1.priznava napredek, ki je bil v zadnjih desetih letih dosežen z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora in enotnega mehanizma za reševanje; ugotavlja, da bančna unija ne bo dokončana brez vzpostavitve tretjega stebra, ki je evropski sistem jamstva za vloge;

2.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov še naprej ključna prednostna naloga; poudarja, da ta projekta gospodinjstvom ter malim in srednjim podjetjem omogočata širši dostop do financiranja, zmanjšujeta veliko odvisnost od bančnih posojil za spodbujanje naložb in ustvarjanje delovnih mest, povečujeta finančno stabilnost, zmanjšujeta učinek upada gospodarske rasti, podpirata konkurenčnost, ponujata dodatne naložbene priložnosti, financirata prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter sproščata potencial EU za rast; ugotavlja, da mora Komisija upoštevati posebnosti različnih bančnih modelov ter ohraniti enake konkurenčne pogoje;

3.ugotavlja, da se je treba pripraviti na stresne dogodke v bančništvu, ki bi lahko privedli do navalov na banke, kakršni so se zgodili marca 2023 v nekaterih jurisdikcijah zunaj EU, in da je treba zagotoviti stabilnost vlog;

4. poudarja, da je kibernetska odpornost ključni element konkurenčnosti bančnega sektorja EU, zlasti ob upoštevanju geopolitičnih razmer in potrebe po ohranitvi finančne stabilnosti;

5.ugotavlja, da bi bolj povezana bančna unija pripomogla k večji odpornosti bančnega sektorja EU, izboljšala dostop do kreditov in zmanjšala stroške; ugotavlja, da bi boljše čezmejno povezovanje bančnega poslovanja povečalo možnosti za porazdelitev tveganja v zasebnem sektorju in zagotovilo diverzifikacijo bančnega trga EU; poudarja, da bolj povezana bančna unija ne pomeni nujno bolj konsolidiranega bančnega trga in da diverzificiran bančni trg prinaša prednosti za konkurenco; poudarja, da bo povsem razvita bančna unija evropskim bankam omogočila rast in boljši položaj za konkuriranje na mednarodnem prizorišču;

6.obžaluje, da je zmožnost bank EU za financiranje večjih naložb omejena zaradi manjše dobičkonosnosti, zaradi česar ne morejo biti konkurenčne; ugotavlja, da je vrzel v dobičkonosnosti v primerjavi z drugimi jurisdikcijami posledica strukturnih in regulativnih dejavnikov, ter poziva k pregledu, da bi racionalizirali regulativni okvir; ugotavlja, da so zaradi posebne narave bančnega sistema EU, ki ga sestavlja veliko število manjših bank, potrebne sorazmerne rešitve, s katerimi se to upošteva in ki so prilagojene njegovim značilnostim, hkrati pa ne ogrožajo finančne stabilnosti; se zaveda tveganja „prevelik, da bi propadel“;

7.poziva Komisijo, naj oceni potrebo po oblikovanju ciljno usmerjenih okvirov znotraj bančne unije za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja in zagonska podjetja ter s tem prizna vlogo teh podjetij kot hrbtenice gospodarstva EU;

8.obžaluje, da je čezmejna dejavnost bank EU še vedno precej omejena, zlasti pri odobravanju posojil; zato meni, da je pomembno dokončati bančno unijo, da bi ohranili prost pretok kapitala na popolnoma povezanem notranjem trgu;

9.poziva banke EU, ki še vedno poslujejo v Rusiji, da čim prej izstopijo z ruskega trga; poziva nadzorne institucije, naj poskrbijo, da bodo te banke pospešeno izstopile z ruskega trga;

10.poziva Komisijo, naj nadalje preuči, ali bi vzpostavitev ločene jurisdikcije za banke EU z znatnimi čezmejnimi operacijami Poročilo Maria Draghija, str. 61. lahko pripomogla k dokončanju bančne unije ali pa bi to povečalo razdrobljenost bančnega sektorja;

11.ugotavlja, da bi ob ustreznem upoštevanju tveganj finančne stabilnosti lahko preučili možnost pregleda okvira listinjenja za krepitev evropskih trgov in uvedbe evropskih zavarovanih obveznic kot orodja financiranja z dvojnim zavarovanjem za mala in srednja podjetja pri dolgoročnem financiranju;

12.poudarja, da je finančna pismenost v sodobnih gospodarstvih bistvenega pomena, saj prispeva k odpornosti bančnih sistemov v državah članicah in spodbuja čezmejne finančne dejavnosti;

13.poudarja, da bo bančna unija zaradi visoke ravni varstva potrošnikov odpornejša;

