(10)Gradivo spolne zlorabe otrok, ne glede na to, kako je ustvarjeno, tudi če je to z umetno inteligenco, pogosto vsebuje podobe odraslih, ki spolno zlorabljajo otroke. Lahko vsebuje tudi podobe otroka v spolnem aktu ali podobe intimnih delov otroka, ki so ustvarjene ali se jih uporabi ali izkoristi predvsem v spolne namene, ne glede na to, ali je otrok za to vedel ali ne. Razen tega vsebuje pojem gradiva spolne zlorabe otrok tudi realistične podobe otroka v spolnem aktu oziroma otroka, prikazanega, kot da bi bil v spolnem aktu, predvsem za spolne namene, kot tudi tako imenovane „priročnike z navodili“, namenjene zagotavljanju nasvetov, smernic ali navodil o tem, kako ustvarjati, razširjati ali pridobivati gradivo spolne zlorabe otrok in kako izvajati spolno zlorabo otrok, spolno izkoriščanje otrok ali pridobivanje otrok za spolne namene.

(11)Raziskave kažejo, da je omejevanje razširjanja gradiva spolne zlorabe otrok ključnega pomena ne le za preprečevanje ponovne viktimizacije, povezane s kroženjem podob in videoposnetkov zlorabe, temveč tudi kot oblika preprečevanja na strani storilcev kaznivih dejanj, saj je dostopanje do gradiva spolne zlorabe otrok pogosto prvi korak k dejanski zlorabi, ne glede na to, ali prikazuje resnično ali zgolj realistično zlorabo in izkoriščanje. Glede na sedanji razvoj umetne inteligence, ki lahko ustvari realistične podobe, ki jih je nemogoče razlikovati od resničnih, se pričakuje, da bo število tako imenovanih „globokih ponaredkov“ podob, psevdofotografij in videoposnetkov, ki jih ustvarja umetna inteligenca ali so ustvarjeni s kakršnimi koli drugimi računalniškimi sredstvi, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok, v prihodnjih letih eksponentno naraščalo. Poleg tega razvoj okolij nadgrajene, razširjene in navidezne resničnosti, ki uporabljajo avatarje in vključujejo senzorične odzive, na primer prek naprav, ki omogočajo občutek dotika, ni v celoti zajet v obstoječi opredelitvi. Vključitev izrecnega sklicevanja na predstavljanja, ustvarjena „s kakršnimi koli sredstvi“, in sklicevanja na „reprodukcije in predstavljanja“ „ne glede kako so ustvarjena ali manipulirana“ bi morala zagotoviti, da opredelitev gradiva spolne zlorabe otrok zajema ta in prihodnji tehnološki razvoj na tehnološko dovolj nevtralen način, ki bo primeren tudi za prihodnost.

(12)Za preprečevanje kaznivih dejanj, ki vključujejo spolno zlorabo otrok, bi morala opredelitev gradiva spolne zlorabe otrok vključevati navodila, kako spolno zlorabljati ali izkoriščati otroke, ne glede na obliko, v kateri so taka navodila zagotovljena. Ta navodila, tudi v obliki priročnikov, zagotavljajo nasvete, kako poiskati otroke, jih pridobiti za spolne namene in zlorabiti ter se izogniti identifikaciji in pregonu, ali svetujejo kako ustvariti, razširjati ali pridobiti posnetke spolne zlorabe otrok. Kot navodila, kako spolno zlorabljati ali izkoriščati otroke, bi bilo treba obravnavati tudi digitalne modele ali iztočnice, ki omogočajo ustvarjanje gradiva spolne zlorabe otrok, ustvarjenega z umetno inteligenco, ki zato spadajo v opredelitev gradiva spolne zlorabe otrok. Z zmanjševanjem ovir in posredovanjem potrebnega znanja ti priročniki prispevajo k napeljevanju storilcev kaznivih dejanj in podpirajo storitev spolne zlorabe. Zaradi njihovega razširjanja na spletu so nekatere države članice že spremenile svoje kazensko pravo ter izrecno inkriminirale posedovanje in distribuiranje takih navodil. Pomanjkanje harmonizacije ustvarja neenako raven zaščite po EU.

(14)Pri sprejemanju zakonodaje na področju kazenskega materialnega prava bi morala Unija zagotoviti usklajenost tovrstne zakonodaje, zlasti glede višine kazni. Ker je v tej direktivi opredeljeno izjemno veliko število različnih kaznivih dejanj, je glede na težo kaznivega dejanja potrebno določiti različne višine možnih kazni, kar presega običajno normiranje na ravni pravnih instrumentov Unije. S to direktivo bi bilo treba zagotoviti, da se za kazniva dejanja, storjena s pomočjo tehnologije, uporabljajo enake kazni kot za druga kazniva dejanja, saj so resnost teh kaznivih dejanj in travme, ki so njihova posledica, enakovredne.

(15)Za hujše oblike dejanj spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok bi morale biti predvidene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. To vključuje zlasti različne oblike dejanj spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, ki so enostavneje izvedljive z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot je na primer pridobivanje otrok po spletu za spolne namene na spletnih straneh socialnih omrežij in v spletnih klepetalnicah. Opredelitev pojma gradiva spolne zlorabe otrok je treba razjasniti in približati opredelitvi tega pojma v mednarodnih instrumentih. Širše gledano bi bilo treba terminologijo v tej direktivi uskladiti s priznanimi mednarodnimi standardi, kot so Terminološke smernice za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki jih je 28. januarja 2016 v Luxembourgu sprejela Medagencijska delovna skupina. Poleg tega bi morale države članice za učinkovitejše izvajanje te direktive uskladiti in modernizirati jezik, ki se uporablja v njihovem nacionalnem pravu, da bi ga uskladile z jezikom, ki se uporablja v tej direktivi. Ključni začetni ukrep je nadomestitev izraza „otroška pornografija“ z izrazom „gradivo spolne zlorabe otrok“.

(20)Državam članicam izraz „ne šteje, da so bila storjena protipravno“ v povezavi z gradivom spolne zlorabe otrok omogoča, da upravičijo ravnanja z gradivom, ki bi lahko bilo gradivo spolne zlorabe otrok, za medicinske, znanstvene ali podobne namene. Poleg tega pojem „protipravno“ ne izključuje možnosti pravice do obrambe ali uporabe podobnih načel, v skladu s katerimi so osebe v posebnih okoliščinah lahko izvzete od odgovornosti. Prav tako so dovoljena ravnanja v okviru nacionalnih pravnih pooblastil, kot je zakonita posest gradiva spolne zlorabe otrok s strani organov za namene kazenskih postopkov ali za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ali dejavnosti organizacij, na primer številke za pomoč, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, če so jih odobrili pristojni organi države članice, v kateri so ustanovljene. Te dejavnosti vključujejo zlasti prejemanje in analizo gradiva spolne zlorabe otrok ter pripravo naznanitev takega gradiva, vključno z določanjem lokacije, kjer gostuje gradivo iz naznanitev, ki jih predložijo spletni uporabniki ali druge organizacije, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, ter izvajanje iskanj za odkrivanje razširjanja gradiva spolne zlorabe otrok.

(22)Pridobivanje otrok za spolne namene je grožnja, ki ima v zvezi s spletom specifične lastnosti, saj splet uporabnikom omogoča anonimnost brez primere in s tem možnost prikrivanja resnične identitete in osebnih lastnosti, kot je recimo starost. V zadnjem desetletju uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij storilcem kaznivih dejanj omogoča vse lažji dostop do otrok, pri čemer se stik pogosto začne tako, da storilec kaznivega dejanja zvabi otroka v neugodne situacije v resničnem ali navideznem svetu, na primer s pretvarjanjem, da je njegov vrstnik, ali z drugim zavajajočim ali laskavim ravnanjem. Ta večji dostop do otrok je povzročil hiter porast pojavov, kot je spolno izsiljevanje. Spolno izsiljevanje otrok se nanaša na grožnjo, da se bo delilo intimno gradivo, ki prikazuje otroka žrtev, in gradivo spolne zlorabe otrok, z namenom pridobitve denarja ali kakršne koli druge koristi, z uporabo grožnje, da se bodo ti posnetki delili brez privolitve prikazane osebe, ki prizadene tako otroke v starosti, ko lahko privolijo v spolnost, kot tudi mlajše otroke. V zadnjih letih je močno naraslo število primerov spolnega izsiljevanja, zlasti fantov v najstniških letih, ki ga izvajajo organizirane kriminalne združbe zaradi finančne koristi, kar je privedlo do več samomorov teh otrok. Zato je izjemno pomembno, da zakonodaja držav članic ustrezno zajema vse te pojave. Istočasno države članice priznavajo, da je pomemben tudi boj proti pridobivanju otrok zunaj spleta, zlasti kadar pridobivanje ne poteka s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije. Države članice se spodbuja k določitvi kaznivosti dejanja pridobivanja otrok za srečanje v spolne namene s storilcem v prisotnosti ali bližini otroka, na primer v obliki posebnega pripravljalnega dejanja, poskusa kaznivega dejanja iz te direktive ali v obliki spolne zlorabe. Ne glede na to, kakšna pravna rešitev se izbere za določitev kaznivosti pridobivanja otrok zunaj spleta, bi morale države članice zagotoviti pregon storilcev.

