(1)Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019 Evropski zeleni dogovor37 (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor) je evropska strategija za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki najkasneje leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Da bi politike Unije v zvezi z izdelki prispevale k zmanjševanju emisij ogljika na svetovni ravni, je treba zagotoviti, da se izdelki, ki se tržijo in prodajajo v Uniji, trajnostno pridobivajo, proizvajajo in obdelajo ob koncu življenjske dobe.

__________________

37 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640).

(2)Avtomobilski sektor pomembno prispeva k uporabi energetskih in materialnih virov v Uniji, s tem pa tudi k nastajanju toplogrednih plinov. Proizvodnja vozil v tretjih državah, ki se dajejo na trg Unije, prispeva k nastajanju toplogrednih plinov po svetu, kar negativno vpliva na okolje v Uniji. Prehod z uporabe fosilnih goriv v vozilih na brezemisijsko mobilnost, kot je predvideno v svežnju „Pripravljeni na 55“, je eden od predpogojev za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Zmanjšal bo emisije toplogrednih plinov iz avtomobilskega sektorja, povezane s fazo uporabe vozil. Avtomobilska industrija je eden največjih uporabnikov primarnega aluminija, jekla in plastike, ki so povezani s proizvodnjo novih vozil, danih na trg Unije. To lahko pomembno vpliva na okolje, saj je povezano z energijo, potrebno za pridobivanje in predelavo teh materialov. Okoljski odtis, povezan s proizvodnjo novih vozil, bi se lahko povečal zaradi stalne elektrifikacije voznega parka, stalnega povečevanja velikosti in teže vozil ter čedalje bolj razširjene uporabe in zapletenosti elektronike v prihodnjih modelih, pri čemer je za oboje potrebna znatna količina kritičnih in strateških surovin in plemenitih kovin, kot so baker in elementi redke zemlje. Posledica teh sprememb je, da bi lahko imela faza proizvodnje večji okoljski odtis kot faza uporabe vozil, industrija pa bi utegnila postajati vse bolj odvisna od uvoza kritičnih surovin in ranljiva za motnje v dobavi, zaradi česar bi izgubila konkurenčnost. Poleg tega je zaradi sedanjih zahtev v pravu Unije o ravnanju z odpadki predelava virov iz izrabljenih vozil neoptimalna, obstaja pa tudi velik potencial za povečanje količine in kakovosti delov, sestavnih delov in materialov za popravilo, ponovno uporabo, ponovno izdelavo, obnovo, naknadno opremljanje ali recikliranje, in sicer tako iz vozil v fazi uporabe kot iz izrabljenih vozil. Da bi obravnavali te vplive na okolje, prispevali k razogljičenju sektorja in podprli konkurenčnost s povečanjem odpornosti avtomobilske industrije, je treba izboljšati delovanje enotnega trga in okrepiti prehod avtomobilske industrije na krožno gospodarstvo. To je v skladu s sporočilom Komisije z dne 11. marca 2020 Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo38, v katerem je Komisija pozvala k reviziji sedanjih pravil, da bi „spodbujala bolj krožne poslovne modele, tako da bi vprašanja zasnove povezala z obdelavo izrabljenih vozil, pri čemer bo upoštevala pravila o obvezni vsebnosti recikliranih materialov za nekatere materiale sestavnih delov in izboljšala učinkovitost recikliranja“. To je tudi v skladu z Uredbo (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta38a. Svet39 in Parlament40 sta poudarila tudi potrebo po novih pravilih Unije na tem področju, ki bi nadomestila obstoječa pravila o homologaciji vozil, ko gre za ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave, ter o izrabljenih vozilih.

__________________

38 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 11. marca 2020: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098).

(6)Z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta44 je bil uveden celovit sistem homologacije in tržnega nadzora motornih vozil, priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovita pravilno delovanje enotnega trga in visoka raven okoljske učinkovitosti. Za namene postopka EU-homologacije iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/858 je potreben ločen regulativni akt. V postopku EU-homologacije je treba določiti določbe in zahteve o krožnosti vozil. Za zagotovitev skladnosti vozil z navedenimi zahtevami je treba zagotoviti, da je v postopku EU-homologacije preverjena njihova skladnost. Upravne določbe Uredbe (EU) 2018/858, vključno z določbami o nadzoru trga, popravnih ukrepih in kaznih, se uporabljajo za homologacije, izdane v skladu s to uredbo. Upravne določbe Uredbe (EU) 2018/858, vključno z določbami o nadzoru trga, popravnih ukrepih, zaščitnih klavzulah in kaznih, se uporabljajo za homologacije, izdane v skladu z zahtevami iz te uredbe.