14.ugotavlja, da bi se morala Komisija osredotočiti na vidike, ki prispevajo k doseganju ciljev digitalizacije, modernizacije, poenostavitve, racionalizacije in večje konkurenčnosti; vztraja, da so pravna varnost, varnost, predvidljivost in stabilnost bistvene, da lahko banke v EU poslujejo v ugodnih razmerah;

15.ugotavlja, da so lahko poleg tradicionalnih posojil za rast in konkurenčnost EU koristni tudi različni viri financiranja, ter priznava, da imajo rešitve financiranja s premoženjskim kritjem nizko tveganje;

16. je seznanjen z napredkom ECB pri digitalnem euru in s parlamentarnim dialogom z ECB o tej temi; razume obstoječe pridržke, kot na primer v zvezi z njegovo funkcionalnostjo zunaj spleta, saj transakcije brez spletne povezave zmanjšujejo vidljivost in ovirajo preprečevanje finančnega kriminala; opozarja, da bi moral digitalni euro dopolnjevati gotovino, ne pa je nadomestiti; meni, da je odločitev o tem, ali naj se digitalni euro uvede ali ne, v končni fazi politična odločitev, ki jo morata sprejeti sozakonodajalca EU, saj utegne močno vplivati na številna področja EU, vključno z zasebnostjo, varstvom potrošnikov, finančno stabilnostjo, finančno politiko in drugimi področji, ki – strogo gledano – presegajo okvir monetarne politike;

17.obžaluje, da nekaterim finančnim institucijam ne uspe zagotoviti uravnotežene zastopanosti spolov, zlasti v svojih vodstvenih organih; poudarja, da je uravnotežena zastopanost spolov v vodstvenih organih in delovni sili koristna v družbenem in gospodarskem smislu; poziva finančne institucije, naj redno posodabljajo svoje politike raznolikosti in vključevanja ter prispevajo k spodbujanju zdrave delovne kulture, ki daje prednost vključevanju; poziva zasebne in javne subjekte, naj obravnavajo pomanjkanje raznolikosti in neuravnoteženo zastopanost spolov v upravnih organih finančnih institucij;

18.pozdravlja, da sta sozakonodajalca sprejela novi bančni sveženj o izvajanju standardov okvira Basel III v EU; se zaveda, da še vedno ni jasno, kako se bodo izvajali standardi okvira Basel III v nekaterih drugih jurisdikcijah, in da to lahko ogrozi enake konkurenčne pogoje na mednarodni ravni; poudarja, da bi morala Komisija oceniti, ali bi lahko ciljno usmerjene spremembe prispevale k ohranjanju mednarodne konkurenčnosti bank EU brez oslabitve njihove odpornosti; opozarja, da je bil z delegiranim aktom o datumu začetka uporabe kapitalskih zahtev za tržno tveganje datum začetka uporabe novega okvira tržnega tveganja preložen za eno leto, in sicer na 1. januar 2026; poziva Komisijo, naj oceni, ali je treba pregledati odločitve o enakovrednosti, sprejete v jurisdikcijah, ki ne izvajajo standardov Basel III, da bi ohranili finančno stabilnost finančnega sektorja EU;

19.priznava vse pogostejši pojav zaprtja bančnih poslovalnic, kar prispeva k tveganju, da jih v nekaterih regijah sploh ne bo, kar še posebej negativno vpliva na ranljive državljane brez digitalnega dostopa; poudarja ključno vlogo manjših bank pri zagotavljanju dostopa do osnovnih bančnih storitev, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih, s čimer podpirajo gospodinjstva, mala in srednja podjetja ter lokalna gospodarstva; ugotavlja, da lahko visoki stroški nadzora in regulativna bremena pomenijo velike izzive za manjše banke; poudarja, da je treba pri bančnem nadzoru uporabljati načelo sorazmernosti, pri čemer je treba zagotoviti, da bo intenzivnost regulacije prilagojena velikosti, profilu tveganja in poslovnemu modelu ustanov, pri čemer je treba upoštevati bistveno teritorialno vlogo manjših bank in njihove posebne značilnosti;

20.opozarja, da bančni sveženj vsebuje veliko število pooblastil za Evropski bančni organ, katerega poziva, naj ta pooblastila spoštuje;

21.ugotavlja, da je bančni sektor že znotraj obstoječega regulativnega okvira pokazal svojo odpornost med dogodki na trgu v zadnjih letih in da povprečni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala ostaja na visoki ravni, in sicer 15,81 %;

22.ugotavlja, da delež slabih posojil (2,30 %) in količnik likvidnostnega kritja (159,39 %) ostajata stabilna;

23.ugotavlja, da so stopnje izpostavljenosti nedonosnim kreditom različne, in opozarja, da imajo nekatere države članice stopnjo izpostavljenosti 1 % ali celo manj, v drugih državah članicah pa ta stopnja presega 4 %; meni, da bi se morala prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti evropskih bank tej vrsti posojil nadaljevati kot dobra praksa obvladovanja tveganja;

