1.poudarja, da se povečuje število nakupov, ki jih potrošniki v EU opravijo na spletnih platformah s sedežem zunaj EU, in sicer v okviru poslovanja med podjetji in potrošniki ter novih oblik poslovanja med proizvajalci in potrošniki ter z neposredno prodajo potrošnikom; poudarja, da na enotnem trgu kroži nevarno veliko število škodljivih proizvodov in da potrošniki v EU letno zapravijo 19,3 milijarde EUR za nakup nevarnih proizvodov, ki lahko povzročijo poškodbe in škodujejo našim gospodarstvom, kar je navedeno tudi v poročilu Enrica Lette o prihodnosti enotnega trga Letta, E.: Much more than a market: Speed, Security, Solidarity – Empowering the Single Market to deliver a sustainable future and prosperity for all EU Citizens, april 2024 (Mnogo več kot le trg: hitrost, varnost, solidarnost – krepitev enotnega trga za trajnostno prihodnost in blaginjo vseh državljanov EU).;

2.ugotavlja, da je bilo leta 2024 v EU prek e-trgovanja uvoženih 4,6 milijarde proizvodov pod pragom za oprostitev 150 EUR, od tega 91 % iz Kitajske, kar pomeni, da je bilo prek e-trgovanja vsak dan uvoženih do 12 milijonov manjših proizvodov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2023 (2,4 milijarde) ter več kot trikrat več kot leta 2022 (1,4 milijarde); ugotavlja, da je zaradi tega več težav v zvezi s skladnostjo, zlasti na področju varnosti proizvodov, in da organi za nadzor trga in v sklopu neodvisnih preiskav poročajo o skrb vzbujajoči stopnji neskladnosti;

3.poudarja, da se večina nevarnih in nezakonitih proizvodov v EU pošilja v velikih količinah v obliki posameznih in pogosto majhnih paketov, ki se potrošnikom v EU prodajajo prek spletnih platform iz tretjih držav, zlasti Kitajske; poudarja, da je take proizvode težko nadzorovati, zlasti za carinske organe na vstopnih točkah, ki so večinoma v večjih pristaniščih in logističnih letališčih za e-trgovanje; poudarja, da organi za nadzor trga zato skoraj ne morejo preprečiti, da bi ti proizvodi vstopili na trg EU, ter da jih je vse težje odkriti in izločiti z notranjega trga, enake težave pa imajo tudi organi za varstvo potrošnikov, ko proizvodi dosežejo potrošnike v EU;

4.poudarja, da ima hitra rast e-trgovanja precejšnje posledice za okolje zaradi večjih količin odpadne embalaže, večjega ogljičnega odtisa nizkokakovostnih in kratkotrajnih proizvodov in njihovega pošiljanja ter težav pri ravnanju z odpadki in materiali, ki jih ni mogoče reciklirati; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti skladnost z okoljsko zakonodajo in spodbujati trajnostne načine potrošnje;

5.poudarja, da so nekatere spletne tržnice zunaj EU obtožene domnevne uporabe prisilnega dela; v zvezi s tem poudarja, da Uredba (EU) 2024/3015 prepoveduje vstop proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg EU in da jo je treba po začetku njene uporabe učinkovito izvrševati, tudi pri spletni prodaji;

6.ugotavlja, da bo 1. decembra 2025 začela veljati Uredba (EU) 2023/2411 Uredba (EU) 2023/2411 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o zaščiti geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov ter spremembi uredb (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/1753 (UL L, 2023/2411, 27.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2411/oj). o zaščiti geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov; ugotavlja, da bi geografske označbe lahko bile neučinkovite, če jih ne bosta spremljata ustrezna promocija in zaščita, zlasti kar zadeva trge držav, ki niso članice EU; zato poziva Komisijo, naj skupaj s carinskimi organi držav članic okrepi preglede, namenjene prestrezanju proizvodov, ki kršijo pravila o geografskih označbah;

7.je zaskrbljen, ker prevladujoči poslovni model nekaterih večjih spletnih platform zunaj EU temelji na hitri in obsežni proizvodnji in distribuciji proizvodov hitre mode in ultrahitre mode, pri čemer dajejo prednost hitrosti in nizkim stroškom, ne pa trajnosti, varnosti in kakovosti; obžaluje, da številni taki proizvodi niso skladni z zakonodajo EU, prodajalci, ki ne izpolnjujejo zahtev, pa se pogosto izogibajo resničnemu izvrševanju ali sankcijam; poudarja, da gre pri takšnih praksah za socialni in okoljski damping, saj imajo platforme, ki niso iz EU, trajno in nepošteno konkurenčno prednost, s katero izvajajo nesorazmeren pritisk na evropska podjetja, zlasti mala in srednja podjetja ter mikropodjetja; poudarja, da to ovira razvoj tekstilnega in oblačilnega sektorja EU;

8.priznava, da je EU vzpostavila trden okvir skladnosti, ki se uporablja tudi za proizvode, ki se prodajajo prek spleta, da pa so še vedno potrebna večja prizadevanja za polno izvajanja tega okvira; v zvezi s tem poudarja pomen akta o digitalnih storitvah, uredbe o nadzoru trga, uredbe o splošni varnosti proizvodov, predpisov o varstvu potrošnikov ter različnih predpisov o proizvodih in okoljske zakonodaje; poudarja, da se organi za nadzor trga spoprijemajo z izzivi pri uporabi teh okvirov v zvezi s spletnimi platformami, o čemer priča nedavno objavljeno poročilo Komisije o izvajanju člena 4 Uredbe (EU) 2019/1020, zlasti kadar se velike količine proizvoda prodajajo v manjših pošiljkah; meni, da je za boj proti nevarnim, neskladnim in ponarejenim izdelkom potrebno temeljito izvajanje akta o digitalnih storitvah in drugega pravnega reda;

9.poudarja, da je treba izvajati obstoječi okvir skladnosti in te ukrepe oceniti, ko se pripravi nova zakonodaja, vključno z novimi obveznostmi za spletne tržnice;

10.ugotavlja, da je fizično testiranje še zlasti nepraktično za majhne pakete, ki se neposredno pošljejo končnemu potrošniku, zato se bodo carinski organi še naprej zanašali predvsem na preverjanje dokumentacije in ne proizvodov;

11.opozarja na znatne vrzeli pri izvrševanju, ki so posledica omejenih virov in pomanjkljive digitalizacije carinskih organov in organov za nadzor trga, pomanjkanja človeških virov in usklajenih in interoperabilnih tehnoloških orodij v državah članicah ter nezadostne izmenjave podatkov, na splošno premajhnega sodelovanja in usklajevanja med carinskimi organi, platformami in subjekti za nadzor trga; priznava, da so fizični inšpekcijski pregledi že po svoji naravi neizogibno omejeni glede na veliko število pošiljk, uvoženih prek e-trgovanja, ki vstopajo v EU;

12.meni, da so prikrito nakupovanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, kot je navedeno v sporočilu Komisije o e-trgovanju, pomembno orodje za preverjanje skladnosti proizvodov, ki se prodajajo prek spletnih platform; vendar poudarja, da kadar imajo prodajalci sedež zunaj EU ali jih ni mogoče izslediti in se za odgovorne osebe uporabljajo lažni naslovi, ni odgovornega pravnega subjekta in organi za nadzor trga ne morejo sprejeti izvršilnih ukrepov;

13.meni, da se proizvajalci in trgovci na drobno v EU, zlasti mala in srednja podjetja, spopadajo z nelojalno konkurenco zaradi platform s sedežem zunaj EU, ki proizvajalcem iz tretjih držav in njihovim neskladnim proizvodom omogočajo, da imajo enostaven vstop na trg EU, hkrati pa se izognejo veljavnim predpisom in standardom; poudarja, da morajo proizvajalci iz EU upoštevati stroge varnostne in okoljske predpise ter pravila glede kakovosti, nasprotno pa se mnogi proizvodi majhne vrednosti, ki se prodajajo prek teh platform, zaradi načina pošiljanja v EU izognejo carinskemu nadzoru in nadzoru trga; izraža zaskrbljenost, da nekatere od teh platform in trgovci iz tretjih držav namerno izkoriščajo to vrzel, zato lahko neskladni uvoženi proizvodi brez nadzora vstopijo na enotni trg EU, posledično pa so evropski proizvajalci, trgovci na debelo in trgovci na drobno v slabšem položaju, kar slabi njihovo konkurenčnost in ovira njihovo sposobnost za inovacije, zaradi česar bi se lahko zaprla številna mikro in mala podjetja;

14.poudarja, da za proizvajalce iz EU dejansko velja bistveno strožji tržni nadzor v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav, ki potrošnike v EU dosegajo prek platform za e-trgovanje; globoko obžaluje izgubo tržnega deleža in delovnih mest zaradi dotoka cenejših proizvodov, ki niso skladni z evropskimi standardi, zlasti glede varnosti in kakovosti, ter drugih nezakonitih proizvodov, poslanih iz tretjih držav, kar neposredno vpliva na mala in srednja podjetja v EU ter na moč podjetij EU in njihovo zmožnost vlaganja in ohranjanja dobičkonosnosti;

15.poudarja razliko med spletnimi platformami, ki delujejo kot posredniki, in spletnimi platformami, ki delujejo kot uvozniki; zlasti ugotavlja, da platforme za e-trgovanje v EU, ki delujejo kot uvozniki, plačujejo stroške izpolnjevanja obveznosti, zaradi katerih se njihove maloprodajne cene povečajo za do 40 %, kar vpliva na končne potrošnike; poudarja, da se uvozniki s sedežem v EU soočajo s strožjimi pravili in višjimi stroški, medtem ko posredniške platforme omogočajo prodajalcem iz tretjih držav, da blago pošiljajo neposredno potrošnikom v EU, ne da bi zagotovili skladnost;

16.priznava, da za platforme za e-trgovanje veljajo različne obveznosti, predvsem iz akta o digitalnih storitvah in uredbe o splošni varnosti proizvodov, in da so lahko v posebnih okoliščinah odgovorne v skladu z direktivo o odgovornosti za proizvode Direktiva (EU) 2024/2853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o odgovornosti za proizvode z napako in razveljavitvi Direktive Sveta 85/374/EGS (UL L, 2024/2853, 18.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/2853/oj).; v zvezi s tem opozarja, da so spletne platforme odgovorne, če ne spoštujejo svojih posebnih obveznosti, ki jih imajo kot posredniki; vendar meni, da je treba v vseh primerih zagotoviti pravna sredstva za potrošnike; v zvezi s tem poudarja, da bi morale spletne tržnice, kadar ima proizvajalec sedež zunaj EU in ni mogoče identificirati uvoznika, pooblaščenega zastopnika ali ponudnika storitev odpremnih skladišč, potrošnikom zagotoviti ustrezna in sorazmerna pravna sredstva v primeru nespoštovanja akta o digitalnih storitvah, zlasti členov 30 in 31 ali člena 22 uredbe o splošni varnosti proizvodov;

17.poudarja, da se od spletnih tržnic zahteva, da v skladu z aktom o digitalnih storitvah sledijo svojim trgovcem („poznavanje poslovnih strank“), kar naj bi trgovce odvračalo od prodaje nevarnega ali ponarejenega blaga, in da morajo spoštovati pravila vgrajene skladnosti, da bi povečali splošno sledljivost; poudarja pomanjkanje odgovornosti spletnih platform v primeru, ko prodajalcev ni mogoče izslediti ali če imajo prodajalci sedež v jurisdikciji zunaj EU; opaža znatno stopnjo neskladnosti z načelom „poznavanja poslovnih strank“ in porast novih prodajnih praks prek platform družbenih medijev, kjer se ta obveznost ne izvaja učinkovito, kar prodajalcem iz tretjih držav omogoča, da uporabnikom v EU neposredno ponujajo neskladno blago; zato poudarja, da si morajo spletne platforme po najboljših močeh prizadevati zagotoviti popolno sledljivost prodajalcev in proizvodov ter preprečiti, da bi se ponudbe pojavljale brez preverjenih podatkov o skladnosti proizvodov;

18.poudarja, da so podatki o odgovornem gospodarskem subjektu v EU v skladu z uredbo o splošni varnosti proizvodov, ki deluje v imenu trgovca ali platforme s sedežem zunaj EU, pogosto napačni ali manjkajo; ugotavlja, da odgovorna oseba v EU, tudi če so ti podatki na voljo, morda ni odgovorna, zlasti kadar je odgovorna oseba pooblaščeni zastopnik; je zaskrbljen, ker organi za nadzor trga poročajo o znatnih težavah pri vzpostavljanju stika s temi trgovci iz tretjih držav in izvrševanju prava EU ter da je izvrševanje kazni zoper njih pogosto neizvedljivo, tudi če je stik vzpostavljen;

19.meni, da bi lahko vzpostavitev podatkovne zbirke odgovornih oseb v EU, ki bi omogočala navzkrižno preverjanje v realnem času, ter vzpostavitev postopka akreditacije za te osebe, povečala preglednost in okrepila odgovornost v celotni uvozni dobavni verigi e-trgovanja;

20.podpira raziskovalne in izvršilne ukrepe potrošniških organizacij ter začetek preiskav, ki so jih proti spletnim platformam s sedežem zunaj EU sprožili organi za varstvo potrošnikov v EU v okviru mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in tudi v okviru akta o digitalnih storitvah zaradi morebitnih kršitev zakonodaje EU o varnosti proizvodov in varstvu potrošnikov; izraža zaskrbljenost zaradi počasnega napredka teh preiskav in poziva, naj se hitro zaključijo; poudarja, da mora biti izvrševanje odvračilno in mora vključevati ustrezne sankcije za zagotovitev skladnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba na nacionalni ravni in ravni EU posebno pozornost nameniti obravnavi ponavljajočih se neskladnosti, ki so bile morda ugotovljene pri prejšnjih nadzorih podobnih izdelkov, tudi z uporabo začasnih ukrepov; poudarja, da je treba pozorno spremljati izvrševanje in učinkovitost zavez, prejetih od spletnih platform;

21.poziva Komisijo in organe za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, naj začnejo strukturiran dialog o izvrševanju s predstavniki potrošnikov, trgovci in drugimi deležniki, da bi odkrili sistemske kršitve, ki zahtevajo strožje izvrševanje;

22.ugotavlja, da je izvrševanje zakonodaje EU za organe EU zapleteno, kadar imajo gospodarski subjekti sedež zunaj EU; poudarja, da je treba skleniti okrepljene mednarodne sporazume o sodelovanju, zlasti z večjimi izvoznicami v sektorju e-trgovanja;

23.poziva države članice, naj povečajo financiranje in sredstva za nadzor trga, carinske organe, zaščito potrošnikov in organe za digitalne storitve, da se bodo lahko bolje spopadali z izzivi, ki jih povzročajo nevarni in nezakoniti proizvodi; poziva Komisijo, naj podpre tesnejše sodelovanje, izmenjavo informacij in podatkov med pristojnimi organi, vključno z organi za nadzor trga in carinskimi organi, ter poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje med različnimi sektorji; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito usklajevanje med različnimi organi za nadzor trga na svojem ozemlju, ter okrepijo pristojnosti enotnih povezovalnih organov; poudarja, da so države članice in EU odgovorne za to, da imajo carinski organi ustrezne vire, usposobljenost in opremo za izpolnjevanje svojih nalog, vključno z ustreznimi preiskovalnimi pooblastili;

24.poziva organe za nadzor trga, naj vlagajo več sredstev v skupne ali usklajene dejavnosti z drugimi državami članicami ali ustreznimi organi ter zlasti povečajo število in pogostost usklajenih izvršilnih ukrepov, kot so usklajene preiskave, prikrito nakupovanje in medsebojni strokovni pregledi; poziva ustrezne organe, naj aktivno sodelujejo pri teh dejavnostih, Komisijo pa, naj v celoti izkoristi svoja pooblastila za usklajevanje;

25.pozdravlja namero Komisije, da bo uskladila nadzor carinskih organov in organov za nadzor trga v skladu s prednostnimi kontrolnimi področji, osredotočenimi na proizvode iz tretjih držav, ki pomenijo veliko varnostno tveganje in tveganje neskladnosti; poudarja, da bi morala ta pobuda ustvariti dragocene podatke o profilu tveganja, ki bi se lahko uporabili pri nadaljnjih dejavnostih izvrševanja in kaznih za akterje, ki ne spoštujejo predpisov; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje v okviru mreže Unije za skladnost proizvodov in poveča sredstva EU za carinsko sodelovanje v okviru carinskega programa in za operacije nadzora trga v okviru programa za enotni trg; poudarja, da je pomanjkanje ustreznih virov oviralo učinkovito uvajanje teh orodij, na primer razširjenega prikritega nakupovanja, ki ga uporabljajo organi za nadzor trga, ali uporabe zaupanja vrednih prijaviteljev iz akta o digitalnih storitvah; opozarja Komisijo, da je poleg obstoječih preizkuševalnih zmogljivosti za igrače in radijsko opremo nujno potrebnih več preizkuševalnih zmogljivosti za blago v okviru e-trgovanja, kot so baterije, tekstil, kozmetika, električne naprave in drugi proizvodi; poziva države članice, naj namenijo zadostna sredstva, s čimer bodo zagotovile povečano zmožnost preizkuševalnih zmogljivosti, in naj povečajo naložbe v opremo za odkrivanje nevarnega in nezakonitega blaga;

26.poudarja, da bi morale države članice pri delovanju v svoji kritični infrastrukturi in sistemih varovanja meja zaradi podatkov in iz varnostnih razlogov omejiti prodajalce z visokim tveganjem, tudi pri nakupu opreme za varnostno pregledovanje in pregledovanje tovora, ki se uporablja na letališčih in v pristaniščih;

27.poudarja, da morajo ponudniki spletnih tržnic v skladu z uredbo o splošni varnosti proizvodov vzpostaviti enotno kontaktno točko, se registrirati na portalu Safety Gate in na portalu navesti podatke o enotni kontaktni točki; poziva Komisijo, naj učinkovito uveljavi to in druge obveznosti spletnih tržnic ter podpira organe držav članic za nadzor trga pri izvajanju uredbe o splošni varnosti proizvodov in uredbe o nadzoru trga; ugotavlja, da je uredba o splošni varnosti proizvodov uvedla neposredno izmenjavo podatkov med izvršilnimi organi in platformami za e-trgovanje; meni, da bi bilo treba za učinkovito delovanje sistema zagotoviti tudi neposredno povezavo s carinskimi organi;

28.se zaveda, da je sedanji sistem bolj odziven, ne pa preventiven, saj organi posredujejo šele po tem, ko se nevarni proizvodi že prodajo potrošnikom, namesto da bi onemogočali njihovo distribucijo; opozarja, da uredba o splošni varnosti proizvodov spodbuja ponudnike spletnih tržnic k preverjanju proizvodov na portalu Safety Gate, preden jih prikažejo na svojem vmesniku; poudarja, da je lahko naključno vzorčenje učinkovito le, če se izvaja redno;

29.poudarja, da je hitra uvedba digitalnega potnega lista za več kritičnih proizvodov, ki se prodajajo prek spleta, nujna za izboljšanje izvrševanja obstoječe zakonodaje; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi potrebno sekundarno zakonodajo o digitalnem potnem listu izdelka, zlasti za tekstil, igrače, kozmetiko, elektroniko in druge izdelke, kjer je delež neskladnosti visok in so s tem povezana velika tveganja; poziva Komisijo, naj redno ocenjevanje zahtev, tehnične zasnove in delovanja digitalnega potnega lista v skladu z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke Uredba (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, spremembi Direktive (EU) 2020/1828 in Uredbe (EU) 2023/1542 ter razveljavitvi Direktive 2009/125/ES (UL L, 2024/1781, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1781/oj). uvrsti med prednostne naloge; poziva Komisijo, naj podpre podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, pri izvajanju digitalnega potnega lista izdelka;

30.predlaga obvezen digitalni potni list z zgodnjim preverjanjem skladnosti za vse proizvode, uvožene prek e-trgovanja, vključno s podrobnimi podatki o kakovosti in skladnosti, ki bi jih vključili neposredno v vozlišče Evropske unije za carinske podatke, kar bi organom omogočilo predhodno preverjanje informacij o proizvodih, preden se dajo na enotni trg;

31.poziva države članice, naj si močno prizadevajo za okrepitev carinskega nadzora in izboljšanje analize tveganja, saj bi lahko z odkrivanjem in izločitvijo neskladnega blaga zmanjšali škodo za potrošnike v EU in zaščitili gospodarske interese podjetij EU; poudarja, da bi lahko uvedba domneve o neskladnosti za blago, ki je enako blagu, za katero je bilo že ugotovljeno, da ne izpolnjuje zahtev, pri analizah tveganja na carinskem področju olajšala nadzor carinskih organov in izboljšala stroškovno učinkovitost; poudarja, kako pomembno je okrepiti carinske centre, da bodo bolje opremljeni za ravnanje z velikimi količinami majhnih paketov, ki jih je težko nadzirati z uporabo tradicionalnih metod, vključno z naprednimi tehnologijami pregledovanja za odkrivanje sumljivih paketov na vstopnih točkah; poziva pristojne organe, naj izvajajo strožje preglede skladnosti in naključne preglede težkega tovornega prometa; poleg tega poziva države članice, naj znatno povečajo stopnjo digitalizacije uvoznih postopkov v carinskih organih, da bi izvajale obstoječo zakonodajo in pospešile carinske postopke, zlasti glede na veliko število paketov;

32.poudarja, da podjetja, zlasti mala in srednja, od Komisije terjajo jasne smernice za učinkovito izvajanje uredbe o splošni varnosti proizvodov, vključno s pojasnilom o njenem medsebojnem vplivu z zakonodajo, s katero se prekriva, kot so akt o digitalnih storitvah, uredba o nadzoru trga, direktiva o odgovornosti za proizvode ter sektorska zakonodaja o igračah, kozmetičnih izdelkih in detergentih; poziva Komisijo, naj te smernice izda pred koncem prve polovice leta 2025, da bi podjetjem olajšala izpolnjevanje obveznosti; meni, da bi bilo treba v poročilu o oceni povezav akta o digitalnih storitvah z drugimi pravnimi akti, ki ga je treba pripraviti 17. novembra 2025, upoštevati različno zakonodajo, zlasti glede skladnosti proizvodov, obveznosti spletnih tržnic, pravila v zvezi z izvrševanjem in morebitne prihodnje izboljšave pri poenostavljanju in izvajanju; poziva Komisijo, naj oceni vse morebitne nadaljnje ukrepe, vključno z oceno sektorske zakonodaje, ki je potrebna za zagotovitev pravne predvidljivosti in da pri neposrednem uvozu iz tretjih držav prek spletnih tržnic ne bodo ostale pravne vrzeli in vrzeli pri izvrševanju;

33.poziva ustrezne nacionalne organe, naj v celoti izkoristijo sedanji in nedavno sprejeti nabor orodij za izvrševanje, zlasti v zvezi z določbami o e-trgovanju iz uredbe o nadzoru trga, uredbe o splošni varnosti proizvodov in akta o digitalnih storitvah, kot so naročila za odstranjevanje, prepoved, omejitev dostopnosti proizvoda na trgu ali umik proizvoda s trga, odpoklici in sankcije kot ukrepi za preprečevanje porasta nezakonitega uvoza iz držav, ki niso članice EU;

34.poudarja, da ukrepi za izvrševanje predpisov, sprejeti proti neskladnim akterjem, ne bi smeli nesorazmerno obremeniti akterjev, ki izpolnjujejo zahteve, in nenamerno škodovati trgu rabljenih proizvodov;

35.poudarja, da je treba zagotoviti zaščito pravic intelektualne lastnine glede na vse večje količine neevropskega ponarejenega blaga na platformah za e-trgovanje; ugotavlja, da te prakse škodujejo konkurenčnosti evropskih podjetij ter ogrožajo inovacije in spodbude za raziskave in razvoj; poziva k strožjim ukrepom proti spletni prodaji ponarejenega blaga; poziva Komisijo, naj izda jasne smernice o zaupanja vrednih prijaviteljih, in poudarja, da kadar imetniki pravic izpolnjujejo merila iz člena 22 akta o digitalnih storitvah, bi jih bilo treba upravičeno priznati kot zaupanja vredne prijavitelje;

36.opozarja, da bi morale države članice bolje izkoristiti vse razpoložljive kazni in sankcije zoper gospodarske subjekte ter druga razpoložljiva orodja, na primer začasne ukrepe, da bi ustvarili odvračilni učinek in gospodarske subjekte odvrnili od kršitev veljavne zakonodaje;

37.poziva Komisijo, naj čim prej izvede učinkovite ukrepe, vključno z zakonodajnimi ukrepi v primerih, ko so bile jasno ugotovljene pravne vrzeli, ter zagotovi pravno varnost in enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja, pri čemer naj posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem;

38.poziva, naj se odpravijo ovire pri uveljavljanju pravic potrošnikov, kot so zakoniti zahtevki za garancije in pravica do vračila blaga; poziva Komisijo, naj nemudoma pregleda uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, saj bo to bistveno za učinkovitejše čezmejno izvrševanje zakonodaje EU o varstvu potrošnikov in boj proti nevarnim proizvodom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predvidi jasne ukrepe za nadaljnjo krepitev izvršilnih pooblastil v zvezi s trgovci in platformami s sedežem zunaj EU in zagotovi boljše usklajevanje ukrepov EU in nacionalnih ukrepov ter izmenjavo informacij med organi, tudi organi v državah, ki niso članice EU; poudarja, da bi se lahko struktura Evropske mreže za konkurenco uporabila kot primer za izvrševanje in izmenjavo informacij v primeru domnevnih kršitev, ki vplivajo na več držav članic, zlasti za učinkovit boj proti neskladnim proizvodom; poudarja, da je treba Komisiji podeliti neposredna pooblastila za preiskovanje in sankcioniranje nekaterih kršitev potrošniškega prava z velikim učinkom, s čimer bi zagotovili učinkovitejše, sočasno in enotnejše izvrševanje in sankcije v skladu z zakonodajo EU o varstvu potrošnikov;

39.ugotavlja, da uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov že pooblašča izvršilne organe, da ukrepajo proti trgovcem, ki ne izpolnjujejo zahtev, državam članicam pa celo omogoča, da naložijo kazni in začasne ukrepe, kot je omejitev dostopa do spletnega mesta; priznava pa, da je tu omejujoč dejavnik to, da je treba ta ukrep sprejeti za vsako državo posebej, in ne na ravni EU, pri čemer vsaka država uporablja lastne kazni, zaradi česar so posledice kršitev neenake;

40.ugotavlja, da je izvrševanje v državah članicah razdrobljeno, kar je razlog za neučinkovitost; poziva k boljšemu usklajevanju izvrševanja in nadzora skladnosti, učinkoviti izmenjavi informacij med državami članicami ter k enotnejši uporabi pravnega reda EU; poziva Komisijo, naj oceni uredbo o nadzoru trga, zlasti ali bi bil potreben organ EU za nadzor trga, ki bi zagotavljal doslednost in operativno podporo dejavnostim, ki jih izvajajo ustrezni nacionalni organi za nadzor trga, ter ki bi spodbujal sodelovanje z novim carinskim organom EU, pa tudi izvajanje člena 4 uredbe o nadzoru trga, ki opredeljuje, kdo je odgovorni gospodarski subjekt v EU za skladnost proizvodov; poudarja, da imenovani odgovorni gospodarski subjekti doslej pogosto niso imeli zmogljivosti za zagotavljanje pravnih sredstev ali odškodnine potrošnikom, zlasti kadar so sami pooblaščeni zastopniki;

41.podpira prizadevanje Komisije, da hitro pospeši prihodnja medinstitucionalna pogajanja s Parlamentom in Svetom o reformi carinskega zakonika Unije in dveh predlogih aktov Sveta o odpravi praga za oprostitev carinskih dajatev za blago v vrednosti pod 150 EUR; zato poziva države članice, naj pospešijo pogajalski postopek v Svetu, saj je carinska reforma nujna za konkurenčnost EU in zaščito potrošnikov v EU; vendar poudarja, da je odprava praga nujen korak, ni pa samostojna rešitev, saj bodo carinski organi še vedno lahko pregledali le omejen delež paketov; poudarja, da je treba zaradi varnosti proizvodov in potrošnikov takoj odpraviti oprostitev carinskih dajatev za uvoz z visokim tveganjem; poudarja, da je treba s carinsko reformo zagotoviti skladnost med regulativnimi okviri, zlasti preprečiti podvajanje ali konflikte z aktom o digitalnih storitvah, ter poudarja bistveno vlogo carinskih organov pri odkrivanju neskladnih in nevarnih proizvodov;

42.poudarja, da bo reforma carinskega zakonika Unije carinskim organom zagotovila potrebna orodja za boljši nadzor in kontrolo blaga, ki vstopa v EU, prispevala h krepitvi enotnega trga in carinske unije, izboljšala odkrivanje nevarnih in nezakonitih proizvodov ter prispevala k enakim konkurenčnim pogojem za gospodarske subjekte; v zvezi s tem pozdravlja predlog iz uredbe o carinskem zakoniku Unije za vzpostavitev mehanizma za sodelovanje z organi za nadzor trga, ki bo izboljšal učinkovitost nadzora proizvodov; poudarja, kako pomembno je izboljšati carinsko infrastrukturo in osebje za učinkovito upravljanje e-trgovanja; poudarja, da je treba poenostaviti postopke zagotavljanja skladnosti, ki bodo posebej prilagojeni malim in srednjim podjetjem; poziva države članice, naj uvedejo avtomatizirane, v prihodnost usmerjene sisteme carinjenja, na primer tako, da platformam naložijo obveznost samodejne registracije in carinjenja na prodajnem mestu;

43.je zaskrbljen, ker se nekateri trgovci, ki niso iz EU, izogibajo carinskim pregledom EU s carinjenjem blaga na kraju izvora; poudarja, da trgovinska podjetja, ki niso iz EU, pogosto raje plačajo kazni, kot odprejo pakete ob prihodu na carino EU, da bi lahko raztovorila svoje pošiljke in takoj zapustila ozemlje EU; je globoko zaskrbljen, ker carinski organi ugotavljajo, da je večina paketov neprijavljenih ali nepravilno prijavljenih in da so včasih označeni z lažnimi informacijami; poudarja, da bi morala reforma carinskega zakonika Unije obravnavati tudi te vidike;

44.je seznanjen s pomisleki, ki jih je izrazila mreža evropskih potrošniških centrov v zvezi s poslovnim modelom dropshipping, ki prinaša izzive na področju varstva potrošnikov, varnosti proizvodov in skladnosti z zakonodajo; obžaluje, da se potrošniki pogosto spoprijemajo z zavajajočimi praksami, težavami pri vračanju proizvodov in nepričakovanimi uvoznimi dajatvami, medtem ko velik delež proizvodov, ki se prodajajo prek dropshippinga, ne izpolnjuje varnostnih standardov EU; poudarja, da dropshipping otežuje izvrševanje zaradi neizsledljivih podjetij in čezmejne zapletenosti, medtem ko skladnost z DDV in varstvom podatkov ostajata ključni vprašanji; ugotavlja, da lahko dropshipping v kombinaciji z vplivnostnim marketingom zaostruje težave s preglednostjo, tveganje izgube ugleda in nedosledne rezultate; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko rešila vprašanja, povezana dropshippingom;

45.poudarja, da je namen koncepta „domnevnega uvoznika“ zagotoviti enake konkurenčne pogoje za spletne platforme iz EU in spletne platforme s sedežem zunaj EU; ugotavlja, da bi v okviru spletne prodaje iz držav zunaj EU ta ukrep stranke spletnih platform, ki niso iz EU, razbremenil tega, da se štejejo za uvoznike, kot to velja v skladu z veljavnim carinskim zakonikom Unije, namesto tega pa bi se platforma ali trgovec, ki ni iz EU, štela za „domnevnega uvoznika“; meni, da bi morale biti odgovornosti „domnevnega uvoznika“ jasno opredeljene in skladne z določbami akta o digitalnih storitvah; poudarja, da bo dejstvo, da bodo platforme odgovorne za to, da se DDV in carinske dajatve pobirajo na prodajnem mestu in ne ob vstopu v EU, zmanjšalo goljufije in davčne utaje;

46.izraža zaskrbljenost zaradi neobvezne narave uvozne ureditve „vse na enem mestu“ (UVEM) za vse spletne subjekte, ki odstopa od prvotnih ciljev pobude o DDV v digitalni dobi; poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi za bolj trden sistem in omejitev morebitnih zlorab; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z deležniki, da bi vzpostavili zaščitne ukrepe za sistem UVEM proti goljufivim praksam; priporoča, naj bodo ti zaščitni ukrepi celoviti in racionalizirani, da bi učinkovito odvračali od goljufij in hkrati preprečili pretirana upravna bremena; poudarja, da je treba razširiti uporabo sistema UVEM na blago, ki presega prag oprostitve carinskih dajatev v višini 150 EUR, da bi preprečili prenizko vrednotenje in zagotovili pošteno konkurenco;

47.poziva k ustanovitvi novega carinskega organa EUCA leta 2026, ki bo carinskim organom držav članic nudil strokovno podporo; poudarja, da bi moral carinski organ EU v svoji usklajevalni vlogi evidentirati tudi, kakšne so zmogljivosti za preizkušanje in nadzor, ki jih imajo carinski organi in organi za nadzor trga v državah članicah in med njimi, ter biti pooblaščen za izvajanje nenapovedanih inšpekcijskih pregledov za odkrivanje morebitnih nevarnih ali neskladnih proizvodov in izrekanje sankcij v primeru neskladnosti; ugotavlja, da bo novo vozlišče Evropske unije za carinske podatke omogočilo boljše sodelovanje med carinskim organom EU ter carinskimi in drugimi organi z izmenjavo podatkov in interoperabilnostjo nacionalnih informacijskih sistemov ter tako olajšalo usklajene kontrole in odkrivanje neskladnih proizvodov; meni, da je treba v vozlišče Evropske unije za carinske podatke v celoti vključiti funkcije carinskega sistema enotnega okenca; v zvezi s predlaganim carinskim organom EU ugotavlja, da se je treba redno posvetovati s predstavniki različnih deležnikov, da bi zagotovili zgodnje opozarjanje tega organa;

48.poudarja, da je treba zaradi nujnosti pospešiti začetek veljavnosti različnih obveznosti, načrtovanih v reviziji carinskega zakonika Unije, kot je vzpostavitev vozlišča Evropske unije za carinske podatke; poziva Komisijo, naj nemudoma začne pripravljalno delo, potrebno za vzpostavitev vozlišča Evropske unije za carinske podatke, da bi se pospešila pripravljenost njegovih funkcij v zvezi z e-trgovanjem v letu 2026;

49.poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka v zvezi z zamislijo, da bi se proizvodi, uvoženi prek e-trgovanja, v EU pošiljali v razsutem stanju, trgovci iz tretjih držav pa bi v EU vzpostavili skladišča zanje, preden bi jih v paketih poslali strankam; priznava, da bi se s pošiljkami teh proizvodov v razsutem stanju in njihovim shranjevanjem v skladiščih v EU morda povečal nadzor carinskih organov in organov za nadzor trga, izboljšala pa bi se tudi njihov nadzor in odkrivanje neskladnega blaga v primerjavi s pošiljkami enokosovnih paketov; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vse možnosti za spodbujanje takšnih praks, vključno s poenostavljenim statusom za zaupanja vredne in preverjene trgovce ter ocenami stroškov in koristi za sheme spodbud; ugotavlja tudi, da prevoz razsutega tovora morda ni izvedljiv za vse trgovce zunaj EU, zlasti tiste, ki uporabljajo modele prodaje med potrošniki ali rabljene izdelke; poudarja, da bi moral ta pristop vzpostaviti ravnovesje med prednostmi skladnosti in praktičnimi zahtevami subjektov e-trgovanja, s čimer bi se preprečilo ustvarjanje logističnih ozkih grl ali nepotrebno breme za različne poslovne modele;

50.priznava, da je Komisija objavila delovni dokument, v katerem je opisala uvedbo nediskriminatorne pristojbine za obdelavo proizvodov, uvoženih prek e-trgovanja, ki jo bodo carinski organi zaračunali za blago, prodano na daljavo, da bi pokrili povečane stroške nadzora carinskih organov, in sicer preverjanje podatkov, izvajanje analize tveganja, izvajanje dokumentacijskih in fizičnih kontrol ter zlasti financiranje carinskega organa EU in vozlišča carinskih podatkov; vztraja, da bi se morale države članice izogibati enostranskim pristojbinam, da bi preprečile razdrobljenost carinske unije; poudarja, da se v predlogu predlaga pavšalna pristojbina 2 EUR na izdelek, dobavljen neposredno stranki, ali nižja pristojbina 50 centov za zaupanja vredne in preverjene trgovce, ki upravljajo poslovni model carinskega skladišča za prodajo na daljavo v EU; poziva Komisijo, naj ustrezno oceni, ali je predlagani znesek skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter ali je zadosten in sorazmeren za doseganje ciljev; vztraja, da provizije za obdelavo proizvodov ne bi plačal potrošnik;

51.je seznanjen z ogromnimi stroški ravnanja z odpadki in uničenja proizvodov, ki nastanejo zaradi velike količine neskladnih in nevarnih proizvodov, uvoženih prek e-trgovanja iz tretjih držav; poudarja, da velikega deleža teh proizvodov ni mogoče reciklirati, da so škodljivi za okolje ali niso skladni z veljavno zakonodajo o kemikalijah, kar še povečuje okoljske stroške za javne organe; zato poziva Komisijo, naj oceni potrebne ukrepe za ublažitev vpliva dejavnosti e-trgovanja tretjih držav na okolje, vključno z izvedljivostjo pristojbine za ravnanje z odpadki za vse proizvode, ki se prodajajo prek spletnih tržnic tretjih držav, da davkoplačevalci EU ne bi krili okoljskih stroškov;

52.poudarja, da nedosledne kazni in različne strategije izvrševanja v primeru neskladnosti v različnih državah članicah vodijo v „čezmejno nakupovanje“ ali „izbiranje najugodnejše carinske ureditve“; podpira minimalno harmonizacijo kršitev in nekazenskih sankcij za neskladnost v državah članicah in prek carinskega organa EU, saj bi s tem preprečili nastanek šibkih vstopnih točk na carinskem območju EU; poudarja, da bi to moralo zajemati vzpostavitev skupnega okvira za minimalno harmonizacijo, da bi odpravili obstoječe vrzeli in se tako spoprijeli z izzivi e-trgovanja; poudarja, da lahko države članice naložijo dodatne sankcije, prilagojene nacionalnim okoliščinam;

53.ugotavlja, da Komisija pregleduje nekatere spletne tržnice zunaj EU zaradi uporabe manipulativnih praks, vključno s temnimi vzorci, funkcijami zasvajajoče zasnove, zavajajočim trženjem s pomočjo vplivnežev in razširjanjem lažnih ali zavajajočih spletnih ocen; priznava, da glede na poročilo o preverjanju ustreznosti z vidika digitalne pravičnosti nepoštene poslovne prakse potrošnike stanejo skoraj 8 milijard EUR letno in da uporaba nepoštenih tehnik za siljenje potrošnikov, zlasti ranljivih potrošnikov in otrok, v impulzne nakupe povzroča prekomerno potrošnjo in prekomerno porabo; poziva Komisijo, naj ta vprašanja obravnava v prihodnjem aktu o digitalni pravičnosti, razen če so že zajeta v obstoječi zakonodaji, da bi učinkovito odpravili nepoštene prakse in obstoječe pravne vrzeli, hkrati pa ohranili skladnost z obstoječimi pravnimi okviri in preprečili nepotrebna regulativna bremena;

54.poudarja, da je treba zagotoviti, da nobena nova pobuda, ki jo Komisija predlaga na področju izvrševanja ali skladnosti s carinskimi predpisi, ne bo ustvarila dodatnih upravnih bremen za evropska podjetja, zlasti mala in srednja;

55.poudarja, kako pomembna je vloga Evropskega javnega tožilstva na področju čezmejnih preiskav carinskih prekrškov, še zlasti goljufij, kot je nezakonito prenizko vrednotenje cene proizvoda, da bi se izognili plačilu uvoznih davkov; poudarja, da se je treba učinkovito boriti proti obsežnemu izogibanju carinam, vključno z goljufivimi deklaracijami in prenizkim vrednotenjem proizvodov pri e-trgovanju, ter proti izogibanju kontrolam in izbiranju najugodnejše ureditve, in sicer s kazenskopravnimi preiskavami, ki jih izvaja Evropsko javno tožilstvo ob podpori carinskih organov; poudarja, da bi bilo treba trden pravni okvir Evropskega javnega tožilstva za čezmejne preiskave izkoristiti za uničenje kriminalnih mrež, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi;

56.poziva Komisijo in pristojne nacionalne organe, naj dosledno izvršujejo akt o digitalnih storitvah v zvezi z odgovornostjo spletnih tržnic, zlasti obveznostmi glede priporočilnih sistemov, zasnove vmesnikov, pravice do obveščenosti, pravil o vgrajeni skladnosti, da bi izboljšali splošno sledljivost, in obveznosti „poznavanja poslovnih strank“; poudarja, da bi moralo izpolnjevanje teh obveznosti trgovce, ki ne izpolnjujejo zahtev, odvrniti od ponujanja njihovih proizvodov v EU prek tržnic ali nakupovalnih storitev na družbenih medijih, ki spadajo v to kategorijo, in poziva Komisijo, naj zagotovi praktično podporo pri sledenju trgovcem, ki ne izpolnjujejo pravil EU; poudarja, da potrebujemo mrežo zaupanja vrednih prijaviteljev nezakonitih proizvodov in e-trgovin, ki bo temeljila na aktu o digitalnih storitvah, da bi platforme učinkovito izpolnjevale svoje obveznosti;

57.poudarja, da je bistveno okrepiti sodelovanje in usklajevanje s pristojnimi nacionalnimi organi; poziva k večjemu sodelovanju med vsemi ustreznimi organi, kot so organi držav članic, carinski organi in organi za varstvo potrošnikov, ter k tesnejšemu usklajevanju med vsemi ustanovljenimi strokovnimi skupinami; poudarja, da morajo preiskovalni ukrepi proti neskladnim spletnim tržnicam v okviru akta o digitalnih storitvah prinesti rezultate in odvračilne sankcije, da bi se preprečila prodaja neskladnih proizvodov; poudarja pomen teh preiskav pri obravnavanju sistemskih tveganj, neskladnosti, širjenja nezakonitih vsebin, funkcij zasvajajoče zasnove, temnih vzorcev in manipulativnega oglaševanja s pomočjo vplivnežev;

58.poziva izvršilne organe, naj okrepijo ukrepe spremljanja in izvrševanja, usmerjene v te nove prodajne kanale; poziva, naj se pristojnim organom zagotovijo ustrezni viri, tehnološka orodja in mehanizmi čezmejnega sodelovanja, da bodo lahko učinkovito prepoznali trgovce, ki delujejo prek družbenih medijev in drugih nastajajočih platform in ne izpolnjujejo zahtev, ter ukrepali proti njim;

59.predlaga, da bi morali prodajalci na spletnih tržnicah zagotoviti naslov za ponovno pošiljanje in kontaktno točko v EU, da bi potrošnikom omogočili enostavno vračilo neskladnega blaga brez nepotrebnih stroškov in da bi organom omogočili pregled blaga; meni, da bi morale biti spletne tržnice odgovorne za preverjanje, ali je ta zahteva izpolnjena, in tudi za izvajanje;

60.poziva k nujni poglobljeni oceni učinkovitosti določbe o „odgovorni osebi za proizvode, dane na trg Unije“, zlasti trgovcev zunaj EU, na podlagi rezultatov ocenjevalnega poročila o členu 4 uredbe o nadzoru trga; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjih ukrepov razmisli o uvedbi obvezne zahteve, da trgovci iz tretjih držav morajo imenovati odgovorno osebo v EU z dodatno pravno in finančno odgovornostjo;

61.ugotavlja, da se poštne in druge dostavne storitve zaradi hitre rasti e-trgovanja močno spreminjajo; izraža pomisleke, da se sistem terminalnih stroškov Svetovne poštne zveze v praksi ne uporablja za tokove e-trgovanja; ugotavlja, da kitajska podjetja za e-trgovanje zaradi obsega pošiljk sklepajo poslovne dogovore neposredno z izvajalci poštnih storitev v EU za izjemno privlačne cene dostave, ki so nižje od tistih za blago, proizvedeno v EU, kar povečuje razdrobljenost enotnega trga poštnih storitev; poziva Komisijo, naj oceni vpliv e-trgovanja na poštne storitve in notranji trg ter preuči, kako lahko poštne storitve prispevajo h krepitvi enotnega trga in koristijo potrošnikom ter k splošni konkurenčnosti EU;

62.pozdravlja odobritev reform DDV v digitalni dobi, ki so pomemben korak k posodobitvi pobiranja DDV v sektorju e-trgovanja; poudarja pomen enotne identifikacijske oznake za DDV za spletne tržnice in evropske proizvajalce, ki jim omogoča, da s poenostavitvijo izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV v vseh državah članicah tekmujejo pod enakimi konkurenčnimi pogoji; poudarja, da bo lahko ta ukrep prav tako olajšal uvoz blaga v razsutem stanju in skladiščenje blaga v EU, zmanjšal odvisnost od razdrobljenih čezmejnih pošiljk in zagotovil, da bodo storitve z dodano vrednostjo, kot sta odprema in logistika, potekale na enotnem trgu; poudarja, da bodo te reforme okrepile izpolnjevanje davčnih obveznosti, zmanjšale upravno breme in izboljšale izvrševanje, hkrati pa podprle pošteno konkurenco in okrepile dobavne verige EU; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za učinkovito izvajanje teh ukrepov, da bi čim bolj povečali njihove koristi za evropska podjetja in potrošnike;

63.poziva Komisijo, naj razmisli o ukrepih za zmanjšanje odvečnih regulativnih in upravnih bremen, povezanih s skladnostjo, za proizvajalce v EU, predvsem za mala in srednja podjetja, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in jim omogočili, da bodo lažje konkurirali svetovnim tekmecem, ki poslujejo v skladu z učinkovitejšimi standardi skladnosti;

64.poziva Komisijo, naj okrepi mednarodno sodelovanje z drugimi podobno mislečimi državami za izmenjavo primerov dobre prakse, opredelitev skupnih izzivov in tveganj ter razvoj skupnih ukrepov na področju e-trgovanja;

65.v zvezi s tem pozdravlja pobudo Svetovne trgovinske organizacije za skupno izjavo o elektronskem trgovanju; ugotavlja, da bo sporazum koristil potrošnikom in podjetjem, saj bo olajšal čezmejne elektronske transakcije, zmanjšal ovire za digitalno trgovino in spodbujal inovacije na področju e-trgovanja; vendar poudarja, da je sporazum le osnova, in spodbuja Komisijo, naj si v pogajanjih s partnerji prizadeva za ambiciozne trgovinske sporazume, da bi zagotovila zavezujoče določbe o e-trgovanju;

66.pozdravlja dejstvo, da Komisija pripravlja projekt za racionalizacijo obstoječih podatkovnih zbirk, tudi informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga, sistema EU Safety Gate in carinskega sistema za obvladovanje tveganja, tako da bodo zbrane vse informacije o varnosti proizvodov, sledenju ponaredkov in priglašenih nezgodah ter bo zagotovljena interoperabilnost z digitalnim potnim listom izdelka in prihodnjim vozliščem EU za carinske podatke; poziva Komisijo, naj objavi informacije o časovnem razporedu izvajanja in potrebah po virih za to pobudo;

67.podpira cilj Komisije, da organom za nadzor trga zagotovi orodje za elektronski nadzor Webcrawler za označevanje ponovno pojavljajočih se nevarnih proizvodov; poziva Komisijo, naj čim prej da na voljo drug spletni iskalnik za odkrivanje novih proizvodov, da se neskladni proizvodi prijavijo, preden pridejo do potrošnikov;

68.podpira odgovorno uporabo umetne inteligence, veriženja blokov in interneta stvari za pregledovanje in analizo seznamov proizvodov v ponudbi na platformah za e-trgovanje, avtomatizacijo carinskih pregledov in pregledov tržnega nadzora ter prepoznavanje tveganja in povezovanje podatkovnih zbirk o skladnosti proizvodov za preglede v realnem času med organi za nadzor trga in carinskimi organi v skladu z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo; ugotavlja pa, da visoki stroški izvajanja teh tehnologij ostajajo ovira; poudarja, da bo uvedba teh tehnologij pripomogla k učinkovitejšemu ravnanju z blagom, zlasti z blagom majhne vrednosti, in da velika količina paketov, ki vsebujejo veliko različnih proizvodov, trči ob omejene zmogljivosti za inšpekcijske preglede;

69.zahteva, da Komisija in države članice izmenjujejo dobro prakso ter poiščejo spodbude za zagotovitev potrebnega financiranja in podpore nacionalnim organom, da bi povečali odgovorno uporabo tehnoloških rešitev; predlaga, da bi se umetna inteligenca, veriženje blokov in internet stvari lahko uporabili za pregledovanje in analizo seznamov proizvodov, ki so v ponudbi na platformah za e-trgovanje, za avtomatizacijo pregledov in profiliranje tveganja ter za povezovanje podatkovnih zbirk o skladnosti proizvodov, tako da bi jih lahko več organov uporabilo za preverjanje v realnem času;

70.poudarja, da bi morale države članice okrepiti carinske preglede, zlasti ko gre za pošiljke majhne vrednosti, ter v ta namen uvesti sisteme ocenjevanja na podlagi tveganja in digitalnega sledenja, da bi preprečili, da bi neskladni proizvodi zaobšli carinski nadzor; poziva države članice, naj povečajo raven avtomatiziranih postopkov, na primer avtomatiziranega skeniranja etiket pri obdelavi paketov na carini;

71.se zaveda, da tudi nekatere spletne tržnice uporabljajo številna orodja informacijske tehnologije za odkrivanje in izločitev nevarnih in nezakonitih proizvodov, ki jih odkrijejo na svojih platformah; vendar poudarja, da morajo spletne tržnice še naprej vlagati v ta orodja informacijske tehnologije in povečati njihovo uporabo, da bi dejansko preprečevale ponujanje in prodajo nevarnih in nezakonitih proizvodov; poziva Komisijo, naj spletne tržnice v zvezi s tem dodatno spodbuja k uporabi orodij informacijske tehnologije, obenem pa poskrbi za popolno skladnost s členom 8 akta o digitalnih storitvah, ki določa, da se ne nalaga splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih ponudniki posredniških storitev prenašajo ali shranjujejo;

72.predlaga, da bi morali spletni posredniki, ki se ukvarjajo s prodajo, promocijo ali distribucijo proizvodov na trgu EU, brez poseganja v načelo iz akta o digitalnih storitvah, v skladu s katerim za ponudnike posredniških storitev na spletu ne bi smela veljati obveznost spremljanja v zvezi s splošnimi obveznostmi, sami razmisliti o uporabi digitalnih sistemov za spremljanje, ki temeljijo na tveganju, za prepoznavanje in preprečevanje prisotnosti nezakonitih vsebin (predstavitev, opis ali ponujanje v prodajo nezakonitih ali nevarnih proizvodov); poudarja, kako pomembno je uvesti mehanizme za hitro odzivanje, da se določene nezakonite vsebine trajno odstranijo, takoj ko ponudniki posredniških storitev na spletu dejansko izvedo, da so take nezakonite vsebine predstavljene na njihovih vmesnikih, ter da morajo ponudniki storitev gostovanja sprejeti vse potrebne ukrepe, da preprečijo ponovno pojavljanje istih ali enakovrednih nezakonitih vsebin na svoji platformi;