(23)Glede na nedavni tehnološki razvoj in zlasti razvoj umetne inteligence ter okolij nadgrajene, razširjene in navidezne resničnosti je treba nujno učinkoviteje obravnavati pridobivanje otrok za spolne namene in redno ocenjevati pravni okvir: kaznivost pridobivanja otrok za spolne namene ne bi smela biti omejena na glasovne pogovore ter pogovore prek besedilnih ali elektronskih sporočil, temveč bi morala vključevati tudi stike, izmenjave ali srečanja, ki potekajo v dejanskih ali navideznih okoljih, v okoljih nadgrajene, razširjene ali navidezne resničnosti ter obsežno pridobivanje otrok za spolne namene z uporabo klepetalnih robotov, izučenih v ta namen, saj se glede na predvidljiv razvoj uporab umetne inteligence pričakuje, da bo število primerov tega pojava naraslo. Zato bi bilo treba „z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije“ razumeti dovolj široko, da zajame ves ta tehnološki razvoj.

(24)Ta direktiva ne ureja politik držav članic v zvezi s spolnimi dejanji s privolitvijo, ki lahko vključujejo otroke in ki se lahko štejejo za običajno spoznavanje spolnosti v okviru človeškega razvoja, ob upoštevanju različnih kulturnih in pravnih tradicij ter novih oblik vzpostavljanja in ohranjanja odnosov med otroki in mladostniki, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami. Države članice, ki uporabijo možnosti urejanja iz te direktive, s tem le izvršujejo svoje pristojnosti. Natančneje, države članice bi morale imeti možnost, da iz določitve kaznivosti izvzamejo spolna dejanja s privolitvijo, ki vključujejo izključno otroke v starosti, ko lahko privolijo v spolnost, ter spolna dejanja s privolitvijo, ki vključujejo vrstnike. Države članice bi morale zagotoviti, da so vrstniki zaščiteni pred pregonom za spolna dejanja s privolitvijo in brez izkoriščanja, če ni elementa prisile, zlorabe zaupanja ali odvisnosti med vrstniki. Namen sprememb navedenega člena je pojasniti področje uporabe odstopanja, saj se zdi, da so nekatere države članice njegovo prvotno besedilo razlagale preširoko (in na primer iz določitve kaznivosti izvzele dejanja s privolitvijo med mladoletnimi osebami v starosti, ko lahko privolijo v spolnost, in odraslimi osebami vseh starosti, ki so se kljub veliki starostni razliki štele za njihove „vrstnike“). Določbe v zvezi s starostjo, ko oseba lahko privoli v spolnost, se ne bi smele razlagati na način, ki bi kakor koli omejeval kaznivost spolne zlorabe in izkoriščanja otrok, ki so dopolnili starost, ko lahko privolijo v spolnost, saj noben otrok ne more privoliti v spolno zlorabo.

(25)Države članice bi morale v svojih nacionalnih predpisih predvideti določbe o obteževalnih okoliščinah v skladu z določbami veljavnih predpisov svojega pravnega sistema glede obteževalnih okoliščin. Kot obteževalno okoliščino bi bilo treba upoštevati starost žrtve, terapije, namenjene spremembi spolne usmerjenosti ali spolne identitete osebe (t. i. „konverzivne terapije“), in dejstvo, da je kaznivo dejanje posledica enega ali več razlogov, zaščitenih na podlagi člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zagotoviti bi morale, da jih sodniki lahko upoštevajo ob izrekanju kazni storilcem kaznivih dejanj, čeprav jih niso zavezani upoštevati. Kadar te obteževalne okoliščine zaradi narave določenega kaznivega dejanja niso bistvene, države članice teh okoliščin v svoji zakonodaji ne bi smele predvideti. Na nacionalni ravni bi morala biti izdelana ocena o tem, ali so različne obteževalne okoliščine, predvidene v tej direktivi, bistvene za vsako kaznivo dejanje iz te direktive.

(26)Duševna ali telesna nezmožnost iz te direktive bi morala vključevati tudi stanje telesne ali duševne nezmožnosti, ki jo povzroči vpliv prepovedanih drog, zdravil in alkohola oziroma katere koli snovi, ki bi lahko vplivala na svobodno voljo. Osebe v stanju nezmožnosti ne morejo dati informirane in prostovoljne privolitve, kar pomeni, da je vsako spolno dejanje v takih okoliščinah samo po sebi storjeno brez privolitve.

(31)Žrtve spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok pogosto več desetletij po storitvi kaznivega dejanja tega ne zmorejo naznaniti zaradi sramu, občutka krivde in samoobtoževanja, kar je lahko med drugim povezano s tem, da je spolna zloraba še vedno družbeno in kulturno stigmatizirana, s skrivnimi okoliščinami, v katerih poteka zloraba, grožnjami ali obtoževanjem s strani storilca in/ali travmo. Otroci zaradi svojih posebnih ranljivosti in razvojnih omejitev morda niti ne razumejo povsem, da je šlo za zlorabo, zlasti če jih je zlorabila odrasla oseba, ki ji zaupajo. Preživelim se lahko zgodi, da razvijejo čustveno zrelost, da prepoznajo zlorabo kot takšno in razumejo njene dolgoročne učinke šele ko odrastejo. Zaradi travme lahko žrtve kot zaščitni ukrep več let zatirajo ali blokirajo spomine. Storilci spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok v nasprotju s storilci drugih nasilnih kaznivih dejanj običajno ostanejo aktivni do visoke starosti in zato še naprej ogrožajo otroke. Zato so učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki vključujejo spolno zlorabo in spolno izkoriščanje otrok, ter ustrezna pomoč in podpora žrtvam mogoči le, če se odpravijo zastaralni roki.

(34)Države članice bi morale spodbujati vse osebe, ki za kazniva dejanja spolnega izkoriščanja ali spolne zlorabe otrok vedo ali sumijo, da jih naznanijo pristojnim službam. Zlasti bi morale države članice otrokom dati na voljo informacije o možnosti, da zlorabo naznanijo, tudi telefonskim številkam za pomoč in prek komunikacijskih platform, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo. Posamezne države članice so odgovorne za določitev pristojnih organov, katerim se lahko naznanijo takšni sumi. Ti pristojni organi ne bi smeli biti le službe za zaščito otrok ali zadevne socialne službe. Z zahtevo po utemeljenem sumu v dobri veri bi morali preprečiti uporabljanje navedene določbe za podajanje zlonamernih naznanitev, temelječih na povsem izmišljenih ali neresničnih dejstvih.

(35)Pravila o sodni pristojnosti bi bilo treba spremeniti in zagotoviti, da v Uniji storilcem kaznivih dejanj spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja otrok grozi pregon, tudi če kazniva dejanja storijo zunaj Unije, zlasti v okviru tako imenovanega spolnega turizma. Spolno izkoriščanje otrok na potovanjih ali v turizmu bi bilo treba razumeti kot kaznivo dejanje ene ali več oseb, ki spolno izkoriščajo otroke, ko iz svojega običajnega okolja potujejo v kraj v tujini, kjer imajo spolne stike z otroki in sodelujejo pri kaznivih dejanjih, kot je opisano v tej direktivi.. Kadar je kraj spolnega izkoriščanja otrok na potovanjih ali v turizmu zunaj Unije, bi bilo treba države članice spodbujati k boju proti spolnemu turizmu s povečanjem vzajemne pomoči ali prenosa postopkov, sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami s pomočjo nacionalnih in mednarodnih instrumentov za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok v tujini, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi o izročitvi. Države članice bi morale spodbujati odprti dialog in komunikacijo z državami zunaj Unije, da bi v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo bila zagotovljena možnost pregona storilcev kaznivih dejanj, ki zaradi spolnega izkoriščanja otrok na potovanjih ali v turizmu potujejo čez meje Unije.

