali mnenja v skladu z odstavkom 2 se država članica gostiteljica po potrebi posvetuje z državami članicami, ki so izdale pripombe, in Komisijo. V okviru teh posvetovanj država članica gostiteljica organizira sestanek s temi državami članicami, kjer je ustrezno, in Komisijo, da bi razpravljale o tem, kako najbolje obravnavati ugotovljena tveganja. Če se država članica gostiteljica ne strinja z ugotovljenimi tveganji oziroma ukrepom, predlaganim s pripombo ali v mnenju, si države članice in Komisija prizadevajo poiskati alternativne rešitve. Kadar se pripomba ali mnenje nanaša na večdržavno transakcijo, so tudi druge države članice, ki so priglasile tujo naložbo, pozvane, da na tem sestanku razpravljajo o tem, ali so načrtovani rezultati med seboj združljivi oziroma ali se lahko s predvidenimi pogoji ustrezno obravnavajo ugotovljena čezmejna tveganja.

črtano

8.Po sestanku iz odstavka 6 država članica gostiteljica zadevnim državam članicam in Komisiji pošlje osnutek odločitve o pregledu in predloži pisno obrazložitev o tem:

črtano

črtano

9.Kadar država članica ali Komisija meni, da osnutek odločitve o pregledu iz odstavka 8 tega člena, s katerim se odobri tuja naložba na podlagi člena 14(1), točka (a), ali člena 14(2), ne obravnava ustrezno ali zmanjšuje tveganj za varnost in javni red, lahko vloži ustrezno utemeljen ugovor. O ugovoru uradno obvestijo državo članico gostiteljico in po potrebi druge države članice, ki so podale pripombe, ter Komisijo. Država članica gostiteljica začasno prekine postopek pregleda, dokler Komisija ne sprejme sklepa v skladu z odstavkoma 9b in 9c tega člena. Država članica gostiteljica tujega vlagatelja obvesti o začasni prekinitvi.

črtano

Roki in postopki, ki se uporabljajo za mehanizem sodelovanja in odločitve na ravni Unije

(a)Države članice obvestijo državo članico priglasiteljico, da si pridržujejo pravico do izdaje pripomb najpozneje v 15 koledarskih dneh po prejemu priglasitve v skladu s členom 5;

(b)Komisija obvesti državo članico priglasiteljic, da si pridržuje pravico do izdaje mnenja najpozneje v 20 koledarskih dneh po prejemu priglasitve v skladu s členom 5.

(a)kadar si država članica pridržuje pravico, da izda pripombe o priglašeni tuji naložbi, in od države članice priglasiteljice zahteva dodatne informacije, se zadevne pripombe naslovijo na državo članico priglasiteljico najpozneje 35 koledarskih dni po prejemu popolne priglasitve tuje naložbe;

(b)kadar si Komisija pridržuje pravico, da izda mnenje o priglašeni tuji naložbi, ne da bi od države članice priglasiteljice zahtevala dodatne informacije, se zadevno mnenje naslovi na državo članico priglasiteljico najpozneje 45 koledarskih dni po prejemu popolne priglasitve tuje naložbe;

(c)kadar si država članica pridržuje pravico, da izda pripombe o priglašeni tuji naložbi, in od države članice priglasiteljice zahteva dodatne informacije, se zadevne pripombe naslovijo na državo članico priglasiteljico najpozneje 20 koledarskih dni po prejemu popolnih dodatnih informacij;

(d)kadar si Komisija pridržuje pravico, da izda mnenje o priglašeni tuji naložbi, in od države članice priglasiteljice zahteva dodatne informacije, se zadevno mnenje naslovi na državo članico priglasiteljico najpozneje 30 koledarskih dni po prejemu popolnih dodatnih informacij.

črtano

4.Država članica priglasiteljica obvesti Komisijo in druge države članice o vseh bistvenih novih informacijah ali okoliščinah, ki so pomembne za oceno tuje naložbe, ki je že bila priglašena v skladu s členom 5. Če so te informacije na voljo pred iztekom rokov iz odstavka 3, država članica priglasiteljica, Komisija in druge države članice dosežejo dogovor o vzajemno sprejemljivem podaljšanju roka. Če se roki za oceno prvotne priglasitve iz odstavka 3 iztečejo, se nadaljujejo v skladu z roki iz točk (c) in (d) odstavka 3.

