(1)Žive živali, vključno z mačkami in psi, so zajete v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije in so del skupne kmetijske politike Unije, njihovo dobrobit pa bi bilo treba zaščititi. V Uniji obstaja trg za te živali, vključno z znatnim čezmejnim trgovanjem. Številne države članice so podpisnice Evropske konvencije o zaščiti hišnih živali. Obstajajo številni dokazi o neoptimalnem delovanju notranjega trga za pse in mačke v Uniji ter o nezakoniti trgovini s temi živalmi znotraj Unije in pri uvozu v Unijo. Zato je treba glede na ugotovitve o živalih, ki priznavajo njihovo zmožnost za doživljanje čustev, bolečino in socialne interakcije, določiti minimalne zahteve za dobrobit psov in mačk, ki se vzrejajo in redijo v obratih, ter strožje zahteve glede sledljivosti psov in mačk, danih na trg Unije.

(2)Psi in mačke, ki imajo edinstvene biološke in vedenjske potrebe, se v Uniji tržijo in redijo kot hišne živali. Zaradi neobstoja določb Unije o dobrobiti v zvezi z vzrejo, rejo in dajanjem na trg psov in mačk ter različnih nacionalnih pravil, kadar ta obstajajo, so te živali včasih skotene, vzrejene in prodane ali brezplačno posvojene v okoliščinah, ki bi lahko imele resne posledice, ki škodijo njihovi dobrobiti. Konkurenca med komercialnimi rejci psov in mačk v različnih državah članicah se ne izvaja pod enakimi konkurenčnimi pogoji, saj so pogoji za dobrobit živali eden od glavnih elementov konkurenčnosti teh izvajalcev dejavnosti in se med državami članicami zelo razlikujejo. Posledično je konkurenca izkrivljena, zlasti za rejce in skrbnike z visokimi standardi, ki pri čezmejnem trgovanju ne morejo unovčiti svojih naložb v dobrobit živali, saj se srečujejo z izvajalci dejavnosti, ki izkoriščajo podstandardne pogoje za dobrobit živali, da bi izvajali konkurenco ter znižali cene in standarde.

(3)Poleg tega potrošniki niso dovolj zaščiteni, saj se pri nakupu psa ali mačke pogosto srečujejo z negativnimi posledicami slabih razmer za dobrobit živali v obratih, v katerih so bile vzrejene in rejene, kot so zdravstvene težave, vedenjske težave ali genetske napake kupljenega ali pridobljenega psa ali mačke. Da bi podpirali informirano izbiro potrošnikov in spodbujali spoštovanje pravil Unije, je bistveno, da se obvešča javnost ter ozavešča o razliki med odgovornimi in neskladnimi ali nezakonitimi vzrejnimi praksami.

(6)Nezakonita trgovina s psi in mačkami se je razvila deloma zaradi pomanjkanja sledljivosti teh živali do prvotnega zaroda in navdušenja potrošnikov nad njimi, olajšal pa jo je razvoj spletnega nakupovanja. Nezakonite trgovinske prakse pa so povezane s trpljenjem psov in mačk zaradi nenadzorovanih vzrejnih praks. Brez zanesljivih sredstev za sledenje živalim do njihovega izvora ni mogoče zagotoviti, da izvajalci dejavnosti spoštujejo enake standarde dobrobiti živali, in vzpostaviti enotnih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu v zvezi z dajanjem na trg psov in mačk. Zato je ključno, da se zagotovi sledljivost psov in mačk s sistemom za identifikacijo in registracijo psov in mačk, preden so prvič dani na trg Unije ter vsakič, ko se spremeni lastništvo živali.

(7)Nezakonita trgovina z mačkami in psi iz držav zunaj EU se povečuje. Sedanja pravila EU o premikih psov in mačk v EU, kot so določbe Uredbe (EU) št. 576/2013 in pravil o zdravju živali, ne zajemajo zadostnih orodij za preprečevanje te nezakonite trgovine. To pomeni, da so potrebna dodatna pravila za boj proti nezakoniti trgovini s psi in mačkami. Obstoječa pravila o zdravju živali določajo, da morajo biti psi in mačke pri trgovskih in netrgovskih premikih v Unijo identificirani z mikročipom. Za okrepitev teh določb o sledljivosti bi morali lastniki psov in mačk, ki vstopajo v Unijo, ali osebe, odgovorne zanje, zagotoviti njihovo registracijo v eni od podatkovnih zbirk držav članic v namembnem kraju. S tem bo zagotovljen večji nadzor nad premiki navedenih živali.

(8)Določbe o sledljivosti iz tega predloga prispevajo tudi k varovanju javnega zdravja, saj zagotavljajo boljšo dobrobit živali, boljše zdravje živali in boljši nadzor nad morebitnim prenosom živalskih bolezni (pri čemer so nekatere zoonotske narave, nekatere pa se prenašajo na prostoživeče živali), in sicer v skladu s pristopom „eno zdravje“.

(10)Z Uredbo (EU) 2016/429 se zahteva identifikacija psov in mačk s transponderjem, vendar le v primeru premikov med državami članicami ali vstopa v Unijo. Identifikacija, ki se zahteva z navedeno uredbo, ni v celoti harmonizirana, saj ne vključuje natančnih standardov v zvezi s transponderji. Poleg tega navedena uredba od držav članic ne zahteva vodenja podatkovnih zbirk o psih in mačkah. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da vzpostavijo in vzdržujejo podatkovne zbirke o psih in mačkah, danih na trg Unije, da se zagotovi sledljivost teh živali. Prav tako je treba zagotoviti interoperabilnost teh podatkovnih zbirk. To bo olajšalo iskanje informacij o psih in mačkah po vsej Uniji ter pristojnim organom omogočilo izvajanje uradnega nadzora za zagotovitev skladnosti s pravili o dobrobiti živali.

(11)Dajanje na trg psov in mačk bodisi za plačilo bodisi brezplačno vpliva na notranji trg. Zato bi bilo treba za preprečevanje goljufij zagotoviti sledljivost vseh živali, s katerimi se trguje na trgu Unije, za rejo živali v vzrejnih in prodajnih obratih, nadomestnih domovih za hišne živali ali zavetiščih za živali pa bi morala veljati podrobna pravila. Vojaške, policijske ali carinske službe, ki vzrejajo ali redijo pse za lastne potrebe, niso v tem položaju, saj dejavnosti vzreje ali reje ne izvajajo za trg.

(13)Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta4 ureja rejo, vzrejo in dobavo živali, rejenih v znanstvene namene, vključno s psi in mačkami. Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta ureja klinična preskušanja zdravil za uporabo v veterinarski medicini, pri katerih se uporabljajo živali, vključno s psi in mačkami. Pse in mačke, ki so namenjeni ali se uporabljajo v znanstvene namene, ter pse in mačke, ki se uporabljajo v kliničnih preskušanjih, potrebnih za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini, bi bilo zato treba izključiti s področja uporabe te uredbe.

