1.ponovno izraža solidarnost z gruzijskim ljudstvom ter neomajno podporo njegovim legitimnim evropskim in evroatlantskim težnjam in želji, da bi živelo v uspešni in demokratični državi, kot so izrazili množični protesti, ki se nadaljujejo kljub brutalnemu zatiranju s strani oblasti; je še naprej pripravljen pomagati gruzijskemu ljudstvu pri doseganju teh ciljev; ostro obsoja nasilno zatiranje, samovoljna in politično motivirana pridržanja brez zadostne pravne podlage ter sistemsko mučenje miroljubnih protestnikov, akterjev civilne družbe, političnih nasprotnikov in predstavnikov medijev, o čemer se je poročalo; zahteva, da gruzijske oblasti ne uporabljajo sile, spoštujejo svobodo zbiranja in izražanja ter razveljavijo nedavno sprejeto drakonsko zakonodajo, katere namen je zajeziti ljudske proteste, zlasti z izsiljevalskimi globami; izraža posebno zaskrbljenost zaradi rastočega števila političnih zapornikov in ponovno poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh teh zapornikov; poziva k učinkoviti in verodostojni preiskavi vseh nasilnih dejanj in k privedbi odgovornih pred sodišče; izraža zaskrbljenost, ker ni neodvisnega sodstva, saj sodniki na visokih položajih, ki so povezani s stranko Gruzijske sanje, nadzorujejo politično motivirane sodne postopke proti miroljubnim protestnikom in kritikom vlade;

2.globoko obžaluje, da vladajoča stranka Gruzijske sanje ni izkoristila zgodovinske priložnosti za Gruzijo kot državo kandidatko, da bi napredovala na poti evropskega povezovanja, in ugotavlja, da velika večina prebivalstva podpira še naprej evropsko povezovanje; opozarja, da je Gruzija dobila status kandidatke kljub dvomu in četudi so bili ukrepi vlade stranke Gruzijske sanje že tako zaskrbljujoči, saj so bili vse bolj v nasprotju z evropskimi vrednotami in demokratičnimi načeli; poudarja, da Gruzija pod vlado stranke Gruzijske sanje ni napredovala oziroma je celo nazadovala pri ključnih določbah v zvezi z devetimi koraki, ki jih je navedla Komisija, čeprav oblasti trdijo nasprotno; poudarja, da je bil proces vključevanja Gruzije v EU dejansko prekinjen zaradi nadaljnjega demokratičnega nazadovanja v državi in prirejenih parlamentarnih volitev oktobra 2024, ki so bile jasen preobrat v smeri avtoritarnega režima, posledičnega nezakonitega ujetja državnih institucij in demokratičnih zaščitnih ukrepov ter sprejetja niza protidemokratičnih zakonodajni aktov, ki so v nasprotju z vrednotami in načeli, na katerih temelji EU; se strinja s sklepi Evropskega sveta z dne 27. junija 2024, da neuspeh pri preobrnitvi trenda sedanjega razvoja dogodkov ogroža pot Gruzije v EU, in poziva stranko Gruzijske sanje, naj se vrne k demokratičnim reformam in evroatlantskemu povezovanju;

3.obžaluje, da je bilo od decembra 2024 odpuščenih približno 700 javnih uslužbencev, ker so sodelovali na proevropskih protestih ali so jih podpirali; poudarja, da takšni povračilni ukrepi spodkopavajo zaupanje javnosti v demokratične institucije, kršijo svobodo izražanja in združevanja ter prispevajo k poglabljanju avtoritarnih teženj sedanjega režima; poziva gruzijske oblasti, spoštujejo standarde delovnega prava in javnim uslužbencem omogočijo, da registrirajo sindikat in se zaščitijo pred neupravičenim omejevanjem delavskih pravic; izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejših političnih motivov pri imenovanjih v javno upravo in poziva k razveljavitvi sprememb zakona o javni upravi, sprejetih decembra 2024, s katerimi se je pri imenovanju javnih uslužbencev odpravilo pravilo o konkurenci, neposredna pooblastila za imenovanje pa so se podelila vodjam javnih institucij; znova poudarja, da te spremembe pomenijo zaskrbljujoče odmikanje od uspešne reforme javne službe, ki jo je Gruzija izvedla v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, zato poziva k njihovi razveljavitvi;

4.poudarja potrebo po takojšnji in celoviti reviziji politike EU do Gruzije glede na stalno demokratično nazadovanje ter vse bolj represivno politično in zakonodajno okolje, ki pomeni nazadovanje za številne demokratične dosežke Gruzije in uspešne reforme EU, bistveno slabi demokratične institucije in dodatno utrjuje oblast v rokah vladajoče stranke; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pregleda izvajanje pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo glede na očitno kršenje obveznosti Gruzije, kar zadeva splošna načela iz člena 2, in sicer spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ponovno poudarja, da bi lahko neizpolnjevanje teh obveznosti privedlo do pogojne prekinitve gospodarskega sodelovanja in privilegijev, ki jih sporazum prinaša; glede na očitno kršitev načel iz člena 2 poziva k uporabi člena 422 pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti;

5.obžaluje, da visoki uradniki vladajoče stranke, poslanci parlamenta in mediji, povezani z vlado, redno širijo manipulativne diskurze, dezinformacije in teorije zarote o EU, njenih državah članicah, voditeljih in politikih ter o evropskem povezovanju; poudarja, da je režim vladajoče stranke nadaljuje namerno zavajajoč in dvoumen diskurz, s katerim v delu gruzijske javnosti podžiga zmotno prepričanje, da še naprej podpira evropsko povezovanje; obžaluje, da televizijske in medijske hiše, ki jih podpira stranka Gruzijske sanje, zatirajo in obvladujejo medije in informacijsko okolje ter širijo lažne diskurze o vključevanju v EU, s čimer posnemajo in podpirajo propagando po vzoru Rusije ter omogočajo polarizacijo v družbi;

6.poudarja odgovornost Bidzine Ivanišvilija in drugih uradnikov ter političnih voditeljev, vključno z Iraklijem Kobahidzejem, Šalvo Papuašvilijem, Vahtangom Gomelaurijem, županom Tbilisija in generalnim sekretarjem stranke Gruzijske sanje Kaho Kaladzejem ter nekdanjim predsednikom stranke Gruzijske sanje Iraklijem Garibašvilijem, pri poslabšanju političnega procesa v Gruziji, saj so omogočili demokratično nazadovanje, ki je privedlo do avtokratske konsolidacije oblasti, in delovali v nasprotju z ustavnim ciljem države o evroatlantskem povezovanju; zato poziva, naj se takoj uvedejo ciljno usmerjene osebne sankcije proti Bidzini Ivanišviliju, njegovim družinskim članom in podjetjem, ter poziva EU, naj v sodelovanju z drugimi jurisdikcijami, zlasti Združenim kraljestvom, zamrzne njegova finančna sredstva; želi spomniti madžarsko in slovaško vlado na načelo lojalnega sodelovanja, ki od držav članic zahteva, da se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev EU; zato ju poziva, naj svojo zunanjo politiko ponovno uskladita s stališči in načeli EU ter umakneta veto proti uvedbi sankcij proti posameznikom, odgovornim za demokratično nazadovanje v Gruziji in zatiranje legitimnih protestov; obsoja enostranske ukrepe madžarske vlade za legitimizacijo stranke Gruzijske sanje;

7.ponavlja svoje stališče, da je sedanjo politično in ustavno krizo v Gruziji mogoče rešiti le z novimi parlamentarnimi volitvami, ki bi jih bilo treba izpeljati v naslednjih nekaj mesecih v boljšem volilnem okolju, te volitve bi morala izvesti neodvisna in nepristranska volilna uprava, mednarodni ter neodvisni domači opazovalci pa bi jih morali pozorno spremljati, da bi se zagotovil resnično pošten, svoboden in pregleden proces, ki bi odražal dejansko voljo ljudi;

8.poudarja, da ne priznava samooklicanih oblasti, ki jih je stranka Gruzijske sanje oblikovala po potvorjenih parlamentarnih volitvah 26. oktobra 2024, in da meni, da je Gruzija država, ki se je je nelegitimni režim te stranke polastil; posledično zavrača vse odločitve, ki jih sprejme organ, ki je prevzel nadzor nad državo, kot so hitro sprejetje sprememb zakonika o upravnih prekrških, kazenskega zakonika ter zakona o zborih in manifestacijah; obžaluje, da je gruzijski parlament enostrankarski parlament, ustanovljen na podlagi potvorjenih volitev, kar ni združljivo s pluralistično parlamentarno demokracijo in standardi, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU; pozdravlja zavrnitev poverilnic stranke Gruzijske sanje v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, zaradi česar je bila gruzijska delegacija umaknjena;

9.obžaluje nenehne poskuse vladajoče stranke Gruzijske sanje, da bi preganjala politične nasprotnike, tudi z nezakonitimi aretacijami in pridržanjem, grožnjami in fizičnimi napadi; ponovno poziva, naj se končajo politično motivirane sovražnosti, izboljša politično okolje ter vzpostavita zaupanje in medstrankarski dialog;

10.obsoja, da preiskovalni odbor de facto gruzijskega parlamenta pod vodstvom stranke Gruzijske sanje nezakonito preganja politične nasprotnike ter je nesorazmerno usmerjen v dejanja vlade, katere mandat se je iztekel pred več kot dvanajstimi leti; poudarja politično naravo „preiskav“ in ugotavlja, da je stranka Gruzijske sanje na oblasti od leta 2012, a je preiskovalni odbor ustanovila vzporedno s poskusi prepovedi dejanskih opozicijskih strank; je zaskrbljen zaradi izjav predsednice preiskovalnega odbora Tee Culukiani, s katerimi je širila ruski diskurz; najostreje obsoja aretacijo in obsodbo Zuraba „Girčija“ Džaparidzeja, Mamuke Hazaradzeja, Badrija Džaparidzeja, Giorgija Vašadzeja, Nika Melio, Nika Gvaramijo in drugih opozicijskih politikov na podlagi politično motiviranih obtožb ter meni, da so ti posamezniki politični zaporniki;

11.izraža globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih izjav voditeljev vladajoče stranke Gruzijske sanje, ki so izrazili namero, da opozicijske stranke, zlasti Združeno narodno gibanje, razglasijo za neustavne; želi spomniti, da je imela stranka Združeno nacionalno gibanje ključno vlogo pri začetku in nadaljnjem spodbujanju gruzijskega procesa evropskega povezovanja; je seznanjen z vzporednicami med ravnanjem de facto gruzijskih oblasti v obliki stranke Gruzijske sanje in aktualnim kremeljskim režimom, ki je svojo vladavino utrdil s prepovedjo opozicijskih strank; obsoja osnutek spremembe organskega zakona o političnih združenjih državljanov in zakona o ustavnem sodišču, sprejetega 13. maja 2025, s katerim bi ustavno sodišče lahko dejansko in samovoljno prepovedalo vse opozicijske stranke;

12.ponovno odločno poziva k takojšnji izpustitvi nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija iz humanitarnih razlogov, da bo lahko poiskal nujno zdravniško pomoč v tujini; poudarja, da so gruzijske oblasti v celoti odgovorne za njegovo zdravje in dobro počutje ter da morajo odgovarjati, če bi se mu kar koli zgodilo; poleg tega poziva oblasti stranke Gruzijske sanje, naj poslancem Evropskega parlamenta omogočijo neoviran dostop do Mihaila Sakašvilija;

13.poudarja, da bi bilo treba nadaljevati s politiko nepriznavanja legitimnosti enostrankarskega parlamenta in predsednika, ki ga je ta imenoval, dokler ne bo oprijemljivih sprememb v politični usmeritvi Gruzije in dokler se ne izvedejo nove svobodne in poštene parlamentarne volitve; poziva predstavnike EU in držav članic ter poslance, naj se ne sestajajo s predstavniki režima, začenši s sedanjim de facto predsednikom; še naprej priznava Salome Zurabišvili kot legitimno predsednico Gruzije in predstavnico gruzijskega ljudstva; izreka pohvalo njenim prizadevanjem, da bi državo miroljubno znova usmerila na demokratično in evropsko pot razvoja;

14.poudarja, da bodo prihodnje občinske volitve jeseni 2025 potekale v vse slabšem pravnem okolju po sprejetju novih sprememb gruzijskega organskega zakona in volilnega zakonika decembra 2024 ter pod pogoji vse večje politične represije in preganjanja političnih nasprotnikov s strani gruzijskega režima; meni, da pod sedanjimi političnimi in pravnimi pogoji občinske volitve predstavljajo ogromen izziv za vse morebitne udeležence, ki pričakujejo svobodno in pravično tekmovanje, in da bodo samooklicane oblasti to udeležbo uporabile za priznanje novega statusa quo; meni, da te prihodnje volitve niso priložnost za odraz demokratične izbire gruzijskega ljudstva, razen če bodo zaprti in pridržani voditelji politične opozicije izpuščeni in se bodo volitve izvedle v izboljšanem volilnem okolju, naj potekajo pod nadzorom neodvisne in nepristranske volilne uprave, mednarodni opazovalci pa naj jih pozorno spremljajo, da bi zagotovili resnično pošten, svoboden in pregleden proces;

15.odločno obsoja nenehno in namerno uničevanje okolja za živahno gruzijsko civilno družbo s sprejetjem več delov omejevalne zakonodaje po vzoru Rusije, tudi o preglednosti tujega vpliva, z grožnjami in s stigmatizacijo s strani oblasti; odločno obsoja novo zakonodajno pobudo, ki zahteva registracijo vseh nepovratnih sredstev organizacij civilne družbe pri vladi in ki tuje donatorje obvezuje, da pridobijo izvršno odobritev za izplačilo nepovratnih sredstev lokalnim organizacijam; obžaluje nedavno odločitev oblasti, da zamrznejo bančne račune, namenjene za pobude in kampanje za množično financiranje v podporo političnim zapornikom in njihovim družinam; poziva oblasti, naj nemudoma prenehajo z ustrahovanjem, grožnjami, politično motiviranimi pregoni in fizičnimi napadi zoper predstavnike civilne družbe, politične voditelje, civilne aktiviste, novinarje in medijske delavce v Gruziji; obsoja samovoljno in neupravičeno zavrnitev vstopa več evropskim novinarjem v Gruzijo; ponovno poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Mzie Amaglobeli in umiku vseh politično motiviranih obtožb zoper njo, pri čemer izraža globoko zaskrbljenost zaradi kritičnega poslabšanja njenega vida v priporu in poziva k nujnemu dostopu do zanesljive zdravstvene oskrbe;

16.obsoja nedavno sprejetje – brez ustreznega javnega posvetovanja – zakonodaje, ki omogoča nadaljnje politično preganjanje, omejuje pravico do zbiranja in še bolj zmanjšuje prostor za svobodno delovanje civilne družbe, neodvisnih medijev in opozicije, vključno z zakonom o tujih agentih po vzoru Rusije, spremembami zakona o javnih službah, spremembami zakona o nepovratnih sredstvih, zakonom o registraciji tujih agentov in novimi omejevalnimi spremembami zakona o oddajanju; poziva gruzijske oblasti, naj razveljavijo te zakonodajne spremembe; poudarja, da politično ravnanje stranke Gruzijske sanje, vključno z njenim strateškim usklajevanjem z Rusko federacijo in pospešenim sprejemanjem orodij, značilnih za avtoritarne režime, sledi tempu podobnih dogodkov v Rusiji; izraža zaskrbljenost zaradi zadnjega vala napadov na nevladne organizacije in zahtev nekaterih državnih institucij, kot je protikorupcijski urad, da nevladne organizacije v treh delovnih dneh predložijo podrobne finančne, pravne in operativne informacije za zadnje leto in pol; poudarja, da je ta zahteva že v osnovi ni izvedljiva in lahko kot taka paralizira delo ciljnih organizacij in prekine njihove dejavnosti;

17.pozdravlja delo, ki ga je v zadnjih mesecih opravila gruzijska civilna družba, saj ponuja brezplačno pravno pomoč, dokumentira hude kršitve človekovih pravic ter vodi domače in mednarodne pravdne postopke, da bi poiskali pravico in odgovornost v okoliščinah nenehnih napadov, kriminalizacije državljanskega prostora in dezinformacijskih kampanj o delu, ki ga opravlja civilna družba;

18.poudarja, da je treba glede na vse večjo represijo in prekinitev dejavnosti Agencije ZDA za mednarodni razvoj (USAID) nujno podpreti civilno družbo in neodvisne medije v Gruziji, zato poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja poveča finančno podporo in jo razdeli; poziva k prilagoditvi mehanizmov financiranja EU, da bi upoštevali potrebe, ki se pojavljajo v sedanjem bolj sovražnem in protidemokratičnem okolju, in da bi se financiranje prerazporedilo v neposredno podporo organizacijam civilne družbe, neodvisnim medijem in zagovornikom človekovih pravic; v zvezi s tem tudi poudarja, da bi morale biti države članice EU pripravljene sprejeti in podpreti gruzijske organizacije civilne družbe in neodvisne medije, da bi nadaljevali delo v izgnanstvu;

19.poudarja, da stranka Gruzijske sanje ne zavrača zgolj vključevanja v EU, temveč mednarodno pravo človekovih pravic in demokratične standarde nasploh, hkrati pa hitro napreduje po negativni poti, ki smo ji bili priča v Rusiji; je zlasti zelo zaskrbljen, da bo to še dodatno oslabilo pravice in blaginjo žensk, manjšin, migrantov, invalidov, oseb LGBTI, ljudi, ki živijo pod pragom revščine, in drugih ranljivih ali ogroženih skupin; ostro obsoja, da je gruzijski parlament oktobra 2024 sprejel zakonodajo proti osebam LGBTI, ki odraža avtoritarne politike, podobne ruskim, in krši Listino EU o temeljnih pravicah, ter poziva k razveljavitvi te zakonodaje; poziva k ponovni uvedbi spolnih kvot, ki jih je gruzijski parlament aprila 2024 odpravil; poziva države članice EU, naj pri obravnavi prošenj za azil ustrezno upoštevajo dejstvo, da ima Gruzija, ko gre za osebe LGBTI, zdaj eno najbolj represivnih zakonodaj v Evropi; je zaskrbljen, ker etnične in verske manjšine v Gruziji niso zaščitene;

20.ponovno poudarja, da ukrepi, ki jih je doslej sprejela EU v odziv na očitno demokratično nazadovanje in neizpolnjevanje prejšnjih razmer, ne odražajo resnosti razmer v Gruziji in njihovih posledic v vsej regiji; obžaluje pomanjkanje proaktivnih ukrepov ter na splošno omejen in zapoznel odziv Sveta in Komisije; poudarja, da odsotnost soglasja med državami članicami ne bi smela preprečevati tistim, ki so pripravljene sprejeti ustrezne in učinkovite ukrepe, da to storijo; poziva vodstvo EU, naj nujno spodbudi podobno misleče države članice, da ukrepajo usklajeno in tako premostijo politične ovire za sprejetje sankcij na ravni EU;

21.poziva EU in njene države članice, naj na dvostranski ravni in usklajeno uvedejo osebne sankcije proti ključnim političnim voditeljem stranke Gruzijske sanje, uradnikom in podpornikom režima v upravi, podjetjih, medijih, pravosodnem sistemu, organih odkrivanja in pregona in volilni komisiji, ki so odgovorni za demokratično nazadovanje, volilne goljufije, kršitve človekovih pravic ter preganjanje političnih nasprotnikov in aktivistov; poziva tudi, naj se sankcije razširijo na srednje in nižje javne uslužbence, odgovorne za izvajanje represivnih ukrepov proti nasprotnikom režima, ter ohranijo, dokler gruzijska demokracija ne bo ustrezno ponovno vzpostavljena; pozdravlja, da so Litva, Estonija, Latvija, Češka, Nemčija in Poljska ter podobno misleči partnerji, kot so Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Kanada in Ukrajina, uvedli dvostranske sankcije, ter poziva druge države članice, naj temu sledijo; poziva k razmisleku o dodatnih omejevalnih ukrepih, kot bi bila izločitev iz sistema SWIFT ali sektorske sankcije, s katerimi bi režimu stranke Gruzijske sanje ustavili finančne tokove in vire prihodkov;

22.pozdravlja odločitev Sveta, da kot prvi korak, s katerim se odzove na ponavljajoče se negativne dogodke v Gruziji, prekine režim potovanj brez vizumov za gruzijske diplomate in uradnike; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj pregledata status Gruzije, za katero trenutno velja brezvizumski režim, in ga po možnosti začasno prekineta, če se zaradi dejanj vladajoče stranke ne izpolnjujejo ustrezna merila in standardi glede demokratičnega upravljanja in svoboščin; poudarja, da je stranka Gruzijske sanje v celoti odgovorna za vse posledice morebitnega prenehanja brezvizumskega režima za gruzijske državljane; poudarja, kako pomembno je, da gruzijski akterji civilne družbe, aktivisti za človekove pravice in novinarji v EU potujejo brez vizumov, da bi evropske akterje obveščali o dogodkih v Gruziji, pa tudi da imajo možnost hitro zapustiti državo, saj oblasti številne politično preganjajo;

23.obžaluje, da stranka Gruzijske sanje razkraja desetletja napredka v smeri demokracije, evropskega povezovanja, pravne države in evroatlantskega povezovanja ter odtujuje zaveznike, ki so jo vseskozi podpirali; obžaluje, da Gruzija ni napredovala pri izvajanju priporočil EU o zunanji, varnostni in obrambni politiki ter da je raven usklajenosti Gruzije s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) EU z 49 % še vedno izjemno nizka, kar dokazuje, da ni zavezana evropskemu povezovanju; poudarja, da se morajo vse države kandidatke v skladu s pričakovanji povsem uskladiti s SZVP EU, če želijo doseči napredek v procesu pristopa k EU; obžaluje, da Gruzija ne sodeluje v operacijah kriznega upravljanja EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike; obžaluje, da neusklajenost gruzijske zunanje politike vodi v samoizolacijo in da represivni režim stranke Gruzijske sanje povečuje nestabilnost v regijah južnega Kavkaza in Črnega morja;

24.ugotavlja, da Gruzija pod sedanjo vlado napreduje v smeri, ki ji grozi, da bo postala ruska vazalna država, kot je Belorusija; obžaluje, da se sedanje gruzijske oblasti v času, ko demokratični svet odločno podpira Ukrajino pri neizzvani vojaški agresiji Ruske federacije, vse bolj usklajujejo s kremeljskimi politikami in retoriko, s čimer prispevajo k zgodovinskemu revizionizmu; ugotavlja, da se Gruzija ni uskladila z veliko večino sankcij proti Rusiji, Belorusiji in Iranu, vendar trdi, da je tesno sodelovala z EU pri preprečevanju izogibanja sankcijam; izraža pa zaskrbljenost zaradi poročil o tem, da naj bi Gruzija pomagala Rusiji pri izogibanju sankcijam EU; zato poziva Komisijo, naj te obtožbe temeljito preišče;

25.z zaskrbljenostjo ugotavlja tudi, da se je vlada stranke Gruzijske sanje pred kratkim strateško obrnila proti Kitajski in da vse bolj sodeluje z Iranom; je seznanjen z javno podporo stranke Gruzijske sanje kitajskim geostrateškim pobudam in okrepljenim dvostranskim gospodarskim odnosom, vključno z dodelitvijo projekta gradnje globokomorskega pristanišča Anaklija konzorciju pod kitajskim vodstvom; poudarja, da je ta poteza v nasprotju z izraženo zavezanostjo Gruzije evroatlantskemu povezovanju; poudarja, da lahko ta projekt zdaj postane sredstvo za povečanje kitajskega političnega, finančnega in gospodarskega vzvoda v regiji, s čimer se bo Gruzija še bolj oddaljila od svojih strateških partnerjev na Zahodu; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo in po potrebi začasno ustavijo ali preusmerijo financiranje regionalnih projektov povezljivosti; izraža resno zaskrbljenost zaradi vse večjega večplastnega sodelovanja Gruzije s Teheranom, kar lahko privede do nadaljnje osamitve Gruzije;

26.opozarja, da premik proti avtoritarnosti in vse večji usklajenosti z Rusijo, ki poteka v Gruziji, vse bolj ogroža evropsko varnost, zlasti glede na strateško lokacijo Gruzije in dostop do Črnega morja, ki je ključnega pomena za rusko projekcijo moči v regiji; poudarja, da bi bilo mogoče strategijo vladajoče stranke Gruzijske sanje uporabiti tudi drugje kot učbeniški primer hibridnega zajetja države; je zaskrbljen zaradi regionalnih posledic in opozarja, da je ogrožena verodostojnost evropskih ukrepov na širšem južnem Kavkazu, zlasti v pričakovanju prihodnje strategije EU za Črno morje;

27.je zelo zaskrbljen zaradi sodelovanja, zbliževanja in ideološke konvergence stranke Gruzijske sanje z Rusijo in drugimi avtoritarnimi režimi, čeprav Rusija počasi zaseda gruzijsko ozemlje; obsoja, da stranka Gruzijske sanje promovira ruske dezinformacije in manipuliranje, vključno z uporabo ruske vojaške agresije proti Ukrajini kot propagandnega orodja, ter pri tem tudi sodeluje, kar je v nasprotju z nezmanjšano in izredno visoko javno podporo evroatlantskemu povezovanju države; obžaluje, da ni sodelovanja z EU v boju proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju;

28.znova najostreje obsoja, da Rusija še zmeraj zaseda gruzijski regiji Abhazijo in Južno Osetijo ter nadaljuje proces razmejevanja, ki pomeni kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije; poziva gruzijsko vlado, naj zavzame jasno in dosledno stališče o ruski agresiji, EU pa poziva, naj še naprej dejavno sodeluje pri reševanju konfliktov, spremljanju človekovih pravic in podpori prizadetim skupnostim;

29.priporoča okrepitev nadzorne misije EU v Gruziji z večjimi sredstvi in širšim mandatom za spremljanje tujega vmešavanja in destabilizacije meja; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno financiranje in osebje za to misijo, da bi se lahko odzvali na sedanjo politično in varnostno krizo;

30.ugotavlja, da je bila podpora iz evropskega mirovnega instrumenta v znesku 30 milijonov EUR leta 2024 prekinjena zaradi demokratičnega nazadovanja v Gruziji in da za leto 2025 ni predvidena nobena podpora; poudarja, da bo imela ta prekinitev škodljive posledice za nacionalno stabilnost in varnost Gruzije; znova poudarja, da se lahko finančna podpora v prihodnje odobri le pod pogojem, da samooklicani gruzijski režim odstopi ter da se izvedejo poštene in nepristranske volitve;

31.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, gruzijski predsednici Salome Zurabišvili ter samooklicanim oblastem Gruzije.