5.Država članica priglasiteljica nemudoma zagotovi popolne dodatne informacije, ki jih zahtevajo Komisija ali druge države članice v skladu z odstavkom 2. Kadar država članica priglasiteljica zagotovi državi članici dodatne informacije, se slednje hkrati pošljejo Komisiji.

8.Kadar država članica priglasiteljica zaradi izjemnih okoliščin meni, da je treba zaradi njene varnosti ali javnega reda sprejeti odločitev o pregledu v skladu s členom 14(1) pred iztekom rokov iz odstavka 3, o tem obvesti druge države članice in Komisijo ter ustrezno utemelji potrebo po takojšnjem ukrepanju. Druge države članice čim prej predložijo pripombe oziroma Komisija čim prej izda mnenje. Ta postopek se ne uporablja za izključno komercialne interese vlagatelja, ki zaprosi za odobritev.

1.Kadar država članica meni, da je za tujo naložbo na ozemlju druge države članice, ki ni bila priglašena prek mehanizma sodelovanja, verjetno, da bo negativno vplivala na njeno varnost ali javni red, ali če Komisija meni, da bo tuja naložba najverjetneje negativno vplivala na varnost ali javni red v več državah članicah oziroma zaradi varnosti ali javnega reda ogrozila projekte ali programe v interesu Unije, lahko Komisija v zvezi s to tujo naložbo začne postopek na lastno pobudo. Država članica ali Komisija pred začetkom postopka preveri, ali država članica gostiteljica, v kateri se naložba načrtuje ali zaključi, ne namerava priglasiti tuje naložbe prek mehanizma sodelovanja.

2.Države članice in Komisija imajo največ 15 mesecev po zaključku tuje naložbe pravico do začetka postopka iz odstavka 1, če zadevna tuja naložba medtem ni bila priglašena prek mehanizma sodelovanja.

črtano

črtano

5.Država članica ali Komisija začne postopek na lastno pobudo tako, da državi članici gostiteljici pošlje ustrezno utemeljen zahtevek za informacije. Vsak zahtevek za informacije v skladu s tem odstavkom je ustrezno utemeljen, omejen na informacije, ki jih države članice potrebujejo za predložitev pripomb ali ki jih Komisija potrebuje za izdajo mnenja, in sorazmeren z namenom zahteve ter ne obremenjuje neupravičeno države članice gostiteljice. Kadar zahtevek za informacije predloži država članica, ga hkrati pošlje Komisiji.

6.Država članica gostiteljica nemudoma zagotovi popolne informacije, ki jih zahtevajo druge države članice ali Komisija v skladu z odstavkom 5. Kadar država članica gostiteljica zagotovi državi članici te informacije, se hkrati pošljejo Komisiji.

7.Po prejemu informacij iz odstavka 6 lahko države članice predložijo pripombe, Komisija pa lahko državi članici gostiteljici predloži mnenje najpozneje 30 koledarskih dni po prejemu popolnih informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 5. Če je postopek začela država članica, ima Komisija za mnenje na voljo dodatnih 15 koledarskih dni. Država članica gostiteljica te pripombe ali mnenje upošteva v čim večji meri.

črtano

črtano

1.Države članice zagotovijo vsaj naslednje informacije v priglasitvi iz člena 5 in v odgovoru na zahtevek za informacije iz člena 9(5):

(e)ime, naslov in dejavnosti tujega vlagatelja;

črtano

4.Po potrebi lahko država članica gostiteljica od vlagatelja, ki zaprosi za odobritev, ali katerega koli drugega ustreznega podjetja zahteva, da med drugim zagotovi informacije iz odstavka 1 tega člena in člena 8(2). Zahtevek za informacije se lahko nanaša na informacije, ki jih država članica potrebuje za ugotovitev, ali je izpolnjen kateri od pogojev iz člena 5(1). Zadevno podjetje zagotovi zahtevane informacije državi članici, v kateri se tuja naložba načrtuje ali zaključi, v 15 koledarskih dneh od zahtevka.

5.Država članica gostiteljica in Komisija lahko od drugih držav članic zahtevajo, da od podjetij na njihovem ozemlju zahtevajo informacije, če so slednje pomembne in nujno potrebne za oceno tuje naložbe v skladu s členom 13. Država članica, ki prejme zahtevek za pridobitev informacij, od podjetja nemudoma zahteva, da zagotovi te informacije, ter jih sporoči državi članici gostiteljici in Komisiji v skladu s postopkom iz člena 8(5) oziroma 9(6).