__________________

4 Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

(14)Podrobna pravila o dobrobiti živali bodo prvič zajemala veliko število psov in mačk, s čimer jim bodo zagotovljene boljše življenjske razmere. Vendar glede na to, da v nekaterih primerih obstajajo praktične težave pri ugotavljanju, ali so psi in mačke rejeni kot hišne živali ali pa se uporabljajo v kmetijske namene, kot so gonjenje in varovanje čred ter zaščita kmetij, ali za dajanje na trg ali za dobavo, bi bilo treba s to uredbo izvzeti lastnike hišnih živali, ki redijo več psov in mačk, pri čemer je število legel, ki jih vzredijo, pod določenim pragom. V nasprotnem primeru bi za navedene lastnike hišnih živali veljale ustrezne zahteve iz te uredbe, ki ne bi bile sorazmerne. Potepuške mačke, ki se prosto gibljejo in držijo populacije glodavcev pod kontrolo, so že dolgo del tega podeželskega ravnovesja ter imajo funkcionalno in simbiotično vlogo na kmetijskih gospodarstvih. Ustrezno bi bilo treba upoštevati podeželska in oddaljena območja, kjer je lahko dostop do veterinarskih storitev in infrastrukture za zagotavljanje skladnosti omejen, ter to, da je treba preprečiti nesorazmerno breme za kmete in male rejce.

(17)Poleg tega pse in mačke na trg Unije dajejo različne vrste izvajalcev dejavnosti, ki opravljajo različne vrste dejavnosti. Poleg komercialnih rejcev obstajajo prodajni obrati, kjer se za prodajo redijo psi in mačke, ki so običajno skoteni in vzrejeni v drugih obratih. Zaščita teh živali morda ni optimalna, saj tem obratom ni treba upoštevati skupnih standardov dobrobiti živali. Ker so prodajni obrati komercialni izvajalci dejavnosti, ki dajejo na trg pse in mačke, je treba za te obrate uporabljati zahteve iz te uredbe.

(19)Kljub razlikam v dejavnostih, ki jih izvajajo komercialni rejci in prodajni obrati na eni strani ter zavetišča za živali na drugi strani, vsi dajejo pse in mačke na trg Unije, tako da so med njimi nekatera prekrivanja, zlasti na ravni povpraševanja. Potrošniki, ki želijo psa ali mačko, izbirajo med nakupom živali pri rejcu (neposredno ali prek prodajnega obrata ali posrednika) in posvojitvijo živali iz zavetišča. Pridobivanje psov ali mačk neposredno od lastnikov hišnih živali je neznatno. Pomemben dejavnik pri izbiri psa ali mačke so morebitne vedenjske ali druge težave, ki jih lahko ima žival zaradi bivanja v slabih razmerah za njeno dobrobit in zaradi katerih je lahko manj primerna za hišno žival, ne glede na to, ali je bila žival rejena v komercialnem vzrejnem obratu, prodajnem obratu ali v zavetišču. Poleg tega potrošniki pred nakupom psa ali mačke morda ne vedo, ali žival prihaja iz zavetišča, od rejca ali iz prodajnega obrata, saj trgovino opravljajo tudi posredniki in večinoma prek spleta. Posredovanje teh informacij bi lahko kupcem pomagalo pri sprejemanju informiranih in odgovornih odločitev. Obstajajo dokazi, da je število živali, ki jih na trg Unije dajejo zavetišča, znatno, zlasti kar zadeva mačke. Obstajajo tudi dokazi, da se živali iz zavetišč v nekaterih državah članicah dajejo na trg potencialnim lastnikom hišnih živali v drugih državah članicah, zlasti kar zadeva pse. Za zagotovitev doseganja cilja te uredbe, tj. nemotenega delovanja notranjega trga s psi in mačkami, ter racionalnega razvoja sektorja ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni dobrobiti živali je treba nekatere zahteve iz te uredbe uporabiti za zavetišča, v katerih je določeno minimalno število živali, ne glede na to, ali dajejo pse ali mačke na trg Unije proti plačilu, brezplačno ali po povračilu razumnih stroškov. Vendar bi se morale zaradi sorazmernosti in glede na to, da se dejavnosti zavetišč razlikujejo od dejavnosti drugih izvajalcev dejavnosti in da lahko izpolnjujejo funkcijo javnega interesa, za zavetišča uporabljati le nekatere zahteve iz te uredbe, zlasti v zvezi s številom in usposobljenostjo skrbnikov živali, namestitvijo, hrano in vodo, vedenjskimi potrebami in bolečimi praksami ter svetovalnimi obiski veterinarja.

(20)Poleg tega bi se morale glede na veliko število živali, ki jih na trg Unije dajejo zavetišča, in potrebo po zagotovitvi doseganja ciljev te uredbe v zvezi s sledljivostjo in preprečevanjem nezakonite trgovine tudi za zavetišča uporabljati zahteve iz te uredbe v zvezi z identifikacijo in registracijo psov in mačk, ne glede na to, ali se njihova dejavnost lahko šteje za gospodarsko ali ne. Izvajalce dejavnosti, odgovorne za zavetišča, bi bilo treba spodbujati, da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje razmnoževanja psov ali mačk v zavetiščih.

(23)Za zagotovitev ustreznega izvrševanja te uredbe je ključno, da lahko pristojni organi opredelijo obrate, ki so predmet njihovega uradnega nadzora. Zato morajo izvajalci dejavnosti, ki redijo pse in mačke v obratih, o svojih dejavnostih obvestiti pristojne organe, ti pa morajo voditi posodobljen register teh obratov. Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme za izvajalce dejavnosti, bi morali imeti pristojni organi možnost, da v ta namen uporabijo informacije ali podatke, zbrane v registru obratov za pse in mačke na podlagi Uredbe (EU) 2016/429.

(24)Stiska in trpljenje psov in mačk med urjenjem, ki ga izvajajo neusposobljeni ali slabo usposobljeni vodniki, lahko škodljivo vplivata na vedenjske vzorce živali, kar ustvarja morebitna tveganja za zdravje in varnost ljudi ter okolje. Zato je dobro usposobljeno in izkušeno osebje ključno za izboljšanje razmer za dobrobit živali, tudi pri vzreji, reji in ravnanju s psi, namenjenimi vojaškim, policijskim in carinskim službam. Za kompetence na področju dobrobiti živali je potrebno poznavanje osnovnih vedenjskih vzorcev in potreb zadevne vrste. Skrbniki živali bi morali imeti kompetence na področju dobrobiti živali, ki so pomembne za njihove naloge in za živali, za katere skrbijo, da bi preprečili bolečine, stisko in trpljenje psov in mačk. Skrbniki živali in ustrezni organi, vključno z vladnimi agencijami, bi morali svoje kompetence redno posodabljati s programi usposabljanja, ki spodbujajo metode urjenja, kot je „instrumentalno pogojevanje“, pri čemer naj dajejo prednost pozitivni podkrepitvi namesto metodam, ki temeljijo na kaznovanju.

(25)Ker dobrobit živali vključuje zdravje živali, so veterinarji najprimernejši za svetovanje izvajalcem dejavnosti, da bi se izboljšalo stanje dobrobiti živali v obratih. Veterinarji bi morali imeti dejavno vlogo pri ozaveščanju o medsebojni povezavi med zdravjem in dobrobitjo teh živali. Obrate, ki redijo večje število psov in mačk, kot ga določa prag, bi zato moral v prvem letu od datuma začetka uporabe te uredbe ali v prvem letu od datuma obvestila o novem obratu obiskati veterinar, ki bi preveril dobrobit živali, nato pa se obiski veterinarja opravijo, kadar je to primerno, na podlagi analize tveganja, ki jo opravijo pristojni organi.