(36)Ukrepe za celovito zaščito otrok žrtev bi bilo treba sprejeti v njihovem najboljšem interesu ob upoštevanju potreb otrok. Za učinkovito zaščito otrok je potreben vsedružbeni pristop. Otrok bi moral biti v središču sodelovanja vseh ustreznih organov in služb, ki si prizadevajo za zaščito in podporo otroka, ob upoštevanju njegovih najboljših interesov. Model „Barnahus“, ki zagotavlja otrokom prijazno okolje s strokovnjaki z vseh ustreznih področij, je trenutno najnaprednejši primer otrokom prijaznega pristopa k pravosodju in preprečevanju ponovne viktimizacije. Ustrezne določbe te direktive temeljijo na načelih tega modela. Namen tega modela je zagotoviti, da bodo vsi otroci, vključeni v preiskave zlorabe ali spolnega izkoriščanja otrok, deležni visokokakovostne ocene v otroku prijaznih okoljih, ustrezne psihosocialne podpore in storitev služb za zaščito otrok. S to direktivo naj bi se zagotovilo, da bodo vse države članice spoštovale ta načela, usmerjena v žrtve, in vzpostavile starosti primerne in multidisciplinarne sisteme za zaščito otrok ter tako poskrbele za učinkovito oskrbo in pravno podporo za otroke žrtve, vendar se od njih ne zahteva, da izvajajo prav model Barnahus. Kadar so za namene kazenskih preiskav potrebni zdravniški pregledi otroka, na primer, da se zberejo dokazi o zlorabi, bi morali biti ti pregledi omejeni na nujno potrebne, da se omeji ponovna travmatizacija. Ta obveznost ne bi smela preprečevati drugih zdravniških pregledov, ki so potrebni za dobrobit otroka. Otroci žrtve bi morali imeti enostaven dostop do otrokom prijaznega pravosodja, pravnih sredstev ter ukrepov za obravnavo navzkrižja interesov, če do spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja otroka pride v družini. Kadar je v kazenski preiskavi ali postopku otroku treba dodeliti posebnega zastopnika, lahko kot posebni zastopnik nastopa tudi pravna oseba, institucija ali organ. Poleg tega je treba otroke žrtve, ki o svojem primeru obvestijo pristojne organe, izvzeti od kaznovanja, na primer na podlagi nacionalne zakonodaje o prostituciji. Otroci žrtve, kolikor je to mogoče, ne bi smeli imeti dodatnih travm zaradi zaslišanj ali vizualnih stikov s storilci kaznivih dejanj v okviru sodelovanja v kazenskem postopku. Vsi organi, ki sodelujejo v postopku, bi morali biti usposobljeni na področju otrokom prijaznega pravosodja. Dobro razumevanje otrok in njihovega obnašanja, ko so izpostavljeni travmatičnim izkušnjam, bo pripomoglo k zagotavljanju kakovostnega dokazovanja in zmanjšanju stresa, ki so mu otroci izpostavljeni pri izvajanju potrebnih ukrepov. Kadar otroci žrtve ali otroci priče sodelujejo v kazenskem postopku, bi moralo sodišče pri vodenju postopka v celoti upoštevati njihovo starost in zrelost ter zagotoviti, da je postopek otroku dostopen in razumljiv. Otrokova pravica do zaslišanja in smiselnega sodelovanja bi morala imeti prednost, pri čemer je treba zagotoviti, da se otrokova mnenja v celotnem postopku slišijo in spoštujejo.

(37)Države članice bi morale zagotoviti otrokom žrtvam in preživelim prilagojeno in celovito kratko- in dolgoročno pomoč, ne glede na to, ali so vložili uradno prijavo. Preživeli bi moralo pomeniti osebo, ki je kot otrok doživela spolno nasilje, ne glede na njen pravni status in priznanje pravnega sistema, da je bila žrtev kaznivega dejanja. Vsaka škoda, ki jo otroku povzročita dejanji spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja, je pomembna in jo je treba obravnavati čim prej po prvem stiku žrtve z organi. Takojšnja pomoč žrtvam pred in med kazenskimi preiskavami in postopki je bistvenega pomena za omejitev dolgoročne travme, povezane z zlorabo. Da bi se olajšalo hitro zagotavljanje pomoči, vključno z opredelitvijo ustreznih podpornih služb, bi morale države članice izdati smernice in protokole za strokovnjake v zdravstvu, izobraževanju in socialnih službah, vključno z osebjem telefonskih številk za pomoč . Zaradi narave škode, ki jo povzročita dejanji spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja, bi bilo treba tako pomoč zagotavljati, dokler je to potrebno za otrokovo fizično in psihološko okrevanje, in če je to potrebno, se lahko pomoč nadaljuje v odraslost. Pomoč in svetovanje bi bilo treba po možnosti nuditi tudi staršem, oskrbovalcem ali skrbnikom otrok žrtev, če niso osumljeni zadevnega kaznivega dejanja, da bi se jim pomagalo podpirati otroka žrtev med postopki.

(39)Direktiva 2012/29/EU določa sistem pravic žrtev v kazenskem postopku, vključno s pravico do zaščite in pravico do odločitve o plačilu odškodnine, naloženem storilcu in vsaki organizaciji, ki je odgovorna za spolno zlorabo in izkoriščanje otrok. Predlog za revizijo direktive o pravicah žrtev določa ciljno usmerjene spremembe pravic vseh žrtev. Poleg pravic na podlagi navedene direktive bi bilo treba zagotoviti, da imajo otroci, ki so žrtve dejanj spolne zlorabe, spolnega izkoriščanja ali gradiva spolne zlorabe otrok , dostop do pravnega svetovanja in, v skladu z vlogo žrtve v zadevnem pravosodnem sistemu, do pravnega zastopanja, vključno za namen uveljavljanja odškodnine. Takšno pravno svetovanje in zastopanje bi lahko zagotovili tudi pristojni organi s ciljem uveljavljanja odškodnine od države. Namen pravnega svetovanja je žrtvam omogočiti dostop do informacij in jim svetovati o njihovih možnostih. Pravno svetovanje bi morala opravljati oseba, ki po izobrazbi ni nujno pravnik, je pa bila ustrezno pravno usposobljena. Pravno svetovanje in, v skladu z vlogo žrtve v ustreznem pravosodnem sistemu, pravno zastopanje bi moralo biti brezplačno vsaj v primeru, ko žrtev nima zadostnih finančnih sredstev, in to v skladu z notranjimi postopki držav članic. Za pravico žrtev do odškodnine se ne bi smel uporabljati zastaralni rok.

(40)Center EU za zaščito otrok (v nadaljnjem besedilu: Center EU), ustanovljen z Uredbo …/…/EU [o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej]16, bi moral podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih in obveznostih za preprečevanje spolne zlorabe otrok in pomoč žrtvam na podlagi te direktive. Določitev teh pravil in ustanovitev Centra EU brez nepotrebnega odlašanja sta izjemnega pomena za racionalizacijo in okrepitev številnih prizadevanj za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej po vsej Uniji. Prav tako bi moral lajšati izmenjavo dobrih praks znotraj Unije in zunaj nje. Center EU bi moral spodbujati dialog med vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, da bi podprl razvoj najsodobnejših preventivnih programov. Poleg tega bi moral prek sodelovanja z državami članicami in prispevanja k standardizaciji zbiranja podatkov o spolni zlorabi in spolnem izkoriščanju otrok po vsej Uniji služiti kot koristno orodje za podpiranje na dokazih temelječe politike preprečevanja in pomoči žrtvam. Države članice bi morale ustanoviti nacionalne organe ali enakovredne subjekte, za katere menijo, da so najprimernejši glede na njihovo notranjo organizacijo, pri tem pa upoštevati potrebo po minimalni strukturi z opredeljenimi nalogami, ki bo sposobna izvajati ocene trendov spolne zlorabe otrok, zbirati statistične podatke, meriti rezultate ukrepov za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej ter redno poročati o takih trendih, statističnih podatkih in rezultatih. Taki nacionalni organi bi morali služiti kot nacionalna kontaktna točka in pri svojem delu uporabljati integrativen pristop, ki vključuje različne zainteresirane strani. Poleg tega bi morale države članice na nacionalni ravni vzpostaviti potrebne mehanizme za zagotovitev učinkovitega usklajevanja in sodelovanja med vsemi ustreznimi javnimi in zasebnimi akterji pri razvoju in izvajanju ukrepov za preprečevanje spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter boj proti njima, tako na spletu kot zunaj njega, ter za lažje sodelovanje s Centrom EU in Komisijo. Glede na to, da se Center EU ustanovi z Uredbo [../../EU o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej], bi se morale vse določbe te direktive, ki se sklicujejo nanjo, uporabljati od datuma začetka veljavnosti uredbe.