24.poudarja, da lahko neugodne makroekonomske razmere, geopolitične ovire in hiter razvoj odloženih plačilnih storitev privedejo do poslabšanja kakovosti sredstev in vplivajo na raven slabih posojil v prihodnosti; zato poudarja, kako pomembna sta preudarno upravljanje tveganj in ustrezno oblikovanje rezervacij;

25.ugotavlja, da bi sedanje ravni dobičkonosnosti bančnega sektorja pomenile priložnost za povečanje makrobonitetnih blažilnikov in prispevale k ohranjanju odpornosti bančnega sektorja; poziva Komisijo, naj dodatno preuči to možnost in skrbno oceni, kako revidirati makrobonitetni okvir, pri čemer naj upošteva morebitni učinek na kapitalske zahteve in enake konkurenčne pogoje z drugimi jurisdikcijami;

26. ugotavlja, da ima bančni sektor vlogo pri podpiranju prehoda na digitalizirano in ogljično nevtralno gospodarstvo, usmerjanju sredstev v obnovljive vire energije ter podpiranju doseganja ciljev zelenega dogovora EU in podnebnih pravil EU;

27.je seznanjen, da ECB v svojih nadzornih praksah upošteva finančna tveganja, povezana s podnebjem in naravo, ter pozorno spremlja vse večja fizična tveganja in tveganja pri prehodu;

28.pozdravlja zamisel o povečanju tveganega kapitala in sprostitvi kapitala za financiranje hitro rastočih podjetij v EU; je seznanjen z zavezo predsednice Komisije Ursule von der Leyen, da bodo uvedeni ukrepi za zmanjšanje tveganja, s katerimi se bo poslovnim bankam, vlagateljem in tveganemu kapitalu olajšalo financiranje hitro rastočih podjetij Von der Leyen, Ursula, Europe’s Choice: Political Guidelines for the next European Commission 2024-2029 (Evropa pred izbiro – politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029), str. 11.; ugotavlja, da je to treba storiti na način, ki ne bo povzročil sistemskega ali moralnega tveganja;

29.pozdravlja ustanovitev novega organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki bo omogočil učinkovitejši boj proti pranju denarja in financiranju terorizma z neposrednim nadzorom nad nekaterimi finančnimi subjekti ter boljšim sodelovanjem, boljšim pretokom informacij med nacionalnimi organi in boljšim usklajevanjem med organi za izvrševanje sankcij v državah članicah, kar bo pripomoglo k odpravljanju vrzeli pri izvajanju ciljno usmerjenih sankcij;

30.poudarja, da je treba povečati odpornost nebančnih finančnih posrednikov, tudi z oblikovanjem posebnih regulativnih in nadzornih orodij; poudarja, da morajo ti ukrepi zagotavljati varnost finančnega sistema in biti v najboljšem interesu stranke; pozdravlja posvetovanje Komisije o makrobonitetnih politikah za nebančne finančne posrednike; podpira priporočilo Eurosistema, naj se uvedejo testi izjemnih situacij za celoten sistem, da bi se določila in količinsko opredelila tveganja za odpornost ključnih trgov; poziva Komisijo, naj preuči, ali v nadzornih orodjih obstajajo vrzeli, tudi v zvezi z morebitnimi likvidnostnimi krči in posledicami za sistemsko tveganje;

31.ugotavlja, da kriptosredstva ustvarjajo nove izzive in priložnosti za finančni sistem, hkrati pa zanj predstavljajo tveganja, ki zahtevajo pozornost nacionalnih nadzornikov, enotnega mehanizma nadzora in Evropskega odbora za sistemska tveganja;

32.opozarja, da stališče Parlamenta o okviru za krizno upravljanje in jamstva za vloge, sprejeto aprila 2024, zagotavlja bolj usklajen pristop vseh držav članic k uporabi instrumentov za reševanje in jamstva za vloge, da bi povečali finančno stabilnost, zaščito davkoplačevalcev in zaupanje vlagateljev; ugotavlja, da imajo majhne banke nekatere posebnosti, ki bi lahko upravičile sorazmeren pristop; poudarja, da bi morali imeti pristojni evropski in nacionalni organi na voljo ustrezna in zadostna orodja za učinkovit odziv na propad bank in zaščito finančne stabilnosti ter da morajo banke delovati v učinkovitem regulativnem okolju, ki spodbuja njihov razvoj;