(26)Nekatere vzrejne strategije lahko poslabšajo dobrobit psov in mačk. Z izbiro nekaterih genetskih lastnosti iz estetskih ali drugih tržnih razlogov se lahko ustvarijo in na prihodnje generacije prenesejo tudi nezaželene lastnosti z vidika dobrobiti živali. Zato bi morali izvajalci dejavnosti sprejeti ukrepe za zagotovitev, da njihove vzrejne strategije ne bodo imele takšnih negativnih posledic za dobrobit psov in mačk. Zlasti zaradi vzrejnih strategij, ki temeljijo na tržnih ciljih, lahko nekatere vrste psov in mačk razvijejo „čezmerne konformacijske lastnosti“. Ker lahko takšne čezmerne konformacijske lastnosti zadevnim psom in mačkam povzročijo resne zdravstvene težave, bi jih morali rejci izključiti iz programov vzreje.

(27)Znanstveni dokazi kažejo, da ima parjenje v ožjem sorodstvu znatne negativne učinke na zdravje in dobrobit živali. Zato bi bilo treba prepovedati parjenje psov in mačk v ožjem sorodstvu, in sicer med starši in potomci, brati in sestrami, polbrati in polsestrami ter starimi starši in vnuki, saj se s tem poveča pogostost prirojenih napak in ogrozi delovanje imunskega sistema, oboje pa negativno vpliva na zdravje in dobrobit psov in mačk. Parjenje v ožjem sorodstvu pa bi moralo biti kljub temu mogoče, kadar je to potrebno za ohranitev lokalnih pasem z omejenim genskim bazenom, če ga iz tega razloga odobri pristojni organ.

(30)Glede na znanstvene dokaze je očitno, da morajo imeti psi in mačke dovolj prostora za izražanje svojega naravnega vedenja in normalno socialno interakcijo. To ni mogoče, če se živali dlje časa redijo v zaprtem prostoru in zabojnikih. Zato bi bilo treba dolgotrajno rejo psov in mačk v zabojnikih prepovedati, razen če je to potrebno za prevoz in začasno, kratkoročno izolacijo posameznih psov ali mačk ter med sodelovanjem v šovih, razstavah in tekmovanjih, v primeru pasjih ali mačjih mladičev, ki imajo zmanjšano sposobnost uravnavanja temperature, ali pasjih ali mačjih mladičev skupaj z njihovimi materami, če se čim bolj zmanjša stres in prepreči trpljenje zaradi ekstremnih temperatur ter če lahko psi in mačke stojijo in ležijo v naravnem položaju.

(33)Da bi preprečili zaplete pri brejosti psic in mačk za razplod ter ogrožanje njihove dobrobiti, se te ne bi smele pariti, dokler ne dosežejo ustrezne zrelosti. Da bi si lahko psice in mačke za razplod po brejosti in dojenju fizično opomogle, bi jim bilo treba pred ponovnim razmnoževanjem zagotoviti dovolj časa. Da pa bi se pri psicah in mačkah za razplod preprečila nekatera patološka reproduktivna stanja, kot je piometra, bi bilo treba v obdobju dveh let dovoliti do tri legla, ki bi jim sledilo ustrezno obdobje okrevanja, ki ne bi smelo biti krajše od enega leta za psice in mačke, ki so v obdobju dveh let povrgle tri legla, vključno z mrtvorojenimi mladiči. Pri starejših psicah in mačkah za razplod ter pri vseh tistih, ki so imele dva carska reza, bi bilo treba razmnoževanje opustiti, saj ni mogoče izključiti, da bo še ena brejost škodila njihovi dobrobiti. Vse samice, ki se uporabljajo za razmnoževanje, bi moral redno spremljati veterinar.

(36)Postopki, katerih namen je spremeniti videz ali preprečiti določeno vedenje mačk in psov, kot so rezanje ušes, krajšanje repa, odstranjevanje krempljev in resekcija glasilk, močno negativno vplivajo na dobrobit mačk in psov. Ti postopki so boleči ter mačkam in psom preprečujejo izražanje prirojenega vedenja. Zato jih je mogoče dovoliti le, če jih opravi veterinar, in samo, kadar je to potrebno iz zdravstvenih razlogov. Vendar se lahko za nekatere pasme, npr. za lovske pse, ti postopki dovolijo iz profilaktičnih, diagnostičnih in/ali terapevtskih razlogov in samo, če jih opravi veterinar. V posebnih okoliščinah in evropskih regijah je krajšanje repa lahko upravičeno tudi, da se preprečijo poškodbe repa, če temelji na popolni in temeljiti zdravniški oceni.

(37)Predhodni inšpekcijski pregled obratov, ki ga opravijo uradni veterinarji ali drugi strokovnjaki, če je bila naloga uradnega nadzora prenesena, in posledična odobritev obratov sta učinkovit način za zagotovitev, da obrati izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Ker pa je razpoložljivost uradnih veterinarjev v državah članicah omejena, ni sorazmerno, da se predhodni inšpekcijski pregled na kraju samem in odobritev zahtevata za vse obrate, temveč bi se morali uradni veterinarji osredotočiti na obrate, ki pomenijo večje tveganje z vidika dobrobiti živali. Razmere v vzrejnih obratih so še posebej pomembne za zagotovitev ustrezne vzreje, reje psov in mačk ter ravnanja z njimi pred dajanjem na trg, zlasti zaradi posledic, ki jih lahko imajo slabe razmere za dobrobit psov in mačk v zgodnjem otroštvu. Zato je pomembno, da navedene obrate odobrijo pristojni organi in da se pred odobritvijo izvedejo predhodni inšpekcijski pregledi na kraju samem. Pomembno je tudi, da je seznam teh odobrenih obratov javno dostopen, da lahko potencialni kupci preverijo status vzrejnih obratov, s čimer se krepita javni nadzor in ozaveščenost državljanov.

(38)Nekateri izvajalci dejavnosti, ki dajejo na trg pse in mačke, potencialne stranke spodbujajo k nakupu za vsako ceno, pri čemer uporabljajo čustvene argumente, ne da bi jim omenili posledice lastništva hišne živali. Drugi izvajalci dejavnosti ali zavetišča poudarjajo odgovornost, povezano z lastništvom hišne živali, kar omejuje njihovo zmožnost prodaje živali. Zaradi teh razlik v odnosu izvajalcev dejavnosti imajo prednost manj odgovorni izvajalci dejavnosti, kar izkrivlja konkurenco kljub pomembnosti obveščanja strank o njihovi odgovornosti pri nakupu psa ali mačke za dobrobit živali in javni red. Zato je upravičeno zahtevati, da vsi izvajalci dejavnosti, ki dajejo pse in mačke na trg Unije kot hišne živali, seznanijo prihodnje lastnike z njihovo odgovornostjo. Poleg tega, kadar se dajanje na trg psa ali mačke oglašuje prek spleta, bi moralo biti za učinkovit prenos sporočila o odgovornem lastništvu ob spletnem oglasu navedeno ustrezno opozorilo.

(39)Nezakonito trgovino in goljufive prakse v zvezi s prodajo ali prenosom psov in mačk za posvojitev olajšuje neobstoj sledljivosti zaradi pomanjkanja zahtev za identifikacijo in registracijo navedenih živali. Poleg tega se lahko goljufive prakse pojavijo, kadar sistemi za identifikacijo in registracijo psov in mačk niso harmonizirani ali jih ni mogoče enostavno upravljati, ker tehnični sistemi niso interoperabilni. Zato je ključno harmonizirati standarde o sredstvih za identifikacijo in registracijo ter zagotoviti, da se identifikacija in registracija psov in mačk opravita, preden se žival prvič da na trg Unije. Fizične ali pravne osebe, ki dajejo pse in mačke na trg, bi morale pred prvim dajanjem živali na trg v Uniji predložiti dokazilo o identifikaciji in registraciji v eni od podatkovnih zbirk, ki so jih v ta namen vzpostavile države članice. Nato je treba ob vsaki spremembi lastništva ali odgovornosti za žival spremembo ustrezno evidentirati v eni od podatkovnih zbirk. Zaradi sorazmernosti se ta obveznost ne bi smela uporabljati za fizične osebe, ki pse in mačke občasno dobavljajo na načine, ki ne vključujejo spletnih platform.

(40)Fizične ali pravne osebe, ki dajejo pse in mačke na trg Unije, bi morale predložiti dokazilo o identifikaciji, ki vključuje dokument, ki se nanaša na kodo transponderja, vsajenega v žival, pa tudi dokazilo o registraciji te živali v uradni podatkovni zbirki. To omogoča posredovanje ključnih informacij o živali novemu lastniku in zagotavlja sledljivost.

(41)Ker se večina psov in mačk trenutno ponuja za prodajo ali darovanje prek oglasov na spletnih platformah, bi morali ponudniki spletnih platform pri posredovanju dostopa do psov in mačk ravnati skrbno. Zato bi bilo treba brez poseganja v Uredbo (EU) 2022/2065 od spletnih platform zahtevati, da načine uvrstitev v ponudbo za pse in mačke prilagodijo tako, da fizične ali pravne osebe, ki dajejo pse ali mačke na trg Unije, predložijo dokazila o identifikaciji in registraciji psov in mačk, namenjenih za prodajo ali darovanje. Poleg tega bi morala Komisija zagotoviti razvoj brezplačno javno dostopnega sistema, ki bi omogočal preverjanje pristnosti identifikacije in registracije psa ali mačke. Cilj tega ukrepa je učinkovitejši boj proti goljufijam z izboljšanjem sledljivosti psov in mačk, danih na trg Unije, do njihovega izvora, s čimer bi se pristojnim organom omogočil boljši nadzor, nazadnje pa bi se izboljšala dobrobit teh živali. To ne bi smelo pomeniti obveznosti za spletne platforme, da na splošno spremljajo uvrstitve v ponudbo na platformi, niti splošne obveznosti ugotavljanja dejstev, namenjene ocenjevanju točnosti identifikacije in registracije pred objavo ponudbe.

(43)Za zagotovitev sledljivosti psov in mačk bi jih bilo treba posamično identificirati z edinstvenim identifikatorjem v obliki transponderja in tudi registrirati njihovo identifikacijo v podatkovni zbirki. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da vzpostavijo in vzdržujejo podatkovne zbirke psov in mačk, danih na trg Unije, da se zagotovi sledljivost teh živali. Prav tako je treba zagotoviti interoperabilnost teh podatkovnih zbirk. To bo olajšalo dostop do informacij o psih in mačkah po vsej Uniji, pristojnim organom pa omogočilo izvajanje uradnih pregledov za zagotavljanje, da se spoštujejo pravila o dobrobiti živali. Za lažjo interoperabilnost med nacionalnimi podatkovnimi zbirkami bi morala Komisija vzpostaviti indeksno podatkovno zbirko.

(46)Izvrševanje uvoznih pravil bi bilo treba zagotoviti na podlagi seznama tretjih držav, ki so bile na podlagi ocene Komisije o zanesljivosti njihovega uradnega nadzora za izvrševanje pravil o dobrobiti živali, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, ali pravil, ki jih je Unija priznala kot enakovredna, v obratih na njihovem ozemlju, ki izvažajo ali nameravajo izvažati pse in mačke na trg Unije, odobrene za dajanje psov in mačk na trg Unije. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti seznam obratov, ki vzrejajo in redijo pse in mačke v navedenih tretjih državah ter ki lahko te živali izvažajo v Unijo, da se zagotovita sledljivost in nadzor na mejnih kontrolnih točkah Unije. Komisija bi morala v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, izvesti presoje zanesljivosti sistema uradnega nadzora v tretjih državah, odobrenih v skladu s to uredbo, in tistih tretjih državah, ki zahtevajo odobritev v skladu s to uredbo. Nazadnje, spoštovanje zadevnih pravil iz te uredbe ali pravil, ki jih je Unija priznala kot enakovredna, bi bilo treba potrditi v zadevnem zdravstvenem spričevalu, ki se uporablja za tak izvoz. Zato bi si morala Komisija prizadevati spremeniti ustrezni vzorec uradnega spričevala, da bi se vključilo povezano potrdilo o dobrobiti živali.

(47)V skladu z Uredbo (EU) 2016/429 je za obvladovanje tveganja vnosa prenosljivih bolezni živali v Unijo vzpostavljen seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop psov in mačk v Unijo. Seznam tretjih držav iz uvodne izjave 46 bi zato moral biti omejen na tretje države, ki so odobrene v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 in ki zagotavljajo ustrezna jamstva glede zmogljivosti svojih pristojnih organov za nadzor in zagotavljanje skladnosti obratov, ki vzrejajo in redijo pse in mačke za izvoz v Unijo, z zahtevami glede dobrobiti živali iz te uredbe.

(48)Da bi se upoštevali tehnični napredek in znanstveni razvoj, zlasti mnenja Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilo: EFSA) ter njuni družbeni, gospodarski in okoljski učinki, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 PDEU prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov za dopolnitev člena 6a te uredbe za opredelitev značilnosti genotipov, fenotipov in čezmernih konformacijskih lastnosti, ki bi jih bilo treba izključiti iz razmnoževanja, tako da vzrejne strategije ne bodo privedle do genotipov, ki bi škodljivo vplivali na zdravje ali dobrobit psov in mačk. V okviru estetskih šovov, razstav in tekmovanj bi morali delegirani akti odražati postopen in uravnotežen pristop, pri čemer bi bilo treba upoštevati znanstveno mnenje EFSA ter posebne socialne in gospodarske razmere v sektorju, da se zagotovi sorazmerno in praktično izvedljivo izvajanje.“

črtano

črtano

(55)Ključno je, da se zakonodaja Unije redno spremlja in ocenjuje, da se lahko prilagodi in tako dosežejo pričakovani učinki. Zato bi morala ta uredba zajemati obveznost za Komisijo, da spremlja dobrobit psov in mačk v Uniji ter izvede oceno, ki se predstavi drugim institucijam Unije. V oceni bi bilo treba oceniti dosežen tehnični in znanstveni razvoj, vključno v zvezi s sredstvi za identifikacijo psov ali mačk in možnostjo uporabe alternativnih sredstev, ki so manj invazivna kot vsaditev transponderja. Ocena bi morala vključevati tudi zagotovilo, da je sistem Unije za sledljivost odporen proti goljufijam in zanesljiv ter da so stroški identifikacije za fizične in pravne osebe, za katere velja obveznost identifikacije v skladu s to uredbo, sorazmerni.