__________________

16 COM(2022)209 z dne 11. maja 2022.

(42)Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje ali prepoved dejanj, povezanih s spodbujanjem spolne zlorabe otrok ter spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok na potovanjih ali v turizmu. Predvideli bi lahko različne preventivne ukrepe, kot so na primer oblikovanje in spodbujanje kodeksa ravnanja in samoregulativnih mehanizmov v turistični industriji, vzpostavitev etičnega kodeksa ali oznak kakovosti ali uvedba izrecne politike za turistične organizacije, da se borijo proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok na potovanjih ali v turizmu. Države članice bi morale izkoristiti orodja, ki so jim na voljo v okviru prava EU, nacionalnega prava in mednarodnih sporazumov, za preprečevanje spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok v turizmu ali na potovanjih prek njihovega ozemlja ali na njega, zlasti s sprejetjem ustreznih ukrepov po prejemu zadevnih informacij tretjih držav, vključno z izvedbo nadaljnjih kontrol ali izdajo zavrnitve vstopa v smislu Uredbe (EU) 2018/1861 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol17.

__________________

17 Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1861/oj.

(43)Države članice bi morale oblikovati oziroma okrepiti politike za preprečevanje dejanj spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok, vključno z ukrepi za odvračanje in zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja vse oblike spolnega izkoriščanja otrok, ter ukrepi za zmanjšanje tveganja, da otroci postanejo žrtve, in sicer na podlagi kampanj obveščanja in ozaveščanja, tudi za starše, prostovoljce, oskrbovalce, učitelje, izobraževalce, strokovnjake za zaščito otrok, strokovnjake za socialno varstvo in rejništvo, trenerje, pravne strokovnjake, sodnike družinskih sodišč, policiste na terenu, zdravstvene delavce, voditelje verskih skupnosti in družbo na splošno, ter raziskovalnimi in izobraževalnimi programi, vključno s spolno vzgojo. Pri takih pobudah bi morale države članice sprejeti pristop, temelječ na pravicah otroka. Posebej pazljivo je treba zagotoviti, da so kampanje ozaveščanja, ki so namenjene otrokom, primerne in dovolj razumljive ter prilagojene posebnim potrebam otrok različnih starostnih skupin, vključno s predšolskimi otroki in otroki, ki so še posebej ranljivi, vključno z otroki z duševnimi, intelektualnimi, senzoričnimi ali telesnimi motnjami, otroki v okviru migracij brez spremstva ali s spremstvom ali otroki, ki ne izpolnjujejo običajnih norm v zvezi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in izrazom ali spolnimi značilnostmi. Preventivni ukrepi bi morali celostno pristopati k pojavu spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, tako da obravnavajo njegovo spletno in nespletno razsežnost ter mobilizirajo vse zadevne zainteresirane strani. Zlasti ukrepi za spletno razsežnost bi morali vključevati razvoj veščin digitalne pismenosti, vključno s kritično interakcijo z digitalnim svetom, da se uporabnikom pomaga prepoznati poskuse spolne zlorabe otrok na spletu in se odzivati nanje, poiskati podporo in preprečiti njihovo izvedbo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti preprečevanju spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, ki so v oskrbi zavoda in ne v družinski oskrbi. Kjer še niso vzpostavljene, je treba preučiti možnost vzpostavitve namenskih odprtih telefonskih številk ali številk za pomoč. Otroci bi morali imeti možnost, da prek teh kanalov pridobijo informacije in nasvete v zvezi s kaznivimi dejanji iz členov 3 do 8b.

črtano

(50)Kadar je glede na nevarnost, ki jo predstavljajo storilci kaznivih dejanj, in morebitno tveganje ponovitve kaznivega dejanja primerno, bi bilo treba obsojenim storilcem kaznivih dejanj začasno ali trajno preprečiti izvajanje vsaj tistih poklicnih in prostovoljskih dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, dejavnosti v organizacijah za otroke ali dejavnosti v organizacijah, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok. Kadar delodajalci zaposlujejo na delovna mesta, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, bi morali zahtevati informacije o obstoječih dokončnih obsodbah za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok, vpisanih v kazensko evidenco, ali o obstoječih prepovedih opravljanja poklica. Za namene te direktive bi izraz „delodajalec“ moral pomeniti tudi osebe, ki vodijo prostovoljske organizacije na področju varstva oziroma nege otrok, kjer imajo zaposleni neposredne in redne stike z otroki, tudi v skupnostnih okoljih, kot so šole, bolnišnice, storitve socialnega varstva, športni klubi in verske skupnosti. Način, kako je taka informacija podana, na primer z dostopom prek zadevne osebe, in natančno vsebino takih informacij, pomen organiziranih prostovoljskih dejavnosti ter pojem neposrednih in rednih stikov z otroki bi bilo treba opredeliti v skladu z nacionalnim pravom. Vendar bi morale informacije, ki jih en pristojni organ posreduje drugemu, vsebovati vsaj vse ustrezne evidence, ki jih katera koli država članica hrani v svojih nacionalnih kazenskih evidencah, in vse ustrezne evidence, ki jih je mogoče preprosto pridobiti od tretjih držav, kot so informacije, ki jih je mogoče pridobiti od Združenega kraljestva prek kanala, vzpostavljenega v skladu z naslovom IX tretjega dela Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani19.

__________________

19 UL L 149, 30.4.2021, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2021/689(1)/ojhttp://data.europa.eu/eli/agree_internation/2021/689(1)/oj.

(52)Kar zadeva informacije, ki niso ali še niso na voljo v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS), na primer informacije o storilcih kaznivih dejanj, ki so državljani tretjih držav, dokler se Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta20 ne začne izvajati v celoti, bi morale države članice uporabljati druge kanale za zagotovitev vseh ustreznih informacij delodajalcem, ki zaposlujejo na delovno mesto, ki vključuje neposredne in redne stike z otroki. Namen direktive ni usklajevanje pravil glede privolitve zadevne osebe ob izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc, torej ali je treba privolitev te osebe zahtevati ali ne. Ne glede na to, ali se v skladu s pravili iz nacionalne zakonodaje privolitev mora zahtevati ali ne, ta direktiva ne nalaga obveznosti sprememb s tem povezane nacionalne zakonodaje in nacionalnih postopkov.

__________________

20 Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/816/oj). http://data.europa.eu/eli/reg/2019/816/oj.

Ta direktiva določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, gradiva spolne zlorabe otrok in pridobivanja otrok za spolne namene, tudi če se storijo s sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije. Prav tako uvaja določbe za okrepitev preprečevanja tovrstnih kaznivih dejanj in zaščite žrtev teh dejanj.

(a)vsako gradivo, ki prikazuje otroka v dejanskem ali simuliranem spolnem aktu;

(b)vsako predstavljanje intimnih delov otroka predvsem za spolne namene s katerimi koli sredstvi;

(c)vsako gradivo, ki prikazuje katero koli osebo, ki je videti kot otrok, v dejanskem ali simuliranem spolnem aktu, ali vsakršno prikazovanje intimnih delov osebe, ki je videti kot otrok, predvsem za spolne namene

(d)vse realistične podobe, psevdofotografije, reprodukcije ali predstavljanja otroka v spolnem aktu ali intimnih delov otroka predvsem za spolne namene, ne glede na način njihovega ustvarjanja ali manipulacije, vključno z uporabo umetne inteligence, tehnologij za globoke ponaredke ali okolij nadgrajene, razširjene ali navidezne resničnosti;

(e)kakršno koli gradivo, ne glede na obliko, namenjeno zagotavljanju nasvetov, usmeritev ali navodil za storitev katerega od kaznivih dejanj iz členov 3 do 8b, vključno z morebitnim navodilom za umetnointeligenčne sisteme;

(4)„ izkoriščanje otrok za prostitucijo“ pomeni vključitev otroka v spolna dejanja, za katera je izplačan ali obljubljen denar ali druga oblika plačila, dobička, prednosti, koristi ali nadomestila v zameno za otrokovo sodelovanje v spolnih dejanjih, ne glede na to, ali se to plačilo, obljuba, dobiček, prednost, korist ali nadomestilo da otroku ali tretji osebi;

(5)„ predstava spolne zlorabe otrok “ pomeni prikazovanje za publiko ene ali več oseb v živo, tudi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije:

(a)otroka v dejanskih ali simuliranih spolnih aktih ali

(b)otrokovih intimnih delov predvsem za spolne namene;

(8)„vrstniki“ pomeni osebe, ki so si blizu po starosti ter stopnji psihičnega in fizičnega razvoja in zrelosti.