33.poudarja, da je pomembno vztrajati pri tem, da glavno odgovornost za kritje izgub v primeru propada banke nosijo delničarji in upniki; poudarja, da je treba preprečiti uporabo davkoplačevalskega denarja, kar je še vedno najpomembnejši poduk svetovne finančne krize; poudarja, da mora reševanje s sredstvi delničarjev in upnikov ostati glavni vir financiranja reševanja, preden se uporabijo viri, ki jih financira sektor;

34.opozarja, da je zadostna minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ključna pri izvajanju verodostojnega okvira za reševanje in pri zagotavljanju, da imajo organi za reševanje dovolj prožnosti za učinkovito uporabo strategij reševanja, potrebnih v posebnih kriznih razmerah; poudarja, da bi morala ta minimalna zahteva zadostovati za učinkovito izvajanje katere koli strategije reševanja, vključene v načrt reševanja banke; opozarja, da bi se morali v okviru za reševanje izogniti neupravičenemu povečanju kalibracije minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter nesorazmernim prispevkom v enotni sklad za reševanje;

35.poudarja, da bi moral biti odpis ali konverzija teh obveznosti izvršljiv s popolno gotovostjo, če so kvalificirane obveznosti banke izdane vlagateljem zunaj EU, da se zaščiti učinkovita uporaba instrumentov za reševanje;

36.ugotavlja, da se pri reševanju bank ne bi smeli zanašati na davkoplačevalski denar, vključno z likvidnostno podporo, spoštovati pa bi morali fiskalno in socialno odgovornost ter tržno disciplino;

37.opozarja, da morajo banke po sprejetju odločitve o reševanju še naprej izpolnjevati svoje obveznosti in opravljati svoje osrednje naloge;

38.opozarja, da je treba pojasniti vlogo ECB kot ponudnika likvidnosti pri reševanju, pri čemer je treba ustrezno pozornost nameniti ustreznim jamstvom in mandatu ECB;

39.opozarja na napoved Enotnega odbora za reševanje, da bo okrepil svoje zmogljivosti za začetek izvajanja izvršilnih ukrepov za odpravo bistvenih ovir za rešljivost; poziva, naj se ob koncu vsakega cikla načrtovanja reševanja objavi anonimiziran seznam ugotovljenih ovir za rešljivost in sprejetih ukrepov za njihovo obravnavo;

40.pozdravlja strateški pregled vizije enotnega mehanizma za reševanje za leto 2028, ki ga je začel Enotni odbor za reševanje, da bi določil svoje dolgoročne cilje, obravnaval nove izzive in še povečal sodelovanje z nacionalnimi organi za reševanje in drugimi deležniki; je seznanjen predvsem z namero Enotnega odbora za reševanje, da bo opredelil področja, kjer bi bilo trajnostnost mogoče še bolj vključiti v vsakodnevne operacije in osnovno dejavnost; poudarja, da je treba pri izvajanju nove strategije zagotoviti učinkovitost in stroškovno učinkovitost;

41.pozdravlja načrt Enotnega odbora za reševanje za racionalizacijo letnega cikla načrtovanja reševanja, s čimer bi zagotovili, da bo še učinkovitejši in da bo bolj osredotočen na preskušanje rešljivosti bank in operacionalizacijo strategij reševanja;

42.pozdravlja končno vzpostavitev enotnega sklada za reševanje; poziva vse države članice, naj v celoti ratificirajo sporazum o spremembi pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, vključno z vzpostavitvijo skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje;

43.poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za zagotovitev popolne rešljivosti vseh bank, ki spadajo na področje reševanja; opozarja, da rešljivost ne sme biti „premikajoči se cilj“, zato poziva, naj bo ocena rešljivosti bolj standardizirana in usklajena; kljub temu opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo nacionalni organi za reševanje pri ocenjevanju rešljivosti;

44.poudarja, da je bil predlog Komisije o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge objavljen že leta 2015 in da se je okolje od takrat bistveno spremenilo;

45.opozarja, da je bilo aprila 2024 sprejeto stališče Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o evropskem sistemu jamstva za vloge; ugotavlja, da to stališče odstopa od predloga Komisije iz leta 2015 in predvideva nov pristop; pričakuje, da bo Svet nadaljeval pogajanja o evropskem sistemu jamstva za vloge, in ga pri tem spodbuja;

46.ugotavlja, da so bili nacionalni sistemi jamstva za vloge uspešno uvedeni, v številnih primerih pa se je izkazalo tudi, da delujejo; poudarja, da je treba upoštevati specifične nacionalne značilnosti in ohraniti dobro delujoče sisteme za manjše banke, ki se že uporabljajo v nekaterih državah članicah, kot so institucionalne sheme za zaščito vlog, in sicer brez izkrivljanja enakih konkurenčnih pogojev v bančni uniji;

47.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Enotnemu odboru za reševanje in Evropskemu bančnemu organu.