6.Država članica Komisijo in druge zadevne države članice obvesti, če v izjemnih okoliščinah kljub prizadevanjem ne more zagotoviti informacij iz odstavkov 4 ali 5 tega člena, člena 8(2) ali člena 9(5). Navedena država članica ustrezno pojasni razloge, zakaj ni mogla zagotoviti informacij.

1.Države članice zagotovijo potrebne vire ter pravna in upravna sredstva za učinkovito in uspešno izvedbo nalog, ki so jim bile naložene za izpolnitev ciljev te uredbe, vključno z učinkovito in uspešno udeležbo v mehanizmu sodelovanja.

4.Mehanizmi pregleda držav članic omogočajo dovolj sredstev, da se ocenijo in čim bolj upoštevajo pripombe drugih držav članic in mnenja Komisije, preden se sprejme odločitev o pregledu. To vključuje vsa potrebna pravna sredstva in pooblastila za obravnavo izraženih pomislekov ali verjetnih učinkov, ki jih je druga država članica ali Komisija določila v svoji odločitvi o pregledu ali v katerem koli drugem ustreznem instrumentu, ki ga ima na voljo.

5.Države članice zagotovijo, da njihova nacionalna zakonodaja omogoča izpolnjevanje obveznosti iz člena 7.

7.Kadar blažitveni ukrepi iz odločitve o pregledu zahtevajo skladnost podjetij s sedežem v več kot eni državi članici, zadevne države članice sodelujejo med seboj pri spremljanju in izvrševanju odločitve o pregledu. Države članice zagotovijo, da imajo na voljo vsa potrebna pravna sredstva in pooblastila za učinkovito obravnavanje posledic neskladnosti z blažitvenimi ukrepi iz odločitve o pregledu druge države članice ali Komisije.

1.Informacije, prejete v skladu s postopki iz členov 5, 7, 9 in 9a, se uporabijo samo za namene, za katere so bile zahtevane, razen če:

(b)Sodišče Evropske unije ali sodišče države članice gostiteljice zahteva take informacije za namene sodnega postopka.

črtano

2.Komisija za namene izdaje ustrezno utemeljenega mnenja v skladu s členom 7(2) ali (3) ali členom 9(7) ali sklepom na podlagi člena 7(9b) ali (9c) določi, ali je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red.

3.Pri določanju, ali je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red, država članica ali Komisija upošteva zlasti, ali je za zadevno naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na:

(a)varnost, celovitost, delovanje in odpornost kritične infrastrukture, vključno z zemljišči in lastnino, ki so ključni za uporabo takšne kritične fizične ali virtualne infrastrukture; v tem okviru se na podlagi razpoložljivih informacij oceni tudi, ali je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na odpornost kritičnih subjektov, opredeljenih v skladu z Direktivo (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta20, in subjektov v okviru Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta21. Upoštevajo se rezultati usklajenih ocen tveganja za varnost, vključno s tistimi v zvezi s kritičnimi dobavnimi verigami na ravni Unije, izvedenih v skladu s členom 22(1) Direktive (EU) 2022/2555, ki zajemajo tehnične in netehnične dejavnike tveganja;

__________________

20 Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2557/oj).

21 Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (UL L 333, 27.12.2022, str. 80, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2555/oj).

(b)razpoložljivost in uporabo kritičnih tehnologij, tehnološko varnost in uhajanje tehnologije;

(c)varnost in odpornost dobavnih verig za kritične vire;

(d)varstvo občutljivih informacij, vključno z osebnimi podatki, kot so opredeljeni v členu 4, točka (1), Uredbe (EU) 2016/6791a, zlasti v zvezi z zmožnostjo tujega vlagatelja, da dostopa do takih informacij, jih nadzira in kako drugače obdeluje,

(e)svobodo in pluralnost medijev, vključno s spletnimi platformami in platformami družbenih medijev, ki se lahko uporabijo za obsežno dezinformiranje ali kriminalne dejavnosti, temeljne pravice, družbeni diskurz in volilne procese ter nevtralnost, objektivnost in pluralnost izobraževanja, ali