(b)sledljivost psov in mačk, vzrejenih ali rejenih v Uniji ali danih na trg Unije;

1.Ta uredba se uporablja za vzrejo, rejo, dajanje na trg psov in mačk ter njihov vstop v Unijo.

2.Ta uredba se ne uporablja za vzrejo, rejo, dajanje na trg ali dobavo psov ali mačk za znanstvene namene ali klinična preskušanja, ki so potrebna za pridobitev dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v veterinarski medicini.

4.„reja“ pomeni vsako dejavnost, med katero so psi in mačke nameščeni, naseljeni, nastanjeni ali oskrbovani v obratu ali pod odgovornostjo izvajalca dejavnosti;

5.„dajanje na trg“ pomeni prodajo, ponujanje v prodajo, distribucijo ali katero koli drugo obliko prenosa lastništva ali odgovornosti, bodisi za plačilo bodisi brezplačno, razen občasnega in nerednega darovanja majhnega števila psov in mačk, ki ga fizične osebe opravljajo na drug način kot s posredovanjem spletne platforme, ter oglaševanje živali za zgoraj navedene namene;

črtano

7.„spletna platforma“ pomeni spletno platformo, kot je opredeljena v členu 3, točka (i), Uredbe (EU) 2022/2065, ki posreduje pri dajanju psov ali mačk na trg;

črtano

11.„obrati“ pomeni vzrejne obrate, prodajne obrate, zavetišča in nadomestne domove;

12.„vzrejni obrati“ pomeni vse prostore ali objekte, v katerih se psi ali mačke redijo zaradi razmnoževanja z namenom dajanja njihovih mladičev na trg, vključno z gospodinjstvi;

13.„prodajni obrati“ pomeni vse prostore ali objekte, v katerih se psi ali mačke redijo za prodajo, ne da bi bili tam skoteni;

14.„zavetišča“ pomeni vse prostore ali objekte, vključno z gospodinjstvi, ki jih upravlja fizična ali pravna oseba, kjer se za namene dajanja na trg redijo neželeni, zapuščeni, nekdanji potepuški, izgubljeni ali zaseženi psi ali mačke;

15.„izvajalec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki daje na trg pse in mačke in je odgovorna za vzrejni obrat, prodajni obrat ali zavetišče ali je odgovorna za pse ali mačke, ki se v njem redijo, ali je odgovorna za neželene, zapuščene, potepuške, izgubljene ali zasežene pse in mačke ter jih namesti v nadomestne domove;

črtano

19.„pohabljanje“ pomeni poseg, vključno s kirurškim posegom, ki se izvede iz razlogov, ki niso terapevtski ali diagnostični, in ni kastracija ali vsaditev transponderja, in ki povzroči poškodbo ali izgubo občutljivega dela telesa ali spremembo kostne strukture psa ali mačke;

20.„trpljenje“ pomeni neprijetno, neželeno fizično ali duševno stanje, ki je posledica izpostavljenosti živali škodljivim dražljajem ali stalnega neobstoja pomembnih pozitivnih dražljajev;

21.„nastanitev“ pomeni stavbe ali omejen zunanji prostor v obratih, v katerih se začasno ali trajno redijo psi in mačke;

22.„ograjeni prostor za pse“ pomeni fizično strukturo, ki zajema enega ali več ograjenih prostorov za namestitev psov;

23.„ograjeni prostor za mačke“ pomeni fizično strukturo, ki zajema enega ali več ograjenih prostorov za namestitev mačk;

24.„skrbnik živali“ pomeni osebo, ki skrbi za pse in mačke, vzrejene ali rejene v obratu, vključno s prostovoljci, praktikanti in delavci s krajšim delovnim časom;

26.„privezovanje“ pomeni privezovanje živali na sidrno točko ali predmet, da bi ostala na želenem območju;

27.„zabojnik“ pomeni vsako kletko, zaboj, škatlo, posodo ali premično strukturo, v katero se zaprejo psi ali mačke;

črtano

29.„odgovorno lastništvo“ pomeni zavezo lastnika psa ali mačke ali bodočega lastnika psa ali mačke, da bo opravljal različne naloge, osredotočene na zadovoljevanje zdravstvenih, vedenjskih, okoljskih in fizičnih potreb psa ali mačke, in zmanjšal tveganja, ki bi jih pes ali mačka lahko pomenila za skupnost, druge živali ali okolje.

Z izjemo določb iz člena 5 se to poglavje ne uporablja za:

–za vzrejni obrat, v katerem se za dajanje na trg povržeta največ dve legli v koledarskem letu, veljajo le obveznosti iz člena 5, člena 6(1), (1a) in (1b), členov 6a, 7 in 8, člena 11(2), (3) in (4), člena 12(3), (4) in (7), člena 13(2), točke (b), (c) in (d), člena 14(2), (3), (4) in (5a), člena 15 ter člena 15a(1);

črtano

(Ne zadeva slovenske različice.)

Izvajalci dejavnosti in skrbniki živali v zvezi s psi ali mačkami, ki jih vzrejajo ali redijo v svojem obratu, uporabljajo naslednja načela dobrobiti:

(a)psi in mačke imajo na voljo vodo in krmo, katerih kakovost in količina jim omogočata dobro in ustrezno prehrano in hidracijo;

(b)psi in mačke se redijo v ustreznem in čistem fizičnem okolju, ki je varno in udobno, zlasti v smislu prostora, kakovosti zraka, temperature, svetlobe, zaščite pred neugodnimi podnebnimi razmerami in enostavnosti gibanja, ob preprečevanju prenatrpanosti;

(c)psi in mačke so varni, čisti in zdravi, kar se zagotovi s preprečevanjem bolezni, funkcionalnih okvar, poškodb in bolečine, ki so zlasti posledica gospodarjenja z živalmi, ravnanja z njimi, vzrejnih praks ali pohabljanja;

(e)psi in mačke se redijo tako, da se optimizira njihovo duševno stanje, kar se zagotovi s preprečevanjem ali zmanjševanjem njihovih negativnih izkušenj po trajanju in intenzivnosti ter s povečevanjem priložnosti za pozitivne izkušnje po trajanju in intenzivnosti, preprečevanjem razvoja nenormalnega ponavljajočega se in drugega vedenja, ki je značilno za negativno dobrobit živali, in ob upoštevanju potreb posameznega psa ali mačke na različnih področjih iz odstavkov (a) do (d).

Splošne obveznosti glede dobrobiti

1.Izvajalci dejavnosti in skrbniki živali so odgovorni za dobrobit psov ali mačk, ki se redijo v njihovih obratih in so pod njihovim nadzorom, ter za zmanjšanje kakršnih koli tveganj za njihovo dobrobit.

črtano

črtano

Obvestilo in registracija obratov

Izvajalci dejavnosti pristojne organe uradno obvestijo o svoji dejavnosti, pri čemer zagotovijo vsaj naslednje informacije:

(c)vrsto obrata: vzrejni obrat, prodajni obrat, zavetišče ali nadomestni dom;

(e)zmogljivost obrata, izražena kot največje število psov in mačk, ki se lahko redijo v obratu.

1.Izvajalci dejavnosti pridobitelju psa ali mačke predložijo pisne informacije, ki mu omogočijo, da zagotovi dobrobit psa ali mačke, vključno z informacijami o odgovornem lastništvu in posebnih potrebah psa ali mačke glede hranjenja, oskrbe, zdravja, nastanitve in vedenjskih potreb, ter informacije o zdravju psa ali mačke, vključno s statusom cepljenja.

2.Kadar izvajalci dejavnosti in fizične ali pravne osebe oglašujejo dajanje psov in mačk na trg, je prek spletnih platform z jasno vidnimi in krepkimi črkami navedeno vsaj naslednje opozorilo:

2.Kadar se dobava psov in mačk oglašuje prek spleta, mora biti v oglasu z jasno vidnimi in krepkimi črkami navedeno naslednje opozorilo:

„Žival ni igrača. Nakup ali posvojitev živali je odločitev, ki spremeni življenje. Kot lastnik živali morate zagotoviti, da so njene zdravstvene potrebe in potrebe glede dobrobiti vedno izpolnjene. Za skrb za žival so potrebna finančna sredstva. Ko je žival v vaši oskrbi, jo je prepovedano zapustiti.“

1.Skrbniki živali, razen nadzorovanih prostovoljcev in pripravnikov, imajo naslednje kompetence v zvezi s psi in mačkami, s katerimi ravnajo:

(b)sposobnost prepoznavanja njihovega izražanja, vključno s kakršnim koli znakom trpljenja, in opredelitve ter sprejetja ustreznih blažilnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v takih primerih;

(c)sposobnost uporabe dobrih praks ravnanja z živalmi, uporabe in vzdrževanja opreme, ki se uporablja za vrste v njihovi oskrbi, ter zmanjšanja morebitnih tveganj za dobrobit živali, s čimer se prepreči trpljenje;

Svetovalni obiski za preverjanje dobrobiti

1.Izvajalci dejavnosti:

(a)zagotovijo, da do ... [eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] ali v prvem letu od datuma uradnega obvestila o novem obratu obrate, za katere so odgovorni, vsaj enkrat letno nenapovedano obišče uradni veterinar, ki ga je najel pristojni organ, da bi opredelil in ocenil morebitne dejavnike tveganja za dobrobit živali, izvajalcu dejavnosti ali fizični ali pravni osebi, odgovorni za zavetišče, svetoval o ukrepih za obravnavo tveganj za dobrobit in zdravje živali in okolje ter, če ugotovitve kažejo na resne dejavnike tveganja, poroča pristojnemu organu v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 in v dveh mesecih ponovno obišče obrat;

(b)vodijo evidenco ugotovitev obiska veterinarja iz točke (a) in svojih nadaljnjih ukrepov ter hranijo to evidenco vsaj pet let od dneva obiska ter jo na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom in veterinarju ki opravlja obisk.

2.Do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za dopolnitev tega člena, da se določijo minimalna merila za opredelitev in oceno dejavnikov tveganja, kar opravi veterinar med svetovalnimi obiski za preverjanje dobrobiti, vključno z nadaljnjimi ukrepi.

1.Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se psi ali mačke hranijo v skladu z zahtevami iz točke 1 Priloge I.

2.Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so psi ali mačke ustrezno nahranjeni in hidrirani, tako da jim priskrbijo:

(a)neomejeno količino čiste in sveže vode;

(b)hrano, katere količina in kakovost zadovoljita fiziološke, prehranske in presnovne potrebe psov in mačk ter jih nasitita, kot del prehrane, prilagojene starosti, pasmi, kategoriji, ravni dejavnosti in zdravstvenemu stanju psov ali mačk, pri čemer je splošni cilj doseganje in ohranjanje zdravja;

3.Izvajalci dejavnosti in skrbniki zagotovijo, da so prostori za oskrbo s hrano in vodo čisti ter zgrajeni in nameščeni tako, da:

(a)zagotavljajo enak dostop za vse pse in mačke;

1.Z izjemo fizičnih ali pravnih oseb, odgovornih za zavetišča, izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so psi in mačke nastanjeni v skladu s točko 2 Priloge I.

2.Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da:

(c)v vzrejnih in prodajnih obratih, kjer so psi in mačke v zaprtih prostorih, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracije plinov niso škodljive za pse ali mačke, prezračevanje pa je zadostno, da se prepreči pregretje;

(d)imajo psi in mačke dovolj prostora za prosto gibanje in izražanje vedenja, značilnega za posamezno vrsto, v skladu s svojimi potrebami;

Izvajalci dejavnosti psov ali mačk ne smejo rediti v zabojnikih.

Z odstopanjem se lahko zabojniki uporabljajo le za prevoz, kratkotrajno izolacijo posameznih psov ali mačk ter med sodelovanjem v šovih, razstavah in tekmovanjih, v primeru pasjih ali mačjih mladičev, ki imajo zmanjšano sposobnost uravnavanja temperature, ali pasjih ali mačjih mladičev skupaj z njihovimi materami, če se pri tem čim bolj zmanjša stres in prepreči trpljenje ter če lahko psi in mačke stojijo in ležijo v naravnem položaju.

4.Reja psov izključno v notranjih prostorih je prepovedana. Psi, ki se redijo v notranjih prostorih, imajo vsak dan dostop do zunanje površine, kjer se lahko razgibajo, raziskujejo in socializirajo. Poleg tega izvajalci dejavnosti za pse, nastanjene v ograjenih prostorih za pse, oblikujejo in zgradijo posamezne ograjene prostore, ki psom zagotavljajo prost dostop do ograjenega zunanjega prostora in notranjega prostora ali posamezne pasje ute.

7.Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so psi ali mačke izpostavljeni svetlobi in lahko ostanejo v temi dovolj dolgo in neprekinjeno, da se ohrani normalen cirkadiani ritem.

črtano

črtano

2.Izvajalci dejavnosti in skrbniki zagotovijo, da:

(a)pse ali mačke, za katere so odgovorni, vsaj enkrat na dan pregledajo skrbniki živali, pogosteje pa pregledujejo ranljive pse in mačke, kot so novoskoteni mladiči, bolni ali poškodovani psi in mačke, ter perinatalne psice in mačke za razplod;

(b)se psi ali mačke z znaki bolezni, slabosti, poškodbe ali drugače ogrožene dobrobiti po potrebi brez nepotrebnega odlašanja premestijo na ločeno območje, kjer jih, kadar je to primerno, pregleda veterinar in kjer ostanejo, dokler si v celoti ne opomorejo;

(c)kadar v primerih iz točke (b) okrevanja ni mogoče doseči in psi ali mačke občutijo hude bolečine ali trpljenje, ki jih ni mogoče ublažiti, nadaljnja prizadevanja, da bi jih obdržali pri življenju, pa so v nasprotju s pravili njihove dobrobiti, lahko evtanazijo izvede samo veterinar s predhodnim soglasjem izvajalca dejavnosti;

(d)so vzpostavljeni ukrepi za preprečevanje zunanjih in notranjih zajedavcev ter nadzor nad njimi, vključno s preventivnim veterinarskim zdravljenjem, kot je cepljenje, za preprečevanje pogostih bolezni, ki jim bodo psi ali mačke verjetno izpostavljeni, ob ustreznem upoštevanju epidemiološkega stanja;

(e)material za obogatitev okolja ne pomeni tveganja biološke ali kemične kontaminacije.

Izvajalci dejavnosti, odgovorni za vzrejne obrate, in njihovi skrbniki zagotovijo, da:

(a)se psice ali mačke za razplod parijo le, če so dosegle najnižjo starost v skladu s točko 3 Priloge I, če je njihova skeletna rast končana in nimajo diagnosticirane bolezni, kliničnih znakov bolezni ali fizičnih stanj, ki bi lahko negativno vplivali na njihovo brejost in dobrobit;

(b)se v skladu s točko 3 Priloge I upošteva največja dovoljena pogostost brejosti, po katerih psice ali mačke za razplod skotijo mladiče; ;

črtano

(e)se psi in mačke, ki se ne uporabljajo več za razmnoževanje, tudi zaradi določb te uredbe, bodisi obdržijo bodisi prodajo, podarijo ali nastanijo v nov dom, ne pa usmrtijo ali zapustijo.

črtano

črtano

1.Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se sprejmejo ukrepi za zadovoljitev vedenjskih potreb mačk ali psov v skladu s točko 4 Priloge I.

2.Zadrževanje psov in mačk na območjih, ki omejujejo njihovo naravno gibanje, je prepovedano, razen v primeru člena 12(3), drugi pododstavek, in za izvajanje naslednjih postopkov ali zdravljenj:

(a)fizičnih pregledov;

(b)individualne identifikacije psov in mačk ter branje identifikacijskih podatkov;

3.Privezovanje je prepovedano, razen za čas zdravljenja.

1.Pohabljanje, vključno z rezanjem ušes, krajšanjem repa, odstranjevanjem krempljev ali drugo delno ali popolno amputacijo prstov in resekcijo glasilk, je prepovedano, razen če se opravi zaradi zdravstvene indikacije, ki lahko zajema profilaktične, diagnostične in/ali terapevtske razloge, in samo z namenom ohranjanja ali izboljšanja zdravja psov ali mačk ali preprečevanja poškodb. V takem primeru postopek izvede samo veterinar, pri čemer uporabi anestezijo in podaljšano analgezijo.

2.Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da kastracijo opravi le veterinar, pri čemer uporabi anestezijo in podaljšano analgezijo.

3.Prepovedane so naslednje prakse ravnanja, ki povzročajo bolečino ali trpljenje:

(d)daljše uporabljanje nagobčnikov, razen če je to potrebno iz zdravstvenih razlogov ali zaradi dobrobiti, pri čemer je v tem primeru trajanje omejeno na najkrajše potrebno obdobje;

(e)dvigovanje psov ali mačk za okončine, glavo, rep, ušesa, kožo ali dlako.

1.Vsi psi in mačke, ki se redijo v obratih, ter vsi psi in mačke, ki se dajejo na trg, se posamično identificirajo s podkožnim transponderjem, ki vsebuje mikročip, v skladu s Prilogo II. Vsaditev transponderja izvede veterinar ali se izvede pod njegovo odgovornostjo. Kadar veterinar meni, da bi lahko vsaditev mikročipa resno ogrozila zdravje psa ali mačke, lahko začasno odloži vsaditev mikročipa, dokler ni mogoče ustrezno obravnavati pomislekov glede zdravja živali. Če se pri psu ali mački po vsaditvi mikročipa pojavijo resni neželeni učinki, veterinar sprejme vse potrebne ukrepe in poskrbi za zdravje psa ali mačke, tudi z odstranitvijo mikročipa.

2.V dveh delovnih dneh po identifikaciji v skladu z odstavkom 1 veterinar registrira pse in mačke v nacionalni podatkovni zbirki iz člena 19. Države članice lahko dovolijo opravljanje registracije osebam, ki niso veterinarji, če imajo vzpostavljene ukrepe za zagotavljanje točnosti informacij, vnesenih v podatkovno zbirko. Registracija psov in mačk, ki se redijo v obratih, se izvede v imenu izvajalca dejavnosti v obratu, odgovornega za psa ali mačko. Kar zadeva fizične osebe, ki dajo psa ali mačko na trg, se registracija izvede v imenu te osebe. V primeru prenosa lastništva ali odgovornosti fizična ali pravna oseba, ki daje psa ali mačko na trg, zagotovi, da se vsaka sprememba lastništva ali odgovornosti evidentira v podatkovni zbirki iz člena 19 v dveh tednih od datuma spremembe lastništva ali odgovornosti ter v skladu s pogoji, ki jih določi odgovorna država članica.

Pred dajanjem psa ali mačke na trg izvajalci dejavnosti oziroma fizične ali pravne osebe, ki dajejo na trg psa ali mačko, pridobitelju živali zagotovijo:

(a)dokazilo o identifikaciji in registraciji psa ali mačke v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter spletno povezavo do sistema iz odstavka 6;

Pridobitelji lahko pristnost identifikacije in registracije psov in mačk, danih na trg, preverijo prek sistema iz odstavka 7.

Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da je njihov spletni vmesnik zasnovan in organiziran tako, da izvajalcem dejavnosti in drugim fizičnim ali pravnim osebam, ki dajejo na trg pse ali mačke, olajša izpolnjevanje njihovih obveznosti iz odstavka 3 in člena 8, odstavek 2, v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2022/2065, pridobitelje pa jasno obvestijo o možnosti preverjanja identifikacije in registracije psa ali mačke prek spletne povezave do sistema iz odstavka 6.

Fizična ali pravna oseba, ki daje na trg pse ali mačke, je izključno odgovorna za točnost informacij, zagotovljenih prek vmesnika spletne platforme. Nobena določba tega odstavka se ne razlaga tako, da ponudniku spletne platforme nalaga splošno obveznost spremljanja v smislu člena 8 Uredbe (EU) 2022/2065.

črtano

6.Komisija zagotovi, da je spletni sistem za samodejno preverjanje pristnosti identifikacije in registracije psov ali mačk, danih na trg, na podlagi podatkovne zbirke iz člena 19 brezplačno javno dostopen. Komisija lahko razvoj, vzdrževanje in delovanje tega sistema zaupa neodvisnemu subjektu na podlagi javnega izbirnega postopka v skladu z zadevnimi določbami iz naslova VII Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Sistem izpolnjuje naslednja merila:

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

1.Pristojni organi vzpostavijo in vzdržujejo podatkovne zbirke za pse in mačke, identificirane in registrirane v skladu s členom 17 in členom 21(4).

2.Države članice zagotovijo, da so njihove podatkovne zbirke iz odstavka 1 skladne z zahtevami, določenimi v izvedbenem aktu iz odstavka 3, točka (b), da se zagotovi njihova interoperabilnost, tako da sta preverjanje pristnosti in sledljivost identifikacije psa ali mačke mogoča po vsej Uniji.