73.poudarja, da potrošniki v EU in evropska mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom, pogosto nimajo dovolj informacij o možnih nevarnostih potencialno nevarnih proizvodov in škodi, ki jo lahko povzročijo; poudarja, da so potrošniki vse pogosteje tarča trgovcev, ki kljub svojim pravnim obveznostim pogosto ne razkrijejo, da se njihovi proizvodi proizvajajo v državah zunaj EU in odpošiljajo od tam; se zaveda, da med potrošniki v EU obstaja povpraševanje po cenejših proizvodih, ki se kupujejo na spletnih tržnicah s sedežem zunaj EU zaradi veliko nižjih proizvodnih stroškov in nekonkurenčnih pogojev za podjetja in spletne platforme v EU; poudarja, da lahko spletne tržnice za usmerjanje odločitev o nakupu uporabljajo manipulativne tehnike zasnove (temne vzorce); svari pred tveganji, povezanimi s kompulzivnim nakupovalnim vedenjem, namreč finančne težave in kopičenje nepotrebnega blaga; poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo informacijske kampanje in kampanje ozaveščanja o spletnem nakupu nevarnih proizvodov in njihovih morebitnih posledicah za zdravje, zasebnost, okolje in konkurenčnost, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim potrošnikom in času največje porabe;

74.priporoča spodbujanje potrošnje rabljenih proizvodov kot trajnostnega pristopa k zapolnjevanju potreb potrošnikov EU po cenovno dostopnem blagu; poudarja, da je treba spodbujati in podpirati ponovno uporabo rabljenih proizvodov, saj gre za pomembno gonilo za izkoriščanje potenciala krožnega gospodarstva;

75.poziva Komisijo in države članice, naj strogo izvajajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo tekstila in drugih proizvodov v skladu z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke in določbami za opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod Direktiva (EU) 2024/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2024 o spremembi direktiv 2005/29/ES in 2011/83/EU v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem (UL L, 2024/825, 6.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/825/oj). ter tako poskrbijo, da bodo potrošniki bolje obveščeni o trajnostnih vidikih, kot so vplivi na okolje, poraba energije, popravljivost ali trajnost proizvodov, kupljenih na spletnih tržnicah;

76.meni, da bi bilo treba organe, organizacije, panožna združenja in gospodarske zbornice spodbujati, naj izvajajo večje in usklajene kampanje ozaveščanja o pravicah potrošnikov, morebitnih tveganjih, vključno z možnostmi kolektivnih pravnih sredstev, in pravnih sredstvih pri spletnem nakupovanju, zlasti na spletnih platformah s sedežem zunaj EU; poudarja, da je treba ozaveščati tudi o okoljskih, zdravstvenih in socialnih učinkih netrajnostnih poslovnih praks ter potrošnike opozoriti na vlogo novih oglaševalskih tehnik, kot so vplivneži in oblikovalci digitalnih mnenj, pri oblikovanju dojemanja varnosti in zanesljivosti proizvodov; poziva Komisijo, naj prevzame usklajevalno vlogo, kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 5. februarja 2025 o e-trgovanju, in preuči možnosti za financiranje čezmejnih informacijskih kampanj, razvitih v sodelovanju z raziskovalci, civilno družbo in drugimi ustreznimi deležniki;

77.poziva Komisijo, naj uveljavlja svoje ambicije v sporazumih z mednarodnimi partnerji na večstranski ravni, saj nevarni proizvodi niso zgolj evropski, temveč tudi svetovni izziv; ponovno poudarja, da bi moral EUCA, kot je določeno v stališču Parlamenta o reviziji carinskega zakonika Unije, skleniti delovne dogovore z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami; poudarja, da bi morala ta ureditev EUCA omogočiti izmenjavo informacij in dobre prakse z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami ter izvajanje skupnih dejavnosti; podpira, da se v sklopu Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj nadaljuje sodelovanje v delovni skupini za varnost potrošniških proizvodov, ki ima ključno vlogo pri razvoju dobre prakse za čezmejno izvrševanje;

78.poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z mednarodnimi partnerji v forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna carinska organizacija in skupina G7, da bi izravnali vpliv Kitajske ter zagotovili vzajemnost in trgovino, ki temelji na pravilih; poziva Komisijo, naj pri pregledu in ponovnih pogajanjih o veljavnih trgovinskih in naložbenih sporazumih izrecno vključi trdne in izvršljive obveznosti v zvezi s prisilnim delom; poudarja, da so za zagotovitev skladnosti potrebni močnejši mehanizmi sodelovanja med EU in Kitajsko ter pregledne zahteve glede certificiranja;

79.poudarja, da je treba pri pogajanjih o prihodnjih trgovinskih sporazumih EU upoštevati varnost storitev in proizvodov ter določbe o skladnosti z zakonodajo; poudarja pomen posebnih regulativnih dialogov in sodelovanja v obliki upravnih dogovorov, boljšega sodelovanja pri carinskem izvrševanju, najvišjih standardov sledljivosti pošiljk in obsežnejših dogovorov o izmenjavi podatkov med carinskimi organi, da bi se učinkovito spopadli z uvozom, ki ni skladen s predpisi;

80.poziva Komisijo, naj bo proaktivna in hitro uvede ciljno usmerjene instrumente trgovinske zaščite, vključno s protisubvencijskimi preiskavami, da bi zmanjšala negativne učinke na evropska podjetja; poudarja, da je treba te ukrepe tesno usklajevati s ključnimi mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili učinkovito izvajanje na svetovni ravni in vzajemno pravičnost trga;

81.spodbuja Komisijo, naj poveča diplomatska prizadevanja in sodelovanje v mednarodnih forumih, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), Svetovni carinski organizaciji in skupini G7, da bi postavili protiutež strateški širitvi Kitajske v okvire upravljanja digitalnega področja, vključno s pobudo za digitalno svileno cesto; poudarja, da mednarodni organi za določanje standardov potrebujejo odprta, preglednejša in odgovornejša pravila na področju digitalne trgovine, da bi preprečili razdrobljenost interneta in zmanjšali tveganja, ki izhajajo iz omejevalnih modelov upravljanja digitalnega področja;

82.pozdravlja pobudo Svetovne trgovinske organizacije za skupno izjavo o elektronskem trgovanju, ki jo vidi kot bistven korak h globalnim pravilom na področju digitalnega trgovanja; poudarja pa obstoječe omejitve, zlasti glede carinske preglednosti; poziva Komisijo, naj se zavzame za strožje zavezujoče določbe, da bi zagotovili njeno učinkovito izvajanje in umestitev v pravni okvir Svetovne trgovinske organizacije, hkrati pa izboljšali skladnost s standardi na svetovni ravni;

83.poudarja, da so potrebne mednarodne pobude za povečanje zmogljivosti, s katerimi bi podprli države v razvoju, da bi bila njihova udeležba v digitalni trgovini vzdržna in skladna s predpisi; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetovno trgovinsko organizacijo, da bi izboljšala regulativne okvire in tehnično pomoč za e-trgovanje v državah v razvoju;

84.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.