Kazniva dejanja spolne zlorabe otrok

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da so naklepna dejanja iz odstavkov 2 do 8 kazniva.

2.Kdor povzroči, da je otrok, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko privoli v spolnost, ali otrok v starosti, ko lahko privoli v spolnost, a ni privolil, v spolne namene priča spolnemu dejanju, vključno z izpostavljanjem tega otroka pornografski vsebini, tudi če mu pri tem dejanju ni treba sodelovati, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot eno leto zapora.

3.Kdor povzroči, da je otrok, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko privoli v spolnost, ali otrok v starosti, ko lahko privoli v spolnost, a ni privolil, v spolne namene priča spolni zlorabi, tudi če mu pri tem dejanju ni treba sodelovati, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot dve leti zapora.

4.Kdor sodeluje v spolnem dejanju z otrokom, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko privoli v spolnost, ali povzroči, da ta otrok sodeluje v spolnem dejanju z drugo osebo ali samim seboj, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot deset let zapora.

(a)zlorabi priznanega položaja zaupanja, avtoritete ali vpliva nad otrokom, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 12 let zapora; ali

(b)zlorabi posebej ranljivega položaja otroka, zlasti zaradi duševne, intelektualne, senzorne ali telesne motnje ali zaradi odvisnosti od drugih, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 12 let zapora; ali

(c)uporabi prisile, sile, fizičnega ali psihičnega nasilja, izsiljevanja ali druge grožnje se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 14 let zapora.

6.Kdor otroka sili ali prisili v spolno dejanje s tretjo osebo ali s samim seboj ali mu s tem namenom grozi, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 14 let zapora.

7.Naslednja naklepna dejanja se kaznujejo s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 16 let zapora:

8.Vrste dejanj iz odstavka 7 se kaznujejo s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 16 let zapora, če je otrok v starosti, ko lahko privoli v spolnost, in ne privoli.

9.Za namene odstavkov 2, 3, 4 in 8 države članice zagotovijo, da:

(a)se dejanje brez privolitve razume kot dejanje, ki se stori, ne da bi otrok vanj privolil, ali dejanje, pri katerem otrok ni sposoben svobodne volje zaradi prisotnosti okoliščin iz odstavka 5 ali drugih okoliščin, vključno z otrokovim fizičnim ali duševnim stanjem, kot so nezavest, speče stanje, zastrupitev, presenečenost, otrplost, bolezen ali telesna poškodba;

(c)odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči z molkom otroka, njegovim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim ali sedanjim spolnim vedenjem ali morebitnim preteklim ali sedanjim razmerjem s storilcem.

Kazniva dejanja spolnega izkoriščanja otrok

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da so naklepna dejanja iz odstavkov 2 do 7a kazniva.

2.Kdor povzroči sodelovanje otroka v predstavi spolne zlorabe otrok ali ga za tako sodelovanje novači ali od tega pridobiva korist ali na drugačen način izkorišča otroka v te namene, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot šest let zapora.

3.Kdor otroka sili ali prisili k sodelovanju v predstavi spolne zlorabe otrok ali mu s tem namenom grozi, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot devet let zapora.

4.Kdor zavestno obišče predstavo spolne zlorabe otrok, v kateri sodelujejo otroci, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot tri leta zapora.

5.Kdor povzroči sodelovanje otroka v izkoriščanju za prostitucijo ali ga za tako dejanje novači ali od tega pridobiva korist ali na drugačen način izkorišča otroka v te namene, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 12 let zapora.

6.Kdor otroka sili ali prisili v izkoriščanje za prostitucijo ali mu s tem namenom grozi, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 14 let zapora.

7.Kdor sodeluje v spolnem dejanju z otrokom s pomočjo izkoriščanja za prostitucijo, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot 12 let zapora.

2.Kdor pridobi ali poseduje gradivo spolne zlorabe otrok, vključno s posedovanjem gradiva iz člena 2, točka (3)(d), za zasebno uporabo, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot dve leti zapora.

3.Kdor zavestno pridobi dostop do gradiva spolne zlorabe otrok z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot dve leti zapora.

4.Kdor distribuira, razširja ali posreduje gradivo spolne zlorabe otrok , se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot štiri leta zapora.

5.Kdor ponudi, preskrbi ali omogoči dostop do gradiva spolne zlorabe otrok , se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot štiri leta zapora.

6.Kdor proizvede gradivo spolne zlorabe otrok, vključno s proizvodnjo gradiva iz člena 2, točka (3)(d), za zasebno uporabo, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot osem let zapora.

Za namene odstavka 1 se za dejanja iz odstavkov 2 in 3 ter posredovanje iz odstavka 4 ne šteje, da so bila storjena protipravno, če jih stori zlasti organizacija, kot je prijavna točka, s sedežem v državi članici, ki deluje v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok in so jo odobrili pristojni organi te države članice, ali se storijo v njenem imenu in pod njeno odgovornostjo, kadar so bila storjena v skladu s pogoji, določenimi v taki odobritvi.

Ti pogoji vključujejo zahtevo, da imajo organizacije, ki prejmejo tako odobritev, potrebno strokovno znanje in so neodvisne, da so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi poročanja in nadzora, ki zagotavljajo, da organizacije delujejo hitro, skrbno in v javnem interesu, ter da organizacije uporabljajo varne komunikacijske kanale za izvajanje ukrepov, ki jih zajema odobritev.

8.Države članice določijo pravni okvir za organizacije, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok iz odstavka 7, in zagotovijo, da dovoljenja, ki jih te organizacije pridobijo od pristojnih organov države članice, omogočajo vse naslednje dejavnosti:

(Ne zadeva slovenske različice.)

(Ne zadeva slovenske različice.)

(Ne zadeva slovenske različice.)

(Ne zadeva slovenske različice.)

(a)nagovarjanje, tudi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, otroka k srečanju, bodisi spletnemu bodisi v živo, z namenom storitve kaznivega dejanja iz člena 3(4), (5), (6) ali (7), člena 4 ali člena 5(6), če temu nagovarjanju sledijo še druga materialna dejanja, ki lahko imajo za posledico srečanje, se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot eno leto zapora;

Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se poskus storitve kaznivega dejanja iz člena 5(2) in (3), tudi kadar odrasla oseba z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije nagovarja otroka k zagotovitvi gradiva spolne zlorabe otrok, kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot eno leto zapora.

dejanje iz prvega pododstavka se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot dve leti zapora, če se uporabi prisila, sila ali grožnje.

Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se poskus storitve kaznivega dejanja iz člena 4(2) in (5), kadar odrasla oseba tudi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije povzroči, da otrok sodeluje v predstavi spolne zlorabe otrok ali v spolnem izkoriščanju, kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot tri leta zapora.

Dejanje iz prvega pododstavka se kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot šest let zapora, če se uporabi prisila, sila ali grožnje.

Nagovarjanje k storitvi spolne zlorabe ali izkoriščanja, vključno s pretakanjem v živo

Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se naklepno obljubljanje ali izplačilo denarja ali druge oblike plačila ali nadomestila osebi z namenom povzročitve, da ta oseba stori kaznivo dejanje iz člena 3(4), (5), (6), (7) ali (8), člena 4(2) ali (3) ali člena 5(6), vključno s pretakanjem v živo, kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot pet let zapora.

Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se namerno upravljanje ali vodenje storitve informacijske družbe, ki je namenjena olajševanju ali spodbujanju storitve kaznivih dejanj iz členov 3 do 7, kaznuje s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot deset let zapora.