(a)ali so bili tuji vlagatelj, fizična oseba ali subjekt, ki nadzoruje tujega vlagatelja, dejanski lastnik tujega vlagatelja, katero koli od odvisnih podjetij tujega vlagatelja ali katera koli druga stran, ki je v lasti ali pod nadzorom tujega vlagatelja ali deluje v njegovem imenu ali po njegovih navodilih, vključeni v tujo naložbo, ki jo je predhodno pregledala država članica ali, kjer je ustrezno, tretja država z uveljavljenim mehanizmom za pregled neposrednih tujih naložb, s katero Unija sodeluje na področju pregleda naložb, in ni bila odobrena ali pa je bila odobrena le pod določenimi pogoji; da se to ugotovi, se države članice in Komisija opirajo na informacije, ki so jim na voljo, vključno z informacijami iz varne podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu s členom 12a (6a);

(d)ali sta tuji vlagatelj ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij izvajala nezakonite ali kriminalne dejavnosti, vključno s pranjem denarja in izogibanjem omejevalnim ukrepom Unije v skladu s členom 215 PDEU;

(e)ali je za tujega vlagatelja, fizično osebo ali subjekt, ki nadzoruje tujega vlagatelja, dejanskega lastnika tujega vlagatelja, katero koli odvisno podjetje tujega vlagatelja ali katero koli drugo stran, ki je v lasti ali pod nadzorom tujega vlagatelja ali deluje v njegovem imenu ali po njegovih navodilih, verjetno, da si bo prizadevala za uresničevanje političnih ciljev tretje države, podpirala tveganja v zvezi s kršitvami mednarodnega prava s strani tretje države ali omogočala povečanje njenih vojaških zmogljivosti;

Odločitve o pregledu tujih naložb

Kadar država članica gostiteljica ob upoštevanju meril iz člena 13 in po potrebi ob upoštevanju pripomb drugih držav članic v skladu s členom 7(1) ali 9(7) oziroma mnenja Komisije v skladu s členom 7(2) ali (3) ali 9(7) in brez poseganja v pooblastila Komisije za sprejemanje odločitve na podlagi člena 7(9c), sklene, da je za tujo naložbo verjetno, da bo negativno vplivala na varnost ali javni red v eni ali več državah članicah, tudi kar zadeva projekte ali programe v interesu Unije, izda odločitev o pregledu, s katero:

Odločitev o pregledu je v skladu z načelom sorazmernosti, temelji na dokumentiranih tveganjih in upošteva vse okoliščine tuje naložbe.

2.Kadar država članica gostiteljica sklene, da ni verjetno, da bi tuja naložba negativno vplivala na varnost ali javni red ali meni, da so na voljo drugi ukrepi v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki so ustrezni za učinkovito obravnavanje učinka tuje naložbe na varnost in javni red, in razen v primerih, ko je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 7(9c), se tuja naložba odobri brez pogojev.

Države članice in Komisija lahko v zvezi z vprašanji, povezanimi s pregledom naložb zaradi varnosti in javnega reda, sodelujejo s pristojnimi organi tretjih držav in sodelujejo prek dvostranskih in večstranskih platform. To sodelovanje lahko vključuje izmenjavo informacij in dobrih praks ter tehnično podporo in podporo za krepitev zmogljivosti. V okviru tega sodelovanja Komisija spodbuja tretje države, zlasti tiste, ki so kandidatke za pristop k Uniji, in države v sosedstvu Unije, da vzpostavijo mehanizme pregleda naložb.

(Ne zadeva slovenske različice.)

(c)informacije o številu prepovedanih tujih naložb in tujih naložb, katerih prošnja za odobritev je bila umaknjena, ali tujih naložb, ki so bile nevtralizirane;

(e)informacije o izvoru tujih vlagateljev in sektorju dejavnosti ciljnih podjetij, ki so predmet tujih naložb, ki so bile pregledane, odobrene brez pogojev, odobrene s pogoji, oziroma tujih naložb, ki so bile prepovedane;

(f)opis tveganj in ranljivosti, ki so bile ugotovljene pri tujih naložbah in na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o pregledu;

2.Komisija na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1, svoje prakse izvajanja in na podlagi svoje ocene trendov in razvoja vsako leto do 30. septembra, začenši leta ... [prvo leto uporabe te uredbe], Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo se objavi.

