P10_TA(2025)0160Cena ruske vojne proti Ukrajini v človeških življenjih in nujno potrebno končanje ruske agresije: položaj nezakonito pridržanih civilistov in vojnih ujetnikov ter nenehno bombardiranje civilistovResolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2025 o ceni ruske vojne proti Ukrajini v človeških življenjih in nujno potrebnem končanju ruske agresije: položaj nezakonito pridržanih civilistov in vojnih ujetnikov ter nenehno bombardiranje civilistov (2025/2710(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji,

–ob upoštevanju haaških konvencij, Ustanovne listine OZN, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov, Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Evropske konvencije o človekovih pravicah, Konvencije OZN proti mučenju, Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani UL L 161, 29.5.2014, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2014/295/oj. in spremljajočega poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino, podpisanega leta 2014,

–ob upoštevanju vseh ustreznih resolucij generalne skupščine in varnostnega sveta Združenih narodov in zlasti resolucije generalne skupščine OZN ES-11/7, sprejete 25. februarja 2025,

–ob upoštevanju izjave z vrha zveze NATO v Washingtonu z dne 10. julija 2024 in izjave z njenega vrha v Haagu 25. junija 2025,

–ob upoštevanju člena 136(2) Poslovnika,

A.ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vsesplošno vojaško agresijo proti Ukrajini;

B.ker se ruska agresija proti Ukrajini ni začela februarja 2022, temveč že leta 2014 z nezakonito zasedbo in priključitvijo Krima in delov pokrajin Doneck in Lugansk, kar je imelo resne humanitarne, gospodarske in ekološke posledice in povzročilo regionalno nestabilnost; ker bi lahko Rusija kadar koli ustavila surovo in neupravičeno vojaško agresijo;

C.ker je generalna skupščina OZN v resoluciji z dne 2. marca 2022 rusko vojno proti Ukrajini nemudoma opredelila kot dejanje agresije, ki je v nasprotju s členom 2(4) ustanovne listine OZN, v resoluciji z dne 14. novembra 2022 pa priznala, da mora Rusija odgovarjati za svojo vojaško agresijo ter prevzeti pravno in finančno odgovornost za mednarodne kršitve, tudi z reparacijami za povzročeno škodo in poškodbe;

D.ker je Rusija doslej leta 2025 v Ukrajino izstrelila več kot 20 000 brezpilotnih zrakoplovov ali približno 3 500 na mesec, kar je 350 % več od mesečnega povprečja za leto 2024; ker je Rusija ubila več kot 1050 civilistov, ranila pa dodatnih 4300, kar je jasen dokaz, da jih dejavno cilja, vključno z reševalnimi vozili in reševalnim osebjem, medtem ko Ukrajina izvaja zgolj obrambne ukrepe; ker sta bila nedavna napada na Kijev in Dnipro drugi in prvi najbolj smrtonosen napad na ti mesti od začetka ruske invazije, kar je v ostrem nasprotju s trditvami Rusije, da si želi miru;

E.ker je EU v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini sprejela 17 doslej največjih svežnjev sankcij proti Rusiji, prav tako pa še naprej sprejema sankcije, da bi ji dokončno onemogočila nadaljevanje nezakonite vojaške agresije proti Ukrajini; ker sta izogibanje sankcijam, tudi prek ruske flote v senci, in njihovo nepopolno izvajanje še vedno pomembna dejavnika, ki omogočata rusko vojaško agresijo; ker Rusija kljub tem in drugim sankcijam še naprej izvaja vojaško agresijo proti Ukrajini;

F.ker so ZDA znova ustavile dobavo ključne vojaške pomoči Ukrajini;

G.ker je ruska vojaška agresija proti Ukrajini povzročila največje prisilno razseljevanje civilistov v Evropi od druge svetovne vojne, saj je bilo razseljenih 10 milijonov Ukrajincev, predvsem žensk in otrok, vključno s 7 milijoni, ki so zatočišče našli v tujini https://www.peopleinneed.net/the-ukrainian-refugee-crisis-current-situation-9539gp;

H.ker Rusija še naprej enako silovito izvaja grozljiva vojna hudodelstva zoper nedolžne civiliste; ker je po navedbah ukrajinskih oblasti v Rusiji in na začasno zasedenih ukrajinskih ozemljih pridržanih približno 16 000 ukrajinskih civilistov, čeprav je njihovo dejansko število najverjetneje precej večje; ker je več kot 70 000 Ukrajincev, kar zajema civiliste, otroke in vojaško osebje, uradno pogrešanih;

I.ker ruske oblasti sistematično izvajajo prisilna izginotja in zadržujejo številne ukrajinske civiliste, pri čemer na podlagi neutemeljenih in izmišljenih obtožb pridržujejo posameznike, ki niso povezani z vojsko, njihova usoda in lokacija sta še vedno neznana, njihove družine pa so prepuščene negotovosti; ker so prisilna izginotja, ki jih izvaja Rusija, del vsesplošnega, sistematičnega in usklajenega napada na ukrajinsko civilno prebivalstvo;

J.ker je po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice od februarja 2022 vsaj 29 civilistov umrlo v ruskih centrih za pridržanje, vsaj 170 pa jih je bilo usmrčenih na območjih pod ruskim nadzorom;

K.ker ruske oblasti med procesom prisilnih izginotij družin skoraj nikoli ne obvestijo o usodi ali lokaciji njihovih bližnjih; ker več odgovorov različnih organov podobno ni vsebovalo smiselnih informacij;

L.ker ruske oblasti sistematično uporabljajo mučenje ter druge oblike nečloveškega in poniževalnega ravnanja s številnimi nezakonito pridržanimi ukrajinskimi civilisti; ker je neodvisna mednarodna preiskovalna komisija OZN za Ukrajino našla dokaze, da Rusija uporablja posilstvo in spolno nasilje kot obliki mučenja tako pripornikov kot pripornic;

M.ker Rusija ne želi razkriti, koliko ukrajinskih vojnih ujetnikov je trenutno pridržanih; ker ruske oblasti očitno ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz ženevskih konvencij, v skladu s katerimi bi morale mednarodnim predstavnikom Mednarodnega odbora Rdečega križa dovoliti, da obiščejo zapornike in posredujejo ustrezne informacije temu odboru, državnim organom in družinam vojnih ujetnikov;

N.ker ukrajinske vojne in civilne ujetnike mučijo, pri čemer jih med drugim stradajo in pretepajo, nad njimi izvajajo različne vrste prisile ter fizično, spolno in psihološko nasilje, prav tako pa jim odrekajo zdravstveno oskrbo in pravno zastopanje;

O.ker so Ukrajina in mednarodni organi od februarja 2022 zabeležili več sto usmrtitev ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki so jih izvedle ruske sile; ker ukrajinsko vrhovno državno tožilstvo preiskuje usmrtitev 268 ukrajinskih vojnih ujetnikov (208 na bojišču in 59 v zaporu Olenivka); ker vse več usmrtitev in dokazi, ki so na voljo, pričajo o tem, da ta kazniva dejanja niso osamljeni incidenti, pač pa del sistematične in namerne politike, ki pomeni hude kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic, pa tudi vojna hudodelstva v skladu z ženevskimi konvencijami in Rimskim statutom;

P.ker sta Ukrajina in Rusija od februarja 2022 opravili 65 izmenjav zapornikov, v katerih sta izpustili 5757 oseb, vključno s tremi obsežnimi izmenjavami maja 2025, zunaj uradnih mehanizmov izmenjave pa je bilo izpuščenih še 469 posameznikov;

Q.ker Rusija od okupacije in priključitve Krima leta 2014 sistematično napada krimske Tatare s politično motiviranimi pregoni, prisilnimi izginotji, ustrahovanjem in nadlegovanjem; ker so voditelji krimskih Tatarov, novinarji, aktivisti civilne družbe in verske osebnosti tarča nesorazmerne represije, tudi pod pretvezo obtožb proti ekstremizmu in terorizmu; ker ta dejanja pomenijo kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava, njihov cilj pa je izbrisati identiteto in prisotnost domorodnih krimskih Tatarov;

R.ker Rusija, čeprav nastopa kot zagovornica krščanske vere in vrednot, izvaja množične in sistematične kršitve verskih pravic na zasedenih ukrajinskih ozemljih, pri čemer je v celoti prepovedala ukrajinsko grško katoliško cerkev, ubila vsaj 47 ukrajinskih verskih voditeljev, še več pa jih je mučila, ruske sile pa so versko lastnino namerno napadle in uničile; ker Rusija pravoslavno cerkev moskovskega patriarhata hkrati uporablja kot orodje za tiranizacijo in nadzor verskih skupnosti in ukrajinskega prebivalstva na splošno;

S.ker mučenje in smrt ukrajinske novinarke Viktorije Roščine v ruskem ujetništvu opozarja na hudo in čedalje večjo nevarnost za ukrajinske novinarje, ki jih zadržujejo ruske sile; ker so drugi, med njimi Irina Danilovič, Dmitro Hiljuk ter Irina in Georgij Levčenko, še vedno v priporu v življenjsko nevarnih razmerah;

T.ker je bilo po podatkih pobude Bring Kids Back UA (Vrnite otroke v Ukrajino) in laboratorija za humanitarne raziskave Univerze Yale od februarja 2022 vsaj 20 000 (po nekaterih podatkih pa tudi do 35 000) ukrajinskih otrok prisilno deportiranih v Rusijo in Belorusijo ali pridržanih na začasno zasedenih ukrajinskih ozemljih, od katerih se jih je vrnilo le 1366, za 637 otrok pa je potrjeno, da so mrtvi; ker se domneva, da so dejanske številke še precej višje, saj se te preselitve in deportacije nadaljujejo; ker je Trumpova administracija s 1. julijem 2025 zmanjšala sredstva za observatorij konflikta v Ukrajini, ki deluje v sklopu laboratorija za humanitarne raziskave Univerze Yale, s čimer je ogrozila njegovo nadaljnje delovanje;

U.ker Mednarodno kazensko sodišče od 2. marca 2022 preiskuje razmere v Ukrajini in je 17. marca 2023 izdalo nalog za prijetje predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina in t. i. komisarke za otrokove pravice pri uradu predsednika Ruske federacije Marie Lvove-Belove za vojni zločin nezakonite deportacije ukrajinskih otrok, čemur so 24. junija 2024 sledili dodatni nalogi za prijetje ruskih uradnikov; ker EU podpira posebno sodišče, pristojnega za kaznivo dejanje agresije, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sveta Evrope;

1.kar najostreje obsoja neizzvano, nezakonito in neupravičeno rusko vojaško agresijo proti Ukrajini; zahteva, naj Rusija nemudoma preneha z vsemi vojaškimi dejavnostmi v Ukrajini, se v celoti umakne z mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja, konča prisilne deportacije, izpusti vse pridržane in deportirane Ukrajince ter Ukrajini in žrtvam vojnih hudodelstev povrne povzročeno škodo; znova obsoja neposredno vpletenost Belorusije v rusko brutalno vojaško agresijo proti Ukrajini;

2.potrjuje, da je neomajno zavezan neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, in ponovno poudarja svojo politiko nepriznavanja ukrajinskih ozemelj, ki jih je začasno zasedla Rusija; odločno poudarja, da ima Ukrajina v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN neodtujljivo pravico do samoobrambe, kar zajema pravico do napada na vojaške cilje na ruskih tleh;

3.znova potrjuje neomajno solidarnost z ukrajinskim prebivalstvom, ki junaško brani svoj narod, ozemlje in skupne evropske vrednote; ponavlja, da je močna, neodvisna in demokratična Ukrajina ključnega pomena za evropsko varnost in stabilnost ter blaginjo; poziva EU in vseh 27 držav članic, naj bistveno povečajo učinkovitost in pospešijo dobavo vojaške pomoči Ukrajini, da bi ji omogočili zakonito obrambo pred vedno ostrejšimi napadi Rusije na mesta in civilno infrastrukturo po državi ter Ukrajino postavili v čim močnejši položaj za pogajanja;

4.obsoja stalno revizionistično in imperialistično retoriko in ideologijo Vladimirja Putina, pa tudi njegovo zahrbtno propagando; obsoja sistematične poskuse ruske vlade, da bi izbrisala ukrajinsko zgodovino, kulturo, jezik in identiteto; v zvezi s tem odločno obsoja preganjanje ukrajinskih umetnikov, kot je razvidno iz tega, da so bili pripadniki vojaškega orkestra iz Mariupola pahnjeni v zapor, mučeni in deležni nečloveške obravnave, ter poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi;

5.poudarja, da je ruska obsežna invazija na Ukrajino prekinila mir in porušila stabilnost v Evropi ter resno ogrozila svetovno varnost; poudarja, da je Rusija še vedno najpomembnejša in neposredna grožnja evropski varnosti;

6.ostro obsoja, da so ruske sile usmrtile ukrajinske vojake, saj gre pri tem za vojna hudodelstva in hude kršitve ženevskih konvencij; je ogorčen, da je Ruska federacija ugrabila, brez možnosti stikov pridržala, mučila in ubila ukrajinsko novinarko Viktorijo Roščino, kar kaže, da Rusija z ukrajinskimi civilisti in vojnimi ujetniki ravna skrajno surovo in sistematično kruto; zahteva, naj Ruska federacija nemudoma preneha pohabljati trupla ter odstranjevati organe iz umrlih civilistov in vojnih ujetnikov;

7.poudarja, da Rusija nosi vso odgovornost za vojaško agresijo in da kršitve človekovih pravic, vojna hudodelstva ali druge kršitve mednarodnega prava, ki so jih storili ruske sile in uradniki, ne smejo ostati nekaznovani; izraža strahotno ogorčenje zaradi ruskih brutalnih napadov na civiliste in neselektivnih napadov na civilno infrastrukturo; poudarja, da utegnejo biti sistematični in namerni napadi na civiliste, predvsem pa deportacija otrok, del genocidne strategije, ki jo načrtuje in izvaja ruska vlada;

8.v celoti podpira Mednarodno kazensko sodišče pri tekočih preiskavah vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, ki jih je zakrivila Rusija; pozdravlja nedavni sporazum med Svetom Evrope in Ukrajino o ustanovitvi posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini; poudarja, da morajo vsi odgovorni za vojna hudodelstva v Ukrajini odgovarjati za svoja dejanja in da je za trajen mir potrebna pravica; izraža močno zaskrbljenost zaradi sankcij ZDA proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, njegovim tožilcem, sodnikom in osebju, ki spodkopavajo vse njegovo tekoče preiskovalno in tožilsko delo ter pomenijo resen napad na mednarodni pravosodni sistem; poziva Komisijo, naj nemudoma aktivira akt o blokiranju, države članice pa, naj nujno okrepijo diplomatska prizadevanja za zaščito in varovanje Mednarodnega kazenskega sodišča kot nepogrešljivega temelja mednarodnega pravosodnega sistema;

9.znova obsoja rusko prisilno deportacijo in nezakonito pridržanje neštetih ukrajinskih civilistov ter nečloveško ravnanje z njimi; zahteva, naj Rusija družinam takoj zagotovi točne informacije o lokaciji in zdravstvenem stanju pridržanih, in poziva k takojšnji izpustitvi vseh ukrajinskih civilistov, ki so v ujetništvu ruskih oblasti; poudarja, da so prisilno razseljevanje in nezakonito pridržanje ukrajinskih civilistov ter slabo ravnanje z njimi odraz notranje brutalnosti ruskega režima in tega, da mu očitno ni mar za človeška življenja; odločno obstoja grozljive taktike, ki jih ruske oblasti uporabljajo proti ukrajinskim civilistom in vojnim ujetnikom; obžaluje razširjeno in sistematično uporabo terorja na zasedenih ukrajinskih ozemljih za ustrahovanje civilnega prebivalstva, zadušitev upora in zajezitev političnega oporečništva, zatiranje državljanskega aktivizma in izkoreninjenje ukrajinskega jezika in narodne identitete;

10.obsoja nenehno preganjanje krimskih Tatarov na nezakonito zasedenem Krimu, vključno s politično motiviranimi pridržanji, mučenjem, prisilnimi izginotji in omejevanjem svobode veroizpovedi, izražanja in združevanja; poziva k takojšnji izpustitvi vseh krimskih Tatarov, zaprtih iz političnih razlogov, ter poziva EU in mednarodne organizacije, naj podrobneje spremljajo razmere v zvezi z domorodnimi krimskimi ljudstvi in se močneje zavzamejo zanje;

11.poziva Rusijo, naj glede na svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom in Ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki nemudoma privoli v celovito izmenjavo vojnih ujetnikov „vsi za vse“ z Ukrajino in jo izvede;

12.odločno obsoja nasilna dejanja Rusije in sodelovanje Belorusije pri slabem ravnanju z ukrajinskimi otroki, vključno z umorom, mučenjem in kazenskim preganjanjem, prisilno preselitvijo in deportacijo, spolno zlorabo in izkoriščanjem, prisilno rusifikacijo in militarizacijo; obsoja vsiljevanje ruskega državljanstva deportiranim otrokom in njihovo državno podprto posvojitev v ruskih družinah kot del namerne politike prisilne asimilacije; obžaluje, da EU ni mogla pomagati pri tem, da bi laboratorij za humanitarne raziskave Univerze Yale prejel dovolj finančnih sredstev; poziva države članice, naj tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi ter lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami pri njihovih prizadevanjih za dokumentiranje vseh primerov pogrešanih in deportiranih ukrajinskih otrok, ugotovijo, kje se nahajajo, in jih vrnejo v domovino, da bi jih hitro ponovno združili s starši ali zakonitimi skrbniki; znova poudarja, da je deportacija ukrajinskih otrok huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava, zlasti člena 49 četrte ženevske konvencije, in pomeni vojno hudodelstvo; poziva EU, naj poskrbi, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja, in uvede sankcije proti posameznikom in subjektom, vpletenim v ta kazniva dejanja;

13.zahteva, naj Rusija v skladu s svojimi obveznostmi iz ustreznih ženevskih konvencij Mednarodnemu odboru Rdečega križa dovoli takojšen dostop do taborišč z vojnimi ujetniki in drugih krajev, kjer so ukrajinski vojaki ali civilisti v ujetništvu; je seznanjen z občutno razliko, kako Ukrajina in Rusija ravnata z zajetimi vojnimi ujetniki, pri čemer je bilo ukrajinsko vojaško osebje hudo mučeno, zlorabljeno in podhranjeno, kar je v nasprotju z vojnimi zakoni in mednarodnim humanitarnim pravom;

14.ponovno poziva EU in njene države članice, naj povečajo humanitarno pomoč in pomoč za rehabilitacijo za žrtve ruskega ujetništva, vključno z dostopom do zdravstvene in psihološke oskrbe, storitev ponovnega vključevanja in pravne pomoči; izreka pohvalo ukrajinskim in mednarodnim organizacijam civilne družbe za podporo družinam ugrabljenih ukrajinskih otrok, vojnih ujetnikov in nezakonito pridržanih civilistov;

15.ponovno potrjuje neomajno zavezanost EU obnovi Ukrajine in svojo pripravljenost, da prispeva k obnovi ukrajinskega gospodarstva in infrastrukture; poudarja, da je instrument za Ukrajino strateško pomemben za krepitev odpornosti Ukrajine, njeno hitrejše okrevanje ter podpiranje njenega prehoda na trajnostni razvoj in poti do članstva v EU; ponovno izraža svoje trdno prepričanje, da mora Rusija plačati za ogromno škodo, povzročeno v Ukrajini, zato poziva k zaplembi ruskih državnih sredstev, imobiliziranih v skladu s sankcijami EU ali kako drugače, in njihovi uporabi za podporo obrambi in obnovi Ukrajine; poudarja svoje prepričanje, da so na voljo različne zakonite poti za to in da je neukrepanje neopravičljiv neuspeh evropskih vlad;

16.obsoja protokol, ki ga je ruska duma sprejela 24. junija 2025 in ki državam članicam Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti omogoča, da v primeru oboroženega spopada, groženj, kriznih situacij in vojaških vaj napotijo svoje vojake na ozemlje druge članice; obsoja ta korak kot jasno namero Rusije, da še poveča svoje nenehne napade na Ukrajino s prisilno mobilizacijo vojakov sosednjih držav in zaveznic;

17.odločno obsoja, da se ob že vpletenih severnokorejskih vojakih novačijo in razmeščajo še kubanski vojaki;

18.poziva vse države članice, naj nemudoma zagotovijo dodatno vojaško pomoč in sodelujejo pri skupnem javnem naročanju dodatnih zmogljivosti, zlasti streliva in sistemov za zračno obrambo in napade dolgega dosega; v zvezi s tem poziva vse države članice, naj znaten del svojih načrtov za naložbe v obrambo v okviru varnostnih ukrepov za Evropo namenijo pomoči Ukrajini; poziva države članice in njihove obrambne industrije, naj vlagajo v ukrajinsko obrambno industrijo in z njo sodelujejo, da bi čim bolj povečale celoten potencial proizvodnih zmogljivosti in čim bolj učinkovito proizvajale kritično opremo;

19.spominja, da je več voditeljev držav in vlad EU podalo drzne izjave, da se bo morala Rusija, če ne bo sprejela dogovora o 30-dnevnem premirju, ki so ga predlagale ZDA, soočiti s precej strožjimi sankcijami, zato poziva Svet, Komisijo in države članice, naj dejansko ukrepajo na podlagi teh izjav ter občutno povečajo učinkovitost in učinek sankcij proti Rusiji; pozdravlja sedemnajsti sveženj sankcij z dne 20. maja 2025, a države članice poziva, naj brez odlašanja sprejmejo naslednjega; poudarja, da je treba s strateškega vidika sedaj ravnati drzno; poudarja, da negativne posledice morebitne prihodnje ruske agresije za svetovno varnost in gospodarstvo močno prevladajo nad vojaško in finančno zavezo, ki je danes potrebna, da bi enkrat za vselej končali rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, preprečili nadaljnjo agresijo te države ter vzpostavili pravičen in trajen mir; odločno poziva države članice EU, naj se prenehajo vesti, kakor da se nič ni zgodilo, pač pa naj se začnejo zavedati nujnosti in ukrepajo;

20.želi spomniti madžarsko in slovaško vlado na načelo lojalnega sodelovanja, ki od držav članic zahteva, da se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev EU; zato ju poziva, naj svojo zunanjo politiko ponovno uskladita s stališči in načeli EU ter prenehata stalno ovirati prizadevanja EU za okrepitev sankcij proti Rusiji;

21.meni, da morajo EU in podobno misleči partnerji začeti izvajati precej učinkovitejša vojaška, gospodarska, politična in diplomatska prizadevanja in ukrepe, da bi Rusijo pripravili do tega, da bi končala vojaško agresijo, začenši s trajnim premirjem; poziva, naj se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da bi preprečili izogibanje sankcijam, zlasti pa naj bodo osredotočeni na ruska plovila flote v senci; poziva k popolni prepovedi ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, nafte in surovin ter k začasnim ukrepom, da bi čim bolj omejili možnosti Rusije, da svojo vojaško agresijo financira z izvozom energije, vključno z nižjo cenovno kapico za nafto in uvedbo cenovne kapice za utekočinjeni zemeljski plin; poudarja, kako pomembno je, da se brez dodatnega odlašanja sprejme 18. sveženj sankcij; poziva države članice, ki blokirajo sprejetje najnovejšega svežnja sankcij, naj sledijo drugim državam članicam, ki so uspešno našle alternativne vire za dobavo nafte in plina; poudarja, da je nesprejemljivo, da se tudi v četrtem letu obsežne ruske vojne proti Ukrajini ruske rakete in brezpilotni zrakoplovi, ki se uporabljajo v napadih, še naprej lahko močno zanašajo na zahodne komponente;

22.želi spomniti, da mora biti skupna podpora Ukrajini dovolj velika, da bi ustavili rusko vojaško agresijo in Ukrajini omogočili, da osvobodi vse svoje prebivalce ter ponovno vzpostavi popoln nadzor nad ozemljem znotraj svojih mednarodno priznanih meja, Rusijo pa odvrne od nadaljnje agresije; spominja, da je Evropa Ukrajino že podprla z vojaško pomočjo v vrednosti 50 milijard EUR, a poudarja, da je potrebna dodatna pomoč in da je ta podpora zdaj večinoma odvisna od same Evrope; poziva države članice, naj Ukrajini pred zaključkom pogajanj zagotovijo več orožja in streliva; obsoja vse poskuse pritiska na Ukrajino, naj se odpove zasedenemu ozemlju, na katerem je prebivalstvo še naprej izpostavljeno represiji, nasilju, prisilnim izginotjem, nezakonitim pridržanjem, deportacijam in drugim oblikam sistematičnega terorja;

23.poziva EU, naj uvede osebne sankcije proti ruskim uradnikom, odgovornim za nasilje in mučenje zaprtih in pridržanih Ukrajincev;

24.izraža polno podporo pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini na podlagi pogojev, ki jih bo določila Ukrajina in ki bodo sprejemljivi za njeno ljudstvo; poudarja, da mora vsak sporazum ohraniti suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, preprečiti Rusiji, da bi se v prihodnosti ponovno oborožila, Ukrajini pa zagotoviti dolgoročno varnost; vztraja pri odgovornosti za vojne zločine in odškodnini; poudarja, da je pred mirovnimi pogajanji potrebna brezpogojna prekinitev ognja;

25.poudarja, da morajo EU in njene države članice zaradi spremembe stališča Združenih držav Amerike o ruski vojaški agresiji ostati glavne strateške zaveznice Ukrajine in bi zato morale povečati svojo vodilno vlogo pri podpiranju ukrajinskega boja za suverenost, mir in pravico; poziva EU in njene države članice, naj si prizadevajo za ohranitev najširše možne mednarodne podpore Ukrajini, tudi z oblikovanjem koalicij s podobno mislečimi partnerji zunaj EU; znova poziva k takojšnji dobavi že najavljenih in prepotrebnih oborožitvenih sistemov, kot so rakete Taurus, ki bi jih bilo treba dobaviti že zdavnaj in ki jih je v precejšnji količini napovedalo novo nemško vodstvo;

26.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter oblastem Rusije in Belorusije.