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je napeljevanje k storitvi kaznivih dejanj iz členov 3 do 8b , kakor tudi pomoč in podpiranje pri njihovi storitvi, kaznivo.

2.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je poskus storitve kaznivih dejanj iz člena 3(4), (5) , (6) , (7) in (8), , člena 4(2), (3), (5), (6) in (7) , člena 5(4), (5) in (6) , člena 7 in člena 8b kazniv.

1.Države članice zagotovijo, da se v okviru člena 3(2), (4) in (7) določi izvzetje iz inkriminacije za spolna dejanja s privolitvijo med vrstniki, če ni zlorabe zaupanja ali odvisnosti med njimi.

2.Države članice zagotovijo, da se v okviru člena 4(4) določi izvzetje iz inkriminacije za predstavo v okviru odnosov s privolitvijo, kadar je otrok dopolnil starost, ko lahko privoli v spolnost, ali med vrstniki, pod pogojem, da navedena dejanja ne vključujejo zlorabe ali izkoriščanja ter da za to predstavo ni bil izplačan denar ali druga oblika plačila ali nadomestila.

Države članice zagotovijo, da se v okviru člena 5(2), (3), (4) in (6) določi izvzetje iz inkriminacije za osebe, ki pridobijo, posedujejo ali proizvedejo gradivo oziroma dostopajo do gradiva, v katerem sodelujejo izključno:

pod pogojem, da to gradivo poseduje ali ga je proizvedla s privolitvijo udeleženih otrok in izključno za zasebno uporabo udeleženih, če ni zlorabe zaupanja ali odvisnosti med vrstniki.

4.Države članice zagotovijo, da se v okviru člena 6 določi izvzetje iz inkriminacije za predloge, pogovore, stike ali izmenjave med vrstniki, če ni zlorabe zaupanja ali odvisnosti med njimi.

Za namene odstavkov 1 do 4 tega člena se lahko šteje, da je otrok v starosti, ko lahko privoli v spolnost, privolil v dejanje le, če je bila privolitev dana hote in jasno ter na informiran in nedvoumen način na podlagi otrokove svobodne volje, ki se presoja v okviru danih okoliščin, kot je opredeljeno v členu 2, točka (2a). Za otroka, ki je v starosti, ko lahko privoli v spolnost, se ne šteje, da je privolil, če ni bil sposoben izraziti svobodne volje zaradi okoliščin iz člena 3(5) ali drugih okoliščin, vključno z otrokovim fizičnim ali duševnim stanjem, kot so nezavest, speče stanje, zastrupitev, presenečenost, otrplost, bolezen ali telesna poškodba.

Odsotnosti privolitve ni mogoče ovreči z molkom otroka, njegovim verbalnim ali fizičnim neupiranjem ali preteklim spolnim vedenjem oziroma preteklim ali sedanjim razmerjem s storilcem.

6.Deljenja intimnih podob, videoposnetkov ali podobnega gradiva s privolitvijo ni mogoče razlagati kot privolitev v kakršno koli nadaljnje deljenje ali razširjanje iste podobe, videoposnetka ali podobnega gradiva, vključno s prirejeno ali spremenjeno različico. Prvotni prejemnik ali katera koli druga stran mora za vsako nadaljnje deljenje ali razširjanje vsebine pridobiti izrecno informirano privolitev prikazanega posameznika.

(a)kaznivo dejanje je bilo izvršeno nad otrokom, ki je v katerem koli posebej ranljivem položaju, kot je majhen otrok, otrok z duševno, intelektualno, senzorno ali telesno motnjo, otrok, ki mu je bila odvzeta prostost ali katerega prostost je omejena, otrok, ki je odvisen od drugih ali v stanju duševne ali telesne nezmožnosti;

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se lahko fizični osebi, ki je bila obsojena zaradi storitve katerega od kaznivih dejanj iz členov 3 do 9, zaradi preprečitve tveganja ponovitve kaznivih dejanj začasno ali trajno prepreči izvajanje vsaj poklicnih in organiziranih prostovoljskih dejavnosti, ki vključujejo ali omogočajo neposredne in redne stike z otroki.

2.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da morajo delodajalci ob zaposlitvi osebe za izvajanje poklicnih ali organiziranih prostovoljnih dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki , in organizacije, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, ob zaposlitvi osebja, svetovalcev in prostovoljcev ali sklenitvi pogodbe z njimi v skladu z nacionalnim pravom in na ustrezen način, na primer na zahtevo ali od zadevne osebe, pridobiti informacije o obstoju kazenske obsodbe za kaznivo dejanje iz členov 3 do 9 , vpisane v kazensko evidenco, ali o obstoju prepovedi izvajanja dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, zaradi tovrstnih kazenskih obsodb.

3.Države članice za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se na zahtevo pristojnih organov stranki, ki je vložila zahtevo, posredujejo informacije organov o obstoju kazenskih obsodb za kaznivo dejanje iz členov 3 do 9 ali o prepovedi opravljanja dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, zaradi tovrstne obsodbe in da so posredovane informacije čim bolj popolne ter vključujejo vsaj informacije o kazenskih obsodbah ali prepovedih zaradi tovrstnih obsodb, ki jih hrani katera koli država članica. V ta namen se take informacije posredujejo prek sistema ECRIS ali mehanizma za izmenjavo informacij iz kazenske evidence, vzpostavljenega s tretjimi državami.

Kazni za pravne osebe

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se odgovorna pravna oseba iz člena 13 kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki vključujejo kazenske ali nekazenske denarne kazni in lahko vključujejo tudi druge kazni, na primer:

2.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se odgovorne pravne osebe iz člena 13, ki so storile kazniva dejanja, za katera se fizične osebe kaznujejo s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot dve leti zapora, kaznujejo z denarno kaznijo, katere zgornja meja ne bi smela biti nižja kot 1 odstotek skupnega prometa pravne osebe na svetovni ravni v poslovnem letu pred letom storitve kaznivega dejanja ali v poslovnem letu pred sprejetjem odločitve o naložitvi denarne kazni ali kot znesek v višini 8 000 000 EUR, kar je višje.

3.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se odgovorne pravne osebe iz člena 13, ki so storile kazniva dejanja, za katera se fizične osebe kaznujejo s kaznijo zapora, katere zgornja meja ni nižja kot tri leta zapora, kaznujejo z denarno kaznijo, katere zgornja meja ne bi smela biti nižja kot 5 odstotkov skupnega prometa pravne osebe na svetovni ravni v poslovnem letu pred letom storitve kaznivega dejanja ali v poslovnem letu pred sprejetjem odločitve o naložitvi denarne kazni ali kot znesek v višini 40 000 000 EUR, kar je višje.

Preiskava in pregon

črtano

črtano

črtano

črtano

črtano

3.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, pristojne za preiskave ali pregon kaznivih dejanj iz členov 3 do 9, učinkovita preiskovalna sredstva, kot so na primer sredstva, ki se uporabljajo pri organiziranem kriminalu ali v drugih primerih hudih kaznivih dejanj. Če je primerno, ta orodja vključujejo posebna preiskovalna orodja, kot so tista, ki se uporabljajo pri boju proti organiziranemu kriminalu ali drugim hudim kaznivim dejanjem, kot so možnost izvajanja tajnih preiskav, uporaba t. i. „limanic“ (honeypots), prestrezanje komunikacij, tajno opazovanje, vključno z elektronskim nadzorom, in spremljanje bančnih računov ali druge finančne preiskave v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.Države članice zagotovijo, da imajo osebe, enote ali službe, ki preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja iz členov 3 do 9, zadostno osebje in strokovno znanje za učinkovito preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj, vključno s tistimi, storjenimi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, v skladu z veljavnimi pravili prava Unije in nacionalnega prava.

2.Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki v dobri veri vedo ali sumijo, da so bila storjena kazniva dejanja iz členov 3 do 9, naj to naznanijo pristojnim službam brez poseganja v člen 18 Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta24 in člen 12 Uredbe (EU) …/…25 [o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej].

__________________

24 Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj). http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj).

25 Uredba (EU) …

3.Države članice zagotovijo, da so vsaj vsi strokovnjaki in prostovoljci, ki so med delom v tesnem stiku z otroki, tudi v sektorjih zaščite otrok, izobraževanja, športa, otroškega varstva in zdravstvenega varstva, ter pravni strokovnjaki, učitelji in pedagoški delavci, sodniki sodišč za družinske zadeve ter policisti na terenu obveščeni in usposobljeni za prepoznavanje spolnih zlorab otrok.