(b)interoperabilnosti med podatkovnimi zbirkami držav članic in indeksno podatkovno zbirko;

1.Psi in mačke lahko vstopajo v Unijo za dajanje na trg le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)so bili vzrejeni in rejeni v skladu s katero koli od naslednjih določb:

(ii)pogoji, ki jih Unija v skladu s členom 129 Uredbe (EU) 2017/625 priznava kot enakovredne pogojem iz poglavja II te uredbe, ali

(iii)po potrebi zahtevami iz posebnega sporazuma med Unijo in državo izvoznico.

(b) prihajajo iz tretje države ali ozemlja in obrata, ki so uvrščeni na seznam v skladu s členoma 126 in 127 Uredbe (EU) 2017/625.

2.Uradno spričevalo iz člena 126(2), točka (c), Uredbe (EU) 2017/625, ki spremlja pse in mačke, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav in ozemelj za dajanje na trg Unije, vključuje potrdilo, ki potrjuje skladnost z odstavkom 1 tega člena.

3.Brez poseganja v člen 10(1), točka (a), Uredbe (EU) št. 576/2013 in člen 74(1) Uredbe (EU) 2020/692 pse in mačke, ki vstopajo v Unijo za dajanje na trg Unije, veterinar pred vstopom identificira z mikročipom, ki je v skladu s Prilogo II. Uvoznik zagotovi, da veterinar pse in mačke registrira v nacionalni podatkovni zbirki iz člena 19 v dveh delovnih dnevih po njihovem vstopu v Unijo. Države članice lahko dovolijo opravljanje registracije osebam, ki niso veterinarji, če imajo vzpostavljene ukrepe za zagotavljanje točnosti informacij, vnesenih v podatkovno zbirko.

__________________

11 Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

Če psi ali mačke, ki vstopajo v Unijo, še niso registrirani v podatkovni zbirki držav članic iz člena 19(1), jih veterinar na meji Unije registrira v podatkovni zbirki države članice vstopa. Registracija se opravi na ime lastnika ali osebe, odgovorne za žival, pri tem pa se evidentira obrat, ki je uvrščen na seznam v skladu z odstavkom 2. Države članice lahko dovolijo opravljanje registracije osebam, ki niso veterinarji, če imajo vzpostavljene ukrepe za zagotavljanje točnosti informacij, vnesenih v podatkovno zbirko.

črtano

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo prilog k tej uredbi, da se upoštevajo znanstveni in tehnični napredek, po potrebi vključno z znanstvenimi mnenji Evropske agencije za varnost hrane, ter družbeni, gospodarski in okoljski učinki, kar zadeva:

(a)zahteve glede oskrbe z vodo in hrano ter postopek odstavitve;

(c)zahteve za razsvetljavo;

(h)najnižjo in najvišjo starost za parjenje psic in mačk za razplod;

(j)zahteve glede transponderjev, ki se uporabljajo za posamično identifikacijo psov in mačk;

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2b), člena 6a(3) in člena 22 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2b), člena 6a(3) in člena 22 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(2b), člena 6a(3) in člena 22, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila o tem aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot tudi Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo strožja nacionalna pravila, ki so namenjena obsežnejši zaščiti dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti, če ta pravila niso v neskladju s to uredbo in ne posegajo v pravilno delovanje notranjega trga. Države članice obvestijo Komisijo o takih nacionalnih pravilih. Komisija o njih obvesti druge države članice.

črtano

črtano

4.Države članice, ki imajo strožja nacionalna pravila iz odstavka 1, na svojem ozemlju ne prepovejo ali ovirajo dajanja na trg psov in mačk, ki se redijo v drugi državi članici, ker naj zadevni psi in mačke ne bi bili rejeni v skladu z njihovimi strožjimi nacionalnimi pravili o dobrobiti živali.

1.Komisija na podlagi poročil, prejetih v skladu s členom 20, in dodatnih ustreznih informacij do [sedem let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let objavi poročilo o spremljanju dobrobiti psov in mačk, danih na trg v Uniji. V poročilu o spremljanju se ocenijo uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost, socialno-ekonomski učinek in dodana vrednost EU te uredbe pri doseganju njenih ciljev. Komisija zlasti oceni:

2.Komisija do [12 let od datuma začetka veljavnosti te uredbe] izvede oceno te uredbe, vključno z oceno možne najvišje starosti za parjenje psov in mačk, ter Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o glavnih ugotovitvah.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, ter kaznih zaradi zapustitve živali, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Uporablja se od [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe], razen:

1.Oskrba s hrano in vodo

1.1.Psi in mačke se hranijo vsaj dvakrat na dan. Pasji in mačji mladiči se hranijo pogosteje.

črtano

črtano

črtano

1.2.Vsak pasji ali mačji mladič se vsaj v prvih dveh dneh življenja hrani z materinim kolostrumom, nato pa z mlekom svoje matere ali doječe psice oziroma mačke za razplod. Če to ni mogoče, ker je psica ali mačka za razplod bolna ali iz drugih razlogov ne more nahraniti svojih mladičev ali njeno mleko ne zadostuje, se pasji ali mačji mladič hrani z mlečnim nadomestkom, namenjenim pasjim in mačjim mladičem, s pogostostjo hranjenja po navodilih proizvajalca nadomestka ali veterinarja.

črtano

1.4.Vsi neodstavljeni pasji in mačji mladiči se hranijo z dovolj mleka, mlečnega nadomestka ali kombinacije obeh, da enakomerno pridobivajo telesno težo.

črtano

črtano

2.2.1.Psi in mačke so izpostavljeni svetlobi vsaj 7 ur na dan.

2.2.2.Umetna svetloba je svetloba širokega ali polnega spektra s frekvenco najmanj 80 Hz.

črtano

2.2.4.Psi in mačke imajo možnost, da so brez umetne svetlobe najmanj osem ur na dan.

2.3.3.Če je v ograjenih prostorih nameščenih več psov ali mačk, morajo izvajalci dejavnosti s posebnimi ukrepi (npr. pregradami) zagotoviti, da te živali z agresivnim vedenjem ne ogrožajo druga druge.

3.2.Psice za razplod se parijo le po svojem drugem estrusu.

3.3.Psica ali mačka za razplod v obdobju dveh let ne skoti več kot treh legel.

3.4.Za psice in mačke za razplod, ki so v obdobju dveh let skotile tri legla, vključno z mrtvorojenimi mladiči, je obdobje okrevanja vsaj eno leto.

(c)so območja, kjer se redijo mačke in psi, opremljena s strukturami in predmeti za obogatitev okolja, ki so dostopni vsem živalim, kar zagotavlja spodbudno okolje in, če je mogoče, strukturami za plezanje in skrivanje, kar zmanjšuje frustracijo živali;

Transponderji, ki se uporabljajo za posamično identifikacijo psov in mačk v skladu s členoma 17 in 21, izpolnjujejo naslednje zahteve:

1.Število psov in mačk, registriranih na leto, kot je navedeno v členu 17 in členu 21(4).

2.Število odobrenih vzrejnih obratov na leto, kot je navedeno v členu 7a.