1.Komisija oceni delovanje in učinkovitost te uredbe tri leta po datumu začetka njene uporabe in nato vsakih pet let ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice sodelujejo v tem postopku ocenjevanja in Komisiji po potrebi zagotovijo dodatne informacije za pripravo tega poročila. Poročilo vključuje analizo razvoja tujih naložb v Uniji in oceno prispevka te uredbe h gospodarski varnosti Unije. Vključevati bi moral oceno, ali bi bilo treba spremeniti pogoje iz člena 4(4) in (4a), da bi se zagotovil dosleden pristop k pregledu tujih naložb, ob upoštevanju meril iz člena 13(3) in (4), vključno z varnostjo vojaških objektov in drugih občutljivih javnih objektov. V poročilu se ocenijo tudi stroški podjetij, povezani z izpolnjevanjem obveznosti.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20, da se po potrebi spremeni seznam tehnologij, materialov, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom, iz Priloge II zaradi upoštevanja spremembe okoliščin, ki so pomembne za varnost ali javni red Unije. Ti premisleki vključujejo zlasti naslednje:

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

črtano

2.Izvedbeni akti iz člena 10(2), člena 12a(3), člena 12a(6) in člena 16(1a) se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

Uredba (EU) 2019/452 se razveljavi z učinkom od ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Uporablja se od ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Uredba (EU) 2024/1679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, spremembi Uredbe (EU) 2021/1153 in uredbe (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1315/2013 (UL L 2024/1679, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1679/oj).

Seznam tehnologij, materialov, sredstev, objektov, opreme, omrežij, sistemov, storitev in gospodarskih dejavnosti, ki so še posebej pomembni za interese Unije v zvezi z varnostjo ali javnim redom

a.polprevodniške tehnologije:

–zasnova integriranih vezij in drugi polprevodniki, vključno z mikroprocesorji, grafičnimi procesorji, mikrokrmilniki, logičnimi čipi, pomnilniškimi čipi, radiofrekvenčnimi čipi, fotonskimi čipi, analognimi čipi, kvantnimi čipi, optičnimi polprevodniki, močnostnimi polprevodniki, diskretnimi polprevodniki in senzorji/mikrosistemi ter bistvenimi pravicami intelektualne lastnine v zvezi s polprevodniki,

–programska oprema za avtomatizacijo snovanja elektronskih elementov za zasnovo integriranih vezij in drugih polprevodnikov ali za zasnovo napredne embalaže,

–čelna izdelava integriranih vezij in drugih polprevodnikov,

–sestavljanje, preskušanje in pakiranje integriranih vezij in drugih polprevodnikov, vključno z naprednimi ploščami tiskanega vezja in embalažo,

b.umetnointeligenčne tehnologije, kar pomeni vse tehnologije ali strokovno znanje, povezano s strojno podprtim sistemom, ki je zasnovan za delovanje z različnimi stopnjami avtonomije in lahko po uvedbi kaže prilagodljivost ter na podlagi prejetih vhodnih podatkov za eksplicitne ali implicitne cilje sklepa, kako ustvariti izhodne podatke, kot so napovedi, vsebine, priporočila ali odločitve, ki lahko vplivajo na fizično ali virtualno okolje (v nadaljevanju: umetnointeligenčni sistem), ki se uporabljajo za naslednje aplikacije:

–generativni umetnointeligenčni sistemi, ki so bili naučeni z uporabo več kot 10^25 FLOPS (operacijami s plavajočo vejico),

–generativni umetnointeligenčni sistemi, ki so bili v veliki meri naučeni z biološkimi/genomskimi podatki, ali so zasnovani za uporabo v biotehnološkem, vesoljskem ali obrambnem okviru,

črtano

črtano

–varne digitalne komunikacije in povezljivost, na primer radijsko dostopovno omrežje ter odprto radijsko dostopovno omrežje, 5G in 6G ter laserske in svetlobne komunikacije,

–tehnologije za kibernetsko varnost, vključno s sistemi za kibernetski nadzor, šifriranje, kibernetsko varnost in preprečevanje ter ugotavljanje kibernetskih vdorov, digitalna forenzika,

h.energetske tehnologije, storitve in infrastruktura:

–jedrske tehnologije, reaktorji in proizvodnja električne energije, tehnologije jedrske pretvorbe/bogatenja/recikliranja, skladiščenje in odstranjevanje radioaktivnih jedrskih odpadkov,

–neto ničelne tehnologije, vključno s fotovoltaiko in sončno toplotno infrastrukturo, pa tudi tehnologije energije iz obnovljivih virov na kopnem in na morju,

–evropska in čezmejna omrežja, vključno s pametnimi omrežji in rešitvami za shranjevanje energije, baterije, tehnologije baterij za uporabo v omrežjih in vključevanje energije iz obnovljivih virov;

5.Naslednji kritični subjekti in dejavnosti v finančnem sistemu Unije: