1.pozdravlja dogovor o čisti industriji kot dolgo pričakovani prvi korak h krepitvi evropske industrijske konkurenčnosti in inovacij, strateške avtonomije, razogljičenja, blaginje in čiste rasti; poziva Komisijo, naj hitro preide s strategije na ukrepanje in izvajanje; se zaveda, da je treba predlagane ukrepe razširiti z dodatnimi ukrepi; poudarja, da je trdna in dobro usmerjena industrijska politika ključna za zagotovitev močne in trajnostne industrijske baze v Evropi ter za ustvarjanje in ohranjanje visokokakovostnih delovnih mest ob hkratnem razogljičenju našega gospodarstva, zmanjšanju onesnaževanja in okrepitvi odpornosti Evrope;

2.pozdravlja ustanovitev banke za razogljičenje industrije, katere cilj je mobilizirati 100 milijard EUR sredstev, ter napovedani pilotni projekt z dražbo v višini 1 milijarde EUR za razogljičenje ključnih industrijskih procesov v različnih sektorjih, ki podpirajo razogljičenje in elektrifikacijo industrije; poudarja, kako pomembno je povečati naložbe v proizvodnjo čistih tehnologij in dostop do kapitala zanjo, tudi z dodatnim financiranjem iz sklada za inovacije; poziva k širšemu sodelovanju držav članic v sistemih dražb kot storitev; poziva k sprejetju naložbenih meril na podlagi ogljičnega učinka, nadgradljivosti in zanesljivosti oskrbe; podpira pogodbe na razliko za ogljik pri odpravljanju vrzeli med ceno ogljika in stroški projektov industrijskega upravljanja ogljika za sektorje, v katerih je težko zmanjšati emisije; meni, da je njegova uvedba proračunska vrstica za uvajanje tehnologij za razogljičenje industrije v okviru upravljanja sklada za konkurenčnost;

3.podpira akcijski načrt za cenovno dostopno energijo in njegovo osredotočenost na izvajanje zasnove trga z električno energijo, ki krepi orodja, kot so pogodbe o nakupu električne energije in dvosmerne pogodbe na razliko, da bi zmanjšali vpliv cen fosilnih goriv na cene električne energije; pozdravlja pilotni program za podjetniške pogodbe o nakupu električne energije prek Evropske investicijske banke in poudarja, da je treba te pogodbe izkoristiti za povečanje zmogljivosti in doseganje resničnega razogljičenja; poziva Komisijo, naj uvede orodja za zmanjševanje tveganja za obravnavo glavnih ovir, s katerimi se soočajo energetsko intenzivne industrije pri sklepanju pogodb o nakupu električne energije, zlasti pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, ter pogodb na razliko za zmanjšanje tveganja na strani povpraševanja za uporabnike energije, ter preuči, kako bi lahko spodbudila razvoj hibridnih pogodb o nakupu električne energije z ustreznimi produkti prožnosti;

4.poudarja, da je treba okrepiti energetsko infrastrukturo, zlasti čezmejno, vključno z medsebojnimi povezavami, in dokončati energetsko unijo; poziva k ambicioznemu izidu prihodnjega dialoga o tesnejšem povezovanju trga električne energije, saj sedanja razdrobljenost regulativnega nadzora in načrtovanja naložb v vseh državah članicah ovira povezovanje in elektrifikacijo; poziva države članice, upravljavce prenosnih omrežij in Komisijo, naj okrepijo čezmejno trgovanje z električno energijo, da bi izkoristili prednosti povezovanja trgov in izboljšali zanesljivost oskrbe za vse medsebojno povezane strani; poziva države članice, naj si prizadevajo doseči sedanji cilj 15-odstotne medsebojne povezanosti, kot je določen v Uredbi (EU) 2018/1999 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1999/oj).;

5.poudarja, da je treba dokončati delo v zvezi z revizijo direktive o obdavčitvi energije Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/96/oj)., katere cilj je uskladiti obdavčitev energentov s cilji energetske in podnebne politike EU ter uskladiti zasnovo tarifnih metodologij za omrežnine, pod pogojem, da ti ukrepi ne bodo na račun končnih potrošnikov; poziva države članice, naj industriji in gospodinjstvom nujno zagotovijo kratkoročno pomoč, na primer z znižanjem davkov in dajatev na električno energijo ter izogibanjem neupravičenim dodatnim zahtevam („čezmerno prenašanje zakonodaje EU“), kadar to izkrivlja enake konkurenčne pogoje;

6.spodbuja Komisijo in države članice, naj izboljšajo usklajevanje porabe za državno pomoč za skupne evropske industrijske prednostne naloge, in poziva države članice, naj to izkoristijo za podporo industriji na poti k čistemu prehodu, pri čemer naj upoštevajo različne fiskalne zmogljivosti; ponovno poudarja, da so potrebni enaki konkurenčni pogoji; poudarja potrebo po boljšem usklajevanju industrijske politike po vsej Uniji, tako med državami članicami kot med državami članicami in Komisijo; podpira uporabo orodja za usklajevanje konkurenčnosti za usmerjanje in usklajevanje nacionalnih prizadevanj; meni, da bi morala javna podpora prispevati k ohranjanju delovnih mest in industrijske dejavnosti v Evropi ter da bi se morali upravičenci do te podpore zavezati k ohranjanju dostojnih delovnih in delovnih pogojev ter k sodelovanju v socialnem dialogu;

7.podpira poenostavitev in digitalizacijo, da bi pospešili postopke za izdajo dovoljenj ob spoštovanju okoljskih zaščitnih ukrepov in varovanju zdravja ljudi; poziva Komisijo, naj v aktu o pospeševanju razogljičenja industrije dodatno obravnava ozka grla pri izdajanju dovoljenj za dostop industrije do energije in industrijskega razogljičenja, tudi s sprejetjem ukrepov za pospešitev sodnih in upravnih postopkov, ter oceni merila za ciljno usmerjene izjeme za gradbene emisije in usedline za čiste in neto ničelne projekte, shranjevanje in projekte omrežja; poziva države članice, naj izboljšajo svoje upravne zmogljivosti, da bi zagotovile pravočasno obdelavo dovoljenj in v celoti izvajale direktivo o energiji iz obnovljivih virov Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L, 2023/2413, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2413/oj)., vključno z načelom prevladujočega javnega interesa, in akt o neto ničelni industriji Uredba (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij Evrope in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (UL L, 2024/1735, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1735/oj).;

8.poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe in cenovne dostopnosti upošteva vse razpoložljive tehnologije, ki prispevajo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 na stroškovno učinkovit način, da bi bila mešanica virov energije čistejša, stabilna, varna in neodvisnejša; priznava, da je energija iz obnovljivih virov poleg jedrske energije za države članice, ki se odločijo za njeno uporabo, bistvena za čisto in varno mešanico virov energije; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju varnega razvoja in proizvodnje malih modularnih reaktorjev v Evropi ter pospeši raziskave na področju jedrske fuzije kot energetske tehnologije prihodnosti; pozdravlja, da je bila napovedana ocena, s katero se bo preučila možnost racionalizacije praks izdajanja dovoljenj za nove tehnologije jedrske energije;

9.poudarja, da je elektrifikacija pomembna, vendar ugotavlja, da bo v ta namen potrebno precej razširiti in posodobiti omrežja; poziva k „strategiji EU za energetsko prožnost“, ki bo osredotočena na prilagajanje odjema in shranjevanju energije; pozdravlja namero o posodobitvi strategije za ogrevanje in hlajenje ter akcijskega načrta za elektrifikacijo; poziva Komisijo, naj prizna sektor energetske učinkovitosti kot ključni strateški sektor za razogljičenje industrije in evropsko konkurenčnost;

10.poudarja, da lahko obnovljivi in nizkoogljični vodik igra pomembno vlogo pri razogljičenju industrije; poziva naj se v prihodnji delegirani uredbi za dopolnitev Direktive (EU) 2024/1788 Direktiva (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov, zemeljskega plina in vodika, spremembi Direktive (EU) 2023/1791 in razveljavitvi Direktive 2009/73/ES (UL L, 2024/1788, 15.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1788/oj). hitro sprejeme in izvaja enostavna, tehnološko nevtralna in naložbam prijazna opredelitev nizkoogljičnega vodika, in sicer tako, da se določi metodologije za oceno prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi nizkoogljičnih goriv, pri čemer je treba poskrbeti za to, da bo ta opredelitev zanesljiva in znanstveno utemeljena in da bo spodbujala proizvodnjo in uporabo vodika za zmanjšanje emisij; podpira napoved študije o pravilih za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora; poziva Komisijo, naj upošteva rezultate te študije in pomisleke deležnikov ter po potrebi predlaga spremembe delegiranega akta o gorivih iz obnovljivih virov nebiološkega izvora Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1184 z dne 10. februarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo metodologije Unije, s katero se določijo podrobna pravila za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu (UL L 157, 20.6.2023, str. 11, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/1184/oj)., da bi povečali proizvodnjo obnovljivega vodika in znižali njegovo ceno za potrošnike;

11.ponovno poudarja, da je treba razviti ukrepe za oskrbo s plinom z zmanjšanimi stroški za sektorje, ki se kratkoročno in srednjeročno ne morejo zanašati predvsem na elektrifikacijo; poziva k raznolikim in zanesljivim partnerstvom v skladu z varnostjo in interesi Unije ter časovnim načrtom RePowerEU;

12.poziva Komisijo, naj začne sektorski dialog z industrijskimi in akademskimi krogi, socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki iz panog s čisto tehnologijo in energetsko intenzivnih panog ter (čezmejnih) regionalnih industrijskih grozdov, da bi se povečala njihova konkurenčnost in podprle poti za prehod; poudarja, da so industrijski ekosistemi tesno medsebojno povezani in učinkoviti, saj zaprtje enega objekta vpliva na celoten grozd; poziva k letnemu spremljanju in poročanju o konkurenčnosti in odpornosti naših industrijskih ekosistemov ter o napredku, doseženem v zvezi s potmi za prehod, s prilagojeno podporo, ki bo instrumentom po potrebi omogočala hitro prilagoditev;

13.poudarja, da je uspeh prehoda na čisto industrijo odvisen od kvalificirane delovne sile; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo usklajeno strategijo za industrijska znanja in spretnosti, ki bo usklajena s prednostnimi nalogami akta o neto ničelni industriji in prednostnimi nalogami na področju čiste tehnologije; podpira hitro uvedbo in širitev akademij za neto ničelno industrijo in centrov poklicne odličnosti; spodbuja, naj se v podporo ciljno usmerjenemu izpopolnjevanju in preusposabljanju v industrijskih regijah v procesu preobrazbe, tudi na podeželju, uporabijo instrumenti EU, kot so ESS+, Erasmus+ in Sklad za pravični prehod;

14.pozdravlja vodilne trge za čiste, krožne in nizkoogljične proizvode, narejene v Evropi; poudarja, da je treba povpraševanje spodbujati z javnimi in zasebnimi naročili, po potrebi pa tudi z uvedbo meril in standardov trajnostnosti in odpornosti; podpira uvedbo prostovoljnih oznak ogljične intenzivnosti za industrijske proizvode (npr. za jeklo in cement), ki bi morale odražati ogljično učinkovitost in ne bodo pristranske glede postopka, ter uskladitev z obstoječo zakonodajo EU, vključno z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke Uredba (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, spremembi Direktive (EU) 2020/1828 in Uredbe (EU) 2023/1542 ter razveljavitvi Direktive 2009/125/ES (UL L, 2024/1781, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1781/oj). in uredbo o gradbenih proizvodih Uredba (EU) 2024/3110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o določitvi harmoniziranih pravil za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 305/2011 (UL L. 2024/3110, 18.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/3110/oj).; poziva Komisijo, naj preuči druge zahteve za zagotovitev povpraševanja po čistih proizvodih, narejenih v EU;

15.pozdravlja predlagane ukrepe za spodbujanje krožnega gospodarstva in biogospodarstva z zagotavljanjem dostopa do materialov in virov; spodbuja, naj se v akt o krožnem gospodarstvu vključijo ukrepi za povečanje uporabe in cenovne dostopnosti strateških sekundarnih materialov v EU, ob upoštevanju ciljev akta o kritičnih surovinah Uredba (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020 (UL L, 2024/1252, 3.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1252/oj).; poudarja, da bi bilo treba opredeliti, katere sekundarne surovine so strateške in bi zanje zato moral veljati nadzor izvoza, kot so jeklo in odpadne kovine, ter ukrepati v primeru neravnovesja med njihovo ponudbo in povpraševanjem po njih, tudi tako, da se prouči možnost omejitve izvoza; vztraja, naj se uredba o pošiljkah odpadkov učinkovito izvršuje Uredba (EU) 2024/1157 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o pošiljkah odpadkov, spremembi uredb (EU) št. 1257/2013 in (EU) 2020/1056 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L, 2024/1157, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1157/oj).; poziva k predvidljivemu regulativnemu okviru, ki bo sprostil krožne poslovne modele, zlasti tiste, ki temeljijo na preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in visokokakovostnem recikliranju;

16.poudarja, da je treba s pomočjo vseh mehanizmov trgovinske zaščite evropski trg zaščititi pred nelojalno konkurenco in dampingom presežnih industrijskih zmogljivosti iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj sistematično, proaktivno in sorazmerno uporablja instrumente trgovinske zaščite, vključno s protidampinškimi in protisubvencijskimi preiskavami; zahteva, da se okrepijo zmogljivosti za izvrševanje uredbe o tujih subvencijah Uredba (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (UL L 330, 23.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2560/oj). in obžaluje, da uporaba tega orodja v ključnih sektorjih še ni sistematična; poziva Komisijo, naj presežne industrijske zmogljivosti in strateške odvisnosti obravnava kot ključna tveganja za konkurenco, ki zahtevajo usklajen odziv na ravni EU in ustrezna orodja; poziva Komisijo, naj poskrbi, da akterji, ki prispevajo k strukturnemu izkrivljanju trga ali nelojalni konkurenci, ne bodo imeli dostopa do notranjega trga EU ali evropskih industrijskih projektov;

17.pozdravlja predlagano poenostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prvem svežnju ukrepov omnibus kot pomemben korak, ki bo še povečal učinkovitost tega mehanizma pri reševanju vprašanja selitve virov CO2; ponovno poziva, naj se poišče izvedljiva izvozna rešitev za odpravo tveganja selitve virov CO2 za blago iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, izvoženo iz EU v tretje države; poziva Komisijo, naj skrbno analizira tveganja, povezana z nepreverjenimi potrdili iz držav zunaj EU, ki bi lahko ogrozila pravičnost in konkurenčnost; pozdravlja namero Komisije, da bo pred koncem leta predstavila strategijo za preprečevanje izogibanja, in med prihodnjim pregledom razmislila o razširitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na dodatne sektorje; poudarja pomen učinkovitega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah za postopno odpravo brezplačnih pravic v sistemu EU za trgovanje z emisijami;

18.pozdravlja, da se pri izvajanju strategije za industrijsko upravljanje ogljika poslovna upravičenost za trajne odvzeme ogljika vključi v prihodnjo zakonodajo in preglede zakonodaje; ugotavlja, da bo v sektorjih, v katerih je težko zmanjšati emisije, morda potrebno upravljanje ogljika, vključno z zajemanjem, shranjevanjem, prevozom in uporabo; poudarja, da je treba v zvezi s CO2 predlagati sveženj ukrepov trgovanja za transport in infrastrukturo CO2;

19.poziva k dostopnemu financiranju za mala in srednja podjetja; pozdravlja pospešeno odobritev in izplačilo v instrumentih, kot sta sklad za inovacije in akt o neto ničelni industriji, ter poudarja, da mora biti pobuda za pomembne projekte skupnega evropskega interesa dostopna malim in srednjim podjetjem; poziva k nadaljnjim izboljšavam in harmonizaciji, da bi poenostavili vloge za financiranje, zmanjšali obveznosti poročanja in pospešili male projekte;

20.poudarja pomen sektorskih pristopov za učinkovito izvajanje dogovora o čisti industriji v celotnem naboru industrijskih ekosistemov; pozdravlja industrijski akcijski načrt za avtomobilski sektor, akcijski načrt za jeklo in kovine, napoved svežnja za kemično industrijo, naložbeni načrt za trajnostni promet in strategijo za biogospodarstvo kot ključne gradnike skladnega industrijskega prehoda; poziva, naj se v naložbeni načrt za trajnostni promet vključijo podrobne strategije za razogljičenje, ki bodo odražale posebne tehnološke in naložbene potrebe za različne načine prevoza; poziva, naj se v dogovor o čisti industriji vključijo tudi sektorji, kot so evropski letalski in vesoljski sektor ter alternativna goriva; poziva k pripravi konkretnega akcijskega načrta za čisto tehnologijo;

21.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.