4.Države članice strokovnjake v sektorju zdravstvenega varstva, ki delujejo v okviru programov, namenjenih osebam, ki so bile obsojene za kaznivo dejanje, ki je v skladu s to direktivo kaznivo, ali osebam v strahu, da bi lahko storile kaznivo dejanje, ki je v skladu s to direktivo kaznivo, izvzamejo iz obveznosti naznanitve iz odstavka 3.

1.Poleg pravic žrtev pri prijavi na podlagi člena 5 Direktive 2012/29/EU in člena 5a Direktive (EU) …/… [predlagana direktiva o spremembi Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj] države članice zagotovijo, da lahko žrtve kazniva dejanja iz členov 3 do 9 te direktive pristojnim organom naznanijo na brezplačen, varen in preprost, zaupen ter dostopen način. To vključuje možnost naznanitve navedenih kaznivih dejanj in predložitve dokazov, kadar je to izvedljivo, z uporabo preprosto dostopnih in uporabniku prijaznih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

2.Države članice zagotovijo, da so postopki naznanitve iz odstavka 1 varni in zaupni ter zasnovani na otroku prijazen način in v jeziku, ki ustreza otrokovi starosti in zrelosti. Države članice zagotovijo, da privolitev staršev ni pogoj za naznanitev in da so na voljo ustrezne informacije o postopkih naznanitve in podpornih storitvah.

3.Države članice zagotovijo, da je pristojnim organom, ki pridejo v stik z žrtvami, ki naznanijo kazniva dejanja spolne zlorabe otrok ali kazniva dejanja spolnega izkoriščanja otrok, prepovedano prenesti osebne podatke o statusu bivanja žrtve pristojnemu organu za priseljence ali jih uporabiti za postopke vračanja.

6.Kadar kaznivo dejanje iz členov 3 do 9 spada v sodno pristojnost več kot ene države članice, te države članice skupaj določijo, katera država članica bo vodila kazenski postopek. Kadar je to ustrezno in v skladu s členom 12 Okvirnega sklepa 2009/948/PNZ, se zadeva predloži Eurojustu, vsi pristojni nacionalni organi pa so ustrezno obveščeni, da se olajša čezmejno sodelovanje.

1.Države članice zagotovijo, da se otrokom žrtvam kaznivih dejanj iz členov 3 do 9 zagotovijo pomoč, podpora in zaščita v skladu s členoma 21 in 22 ob upoštevanju najboljših interesov otroka, ne glede na to, ali so vložili uradno prijavo.

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da sta žrtvam zagotovljena pomoč ter specializirana in ustrezna podpora pred kazenskim postopkom, med tem postopkom ter ustrezno obdobje po zaključku tega postopka, da bi se jim omogočilo uveljavljanje pravic iz Direktive 2012/29/EU in Direktive (EU) …/… [predlagana direktiva o spremembi Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj] ter iz te direktive. Države članice zlasti žrtvam kaznivih dejanj iz členov 3 do 9 zagotovijo lahko dostopne napotitvene centre, ki so lahko del nacionalnega zdravstvenega sistema, da se otrokom, ki so žrtve spolne zlorabe ali izkoriščanja, zagotovi učinkovita podpora ter da se zagotovi klinična obravnava spolnega nasilja, vključno s pomočjo pri hrambi in dokumentiranju dokazov v skladu s členom 9a Direktive (EU) …/… [predlagana direktiva o spremembi Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj]. Ti centri nudijo podporo, pri kateri se upošteva vidik travme, in po potrebi napotitev na specialistično podporo ob travmi in svetovanje za otroke žrtve. Države članice zagotovijo, da imajo otroci žrtve spolne zlorabe ali izkoriščanja dostop do medicinskih pregledov in forenzičnih preiskav, ki se lahko opravijo v teh centrih ali z napotitvijo v specializirane centre ali oddelke. Države članice zagotovijo usklajevanje med napotitvenimi centri in pristojnimi zdravstvenimi in forenzičnimi centri. Vse storitve iz tega člena se zagotavljajo na otroku prijazen način. Države članice lahko določijo, da so ti centri povezani s centri, ustanovljenimi na podlagi člena 28 Direktive (EU) 2024/1385 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Države članice ukrenejo zlasti vse potrebno za zagotovitev zaščite otrok, ki naznanijo primere zlorab v krogu svoje družine, ob upoštevanju najboljših interesov otroka.

2.Države članice zagotovijo, da se žrtvam in njihovim družinam zagotovijo dostopna, otroku prijazna, celovita, specializirana, usklajena ter potrebam in starosti primerna zdravstvena oskrba, vključno z dostopom do storitev spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, čustvena, psihosocialna, psihološka, pravna in izobraževalna ter administrativna podpora ter kakršna koli druga ustrezna podpora, prilagojena zlasti okoliščinam spolne zlorabe, pri čemer se posebna pozornost nameni dolgoročnemu okrevanju žrtev. Taka podpora je dostopna na enem mestu na podlagi modela „Barnahus“.

3.Po potrebi države članice zagotovijo, da se otrokom zagotovi začasna nastanitev. Otroci se prednostno namestijo skupaj z drugimi družinskimi člani ob upoštevanju njihovega najboljšega interesa, po potrebi v začasne ali stalne bivanjske prostore, ki so opremljeni s podpornimi storitvami.

4.Države članice zagotovijo, da imajo žrtve kaznivih dejanj, ki so kazniva v skladu s to direktivo, dostop do napotitvenih centrov, ustanovljenih v skladu s členom 26 Direktive …/…/EU [predlagana direktiva o nasilju nad ženskami]26.

__________________

26 COM(2022) 105 z dne 8. marca 2022.

7.Otroci žrtve kaznivih dejanj iz členov 3 do 9 so posebej ranljive žrtve v smislu člena 22(2) Direktive 2012/29/EU in Direktive (EU) …/… [predlagana direktiva o spremembi Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj].

9.Prizadevanja držav članic za pomoč žrtvam proaktivno podpira center EU, potem ko je ustanovljen, tako da:

Zaščita otrok v kazenskih preiskavah in postopkih

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da v kazenskih preiskavah in postopkih v skladu z vlogo žrtve v ustreznem pravosodnem sistemu pristojni organi otroku žrtvi dodelijo posebnega zastopnika, če so po nacionalnem pravu nosilci starševske odgovornosti izključeni iz kazenskega postopka zaradi navzkrižja interesov med starši in otrokom žrtvijo ali če otrok nima spremstva ali je ločen od svoje družine. Vsi organi, ki sodelujejo v postopku, so usposobljeni na področju otrokom prijaznega pravosodja.

(a)da se zaslišanja z otrokom žrtvijo ali, kjer je ustrezno, z otrokom pričo izvedejo brez neupravičenega odlašanja, potem ko so bili pristojni organi obveščeni o dejstvih;

(b)da zaslišanja otroka žrtve ali, kjer je ustrezno, otroka priče potekajo v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za ta namen;

(c)da zaslišanja otroka žrtve ali, kjer je ustrezno, otroka priče opravijo strokovnjaki, usposobljeni za te namene, ali se ta zaslišanja izvedejo z njihovo pomočjo;

(d)da vsa zaslišanja z otrokom žrtvijo ali, kjer je ustrezno, z otrokom pričo opravijo iste osebe, če je to mogoče in kadar je to primerno;

(f)da lahko otroka žrtev ali, kjer je ustrezno, otroka pričo spremlja njegov pravni zastopnik ali po potrebi odrasla oseba po njegovi izbiri, razen če je bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena odločitev, ki temu nasprotuje;

4.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je v preiskavi kaznivih dejanj iz členov 3 do 9 mogoče avdiovizualno posneti vsa zaslišanja otrok žrtev ali, kjer je ustrezno, zaslišanja, v katerih kot priča nastopa otrok, in da je mogoče ta avdiovizualno posneta zaslišanja v kazenskih postopkih predložiti kot dokaze v skladu z nacionalnimi pravili.

(b)da je otrok žrtev ali, kjer je ustrezno, otrok priča zaslišan v odsotnosti, zlasti z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij.

6.Države članice z ustreznimi ukrepi, če so v interesu otrok žrtev ali, kjer je ustrezno, otrok prič in ob upoštevanju drugih prevladujočih interesov, zaščitijo zasebnost, identiteto in podobo otrok žrtev in otrok prič ter preprečijo javno razširjanje kakršnih koli informacij, na podlagi katerih bi jih lahko identificirali.

7.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da sodišče, kadar je potrebno sodelovanje otroka v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj iz členov 3 do 9, upošteva otrokovo ranljivost v zadevnih sodnih postopkih, tudi ranljivost v zvezi s starostjo, zrelostjo ter duševnim in telesnim počutjem. Države članice zagotovijo, da to velja za vse otroke, tudi tiste, ki so osumljeni ali obtoženi storitve kaznivega dejanja ali zaradi tega obsojeni.

2.Poleg pravic iz člena 16a Direktive (EU) …/… [predlagana direktiva o spremembi Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj] lahko žrtve zahtevajo odškodnino v okviru kazenskega in civilnega postopka za vso škodo, ki jim je bila povzročena s kaznivimi dejanji, ki so v skladu s to direktivo kazniva. Države članice zagotovijo, da pravica žrtve do odškodnine ne zastara.

črtano

črtano

črtano

črtano

Države članice ustanovijo ali imenujejo nacionalne organe ali enakovredne subjekte za izvajanje naslednjih dejavnosti:

Nacionalni organi so zlasti odgovorni za obveznosti zbiranja podatkov, izvajanja raziskav in poročanja iz člena 31.

Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme, da se z namenom razvoja in izvajanja ukrepov za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok na spletu in zunaj njega na nacionalni ravni zagotovi učinkovito usklajevanje in sodelovanje ustreznih organov, agencij in teles, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, sodstvom, državnim tožilstvom, podpornimi službami ter ponudniki storitev informacijske družbe, nevladnimi organizacijami, vključno z organizacijami, ki vodijo odprte telefonske številke in telefonske številke za pomoč, socialnimi službami, vključno z organi za zaščito ali socialno varstvo otrok, izvajalci izobraževanja in zdravstvenega varstva, socialnimi partnerji, brez poseganja v njihovo avtonomijo, ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti. Ti mehanizmi zagotavljajo tudi učinkovito usklajevanje in sodelovanje med državami članicami, s Centrom EU in Komisijo ter ostalimi agencijami in organi Unije.

črtano

1.Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da imajo osebe v strahu, da bi lahko storile kazniva dejanja iz členov 3 do 9, preprost in anonimen dostop do učinkovitih namenskih intervencijskih programov ali ukrepov, namenjenih oceni in preprečevanju tveganja za storitev takih kaznivih dejanj, ter do dostopnih, varnih in zlahka razpoložljivih kanalov, enostavnih za uporabo, kot so telefonske številke za pomoč in spletni klepeti, ki jih vodi ustrezno usposobljeno osebje.

2.Države članice zagotovijo, da so programi ali ukrepi iz odstavka 1 dostopni brez nepotrebnih omejitev v skladu z nacionalnimi standardi zdravstvenega varstva ter da imajo programi ustrezna in stalna sredstva.

1.Za zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja vse oblike spolnega izkoriščanja otrok, in odvračanje od njega države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, kot so izobraževanje in usposabljanje ter kampanje obveščanja in ozaveščanja o vseživljenjskih posledicah spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, njuni nezakonitosti in možnostih za osebe v strahu, da bi lahko storile s tem povezana kazniva dejanja, da dostopajo do učinkovitih namenskih intervencijskih programov ali ukrepov. Države članice pripravijo komunikacijsko strategijo, nacionalne akcijske načrte ter spodbujajo dialog in sodelovanje z organizacijami civilne družbe, odprtimi telefonskimi številkami, telefonskimi številkami za pomoč, javnimi organi in ustreznimi storitvami informacijske družbe.

2.Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, tudi prek spleta, kot so kampanje obveščanja in ozaveščanja, raziskovalni in izobraževalni programi ali gradivo ter programi ali gradivo za usposabljanje, tudi o digitalni pismenosti, o starosti primerni spolni vzgoji, osredotočeni na pojem privolitve, o varnih praksah na spletu in zunaj njega ter o primerni uporabi interneta in novih tehnologij, po potrebi v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi, namenjene večji ozaveščenosti in zmanjšanju nevarnosti, da bi otroci postali žrtve spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja.

3.Države članice zagotovijo, da se spodbuja ali je na voljo redno in specializirano usposabljanje, tudi na področju otrokom prijaznega pravosodja, strokovnjakov, sodnikov in uradnikov, ki bi se pri svojem delu lahko srečali z otroki žrtvami spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja, vključno z, med drugim, strokovnjaki za zaščito otrok, delavci v pravni stroki, učitelji, delavci v ustanovah za varstvo otrok, zdravstvenimi delavci, pedagoškimi delavci, prostovoljci in trenerji, sodniki na sodiščih za družinske zadeve in policisti na terenu, da bi znali prepoznati zgodnje znake zlorabe ali morebitne zlorabe ali spolnega izkoriščanja, odkriti otroke žrtve in potencialne otroke žrtve spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja ter z njimi ravnati.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev preprečevanja spolne zlorabe otrok v skupnostnih okoljih, vključno s šolami, bolnišnicami, storitvami socialnega varstva, rejništvom, dnevno oskrbo, športnimi klubi ali verskimi skupnostmi, tako da otroke in odrasle, vključno s starši in vzgojitelji, opremijo z ustreznimi znanji in spretnostmi za zaznavanje morebitnega zlonamernega vedenja.

(a)namenske dejavnosti usposabljanja in ozaveščanja za osebje, svetovalce in prostovoljce, ki delajo v tesnem stiku z otroki, tudi o tem, kako preprečevati in prepoznati spolno zlorabo in izkoriščanje otrok ter zagotoviti starosti primeren odziv, ki upošteva vidik spola in temelji na razumevanju travme;

(b)obvezne politike za varstvo otrok, namenske smernice, notranje protokole in standarde z dobrimi praksami, kot je vzpostavitev mehanizmov nadzora in odgovornosti za osebje, ki v takih ustanovah dela v tesnem stiku z otroki;

(c)vzpostavitev varnih in dostopnih prostorov, ki jih vodi namensko in ustrezno usposobljeno osebje in v katerih lahko otroci, starši, oskrbovalci in člani skupnosti naznanijo neprimerno vedenje.

Pri preventivnih ukrepih se posebna pozornost nameni potrebi po zaščiti otrok, ki so posebej ranljivi, vključno z otroki z duševnimi ali telesnimi motnjami ter intelektualnimi ali senzornimi ovirami.

5.Za namen te direktive države članice proaktivno podpira center EU, potem ko je ustanovljen, tako da:

(c)lajša ustvarjanje in izmenjavo znanja, smernic za strokovnjake na terenu, dobre prakse in strokovnega znanja med državami članicami, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije in tretjimi državami z vodenjem javne podatkovne zbirke o preventivnih ukrepih in programih, ki se izvajajo v vsaki državi članici in v tretjih državah.

(b)ob poznavanju vseh dejstev se strinjajo s sodelovanjem v programih ali ukrepih;

2.Države članice lahko z ukrepi takoj preprečijo dostop do spletnih strani, ki vsebujejo gradivo spolne zlorabe otrok ali ga razširjajo med spletnimi uporabniki na njihovem ozemlju. Te ukrepe je treba določiti s preglednimi postopki in zagotoviti primerne zaščitne ukrepe, zlasti za zagotovitev, da je omejitev omejena le na najnujnejše in je sorazmerna ter da so uporabniki obveščeni o razlogih za omejitev. Ti zaščitni ukrepi vsebujejo tudi možnost sodnega varstva.

1.Države članice imajo vzpostavljen sistem za beleženje, pripravo in zagotavljanje anonimiziranih statističnih podatkov za fazi naznanitve in preiskovanja ter sodno fazo v zvezi s kaznivimi dejanji iz členov 3 do 9, da spremljajo učinkovitost svojih ukrepov za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok.

2.Ti vključujejo naslednje podatke, razčlenjene po biološkem in družbenem spolu, starosti žrtve in storilca kaznivega dejanja, razmerju med žrtvijo in storilcem kaznivega dejanja ter vrsti kaznivega dejanja:

(b)letno število naznanjenih kaznivih dejanj in oseb, ki so bile kazensko preganjane in obsojene za kazniva dejanja iz členov 3 do 9, pridobljeno iz nacionalnih upravnih virov;