__________________

44 Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

(7)Da bi se izboljšalo delovanje enotnega trga in hkrati zagotovila visoka raven varstva okolja, je bistveno harmonizirati pogoje za homologacijo vozil v smislu njihove ponovne uporabnosti, možnosti recikliranja in predelave ter pogoje, ki urejajo ravnanje z odpadki v avtomobilskem sektorju in izvoz rabljenih vozil. Faza proizvodnje in obdelava izrabljenih vozil sta neločljivo povezani, saj je okolju prijazna obdelava izrabljenih vozil v veliki meri odvisna od tega, kako so vozila zasnovana in izdelana. Najučinkovitejši način za olajšanje prehoda avtomobilskega sektorja na krožno gospodarstvo je torej vzpostavitev enotnega regulativnega okvira na ravni Unije, ki bo celovito in dosledno zajemal zasnovo in proizvodnjo vozil, njihovo dajanje na trg v Uniji in obdelavo izrabljenih vozil. To je bistveno tudi za razvoj trga Unije za sekundarne surovine, vključene v nova vozila, dana na trg, pa tudi za preprečevanje ovir v trgovini in izkrivljanja konkurence, zagotavljanje pravne jasnosti in izboljšanje okoljske učinkovitosti vseh gospodarskih subjektov, vključenih v zasnovo in proizvodnjo vozil ter obdelavo izrabljenih vozil. Za dosego teh ciljev in zaradi potrebe po enotnih pravilih za enotni trg, ki temeljijo na okoljskih vprašanjih, ter v skladu s splošno zakonodajo Unije o homologaciji motornih vozil bi bilo treba Direktivo 2000/53/ES in Direktivo 2005/64/ES na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) nadomestiti z uredbo.

(8)Direktivi 2000/53/ES in 2005/64/ES se uporabljata samo za osebna vozila (M1) in lahka gospodarska vozila (N1), ki predstavljajo približno 85 odstotkov vseh vozil, registriranih v Uniji. Za preostala vozila, tj. dvo- in trikolesna vozila, tovorna vozila, avtobuse in priklopnike, ne velja nobena zakonodaja Unije o njihovi okoljsko primerni zasnovi in ravnanju z njimi ob koncu življenjske dobe. Da bi se zagotovil krožni okvir za vsa vozila, registrirana v Uniji, vključno z njihovo okolju prijazno obdelavo, ter preprečila razdrobljenost enotnega trga, bi se morala ta uredba uporabljati ne le za vozila kategorij M1 in N1, temveč delno tudi za vozila kategorije L, težka vozila in njihove priklopnike (M2, M3, N2, N3, O). Ni celovitih informacij o obdelavi takih vozil ob koncu njihove življenjske dobe v Uniji, zato zanje ni mogoče uporabiti enakega režima kot za vozila kategorij M1 in N1 ob začetku veljavnosti te uredbe. Vendar bi se morale zahteve glede zbiranja izrabljenih vozil, njihove obvezne dostave v pooblaščene obrate za obdelavo in njihovega očiščenja uporabljati tako za vozila kategorije L kot za težka vozila in njihove priklopnike (M2, M3, N2, N3, O). Za lažjo obdelavo teh izrabljenih vozil bi bilo treba od njihovih proizvajalcev zahtevati, da zagotovijo informacije o odstranitvi in zamenjavi delov, sestavnih delov in materialov iz takih vozil. Poleg tega bi se morale za te kategorije vozil uporabljati določbe, ki urejajo razširjeno odgovornost proizvajalca in v skladu s katerimi proizvajalec pokriva stroške njihovega zbiranja in očiščenja ob koncu njihove življenjske dobe. Za vozila kategorije L pa bi se morala uporabljati še druge zahteve, na primer glede označevanja, obvezne odstranitve ali ponovne uporabe, ponovne izdelave in obnove.

(10)Vozila za posebne namene so zasnovana za opravljanje posebne funkcije in zahtevajo posebno prilagoditev karoserije, ki ni v celoti pod nadzorom proizvajalca. Zato ni mogoče pravilno izračunati stopenj ponovne uporabnosti ter možnosti recikliranja in predelave. Za navedena vozila bi se morale uporabljati samo določbe v zvezi z zbiranjem, očiščenjem ter obveznim odstranjevanjem delov in sestavnih delov. Stroške izvajanja teh dejavnosti bi morali kriti proizvajalci v okviru sistema razširjene odgovornosti proizvajalca. Določbe o snoveh v vozilih bi se morale uporabljati tudi za vozila za posebne namene, kot je določeno v Direktivi 2000/53/ES. Vozila za posebne namene, ki jih izdelajo proizvajalci majhnih serij, pa bi morala biti v celoti izključena s področja uporabe te uredbe. Proizvajalec na drugi stopnji dodelave vozil, homologiranih v večstopenjski homologaciji, na primer proizvajalec karoserije, ne more izračunati stopenj ponovne uporabnosti ter možnosti recikliranja in predelave za dodelana vozila. Zato je primerno, da se skladnost s to uredbo v tej fazi zahteva le za osnovno vozilo. Posledično karoserija vozil z večstopenjsko homologacijo, ki ni vključena v osnovno vozilo, ne bi smela biti del razširjene odgovornosti proizvajalca.

(11)Eden največjih praktičnih izzivov, povezanih z uporabo Direktive 2000/53/ES, se nanaša na ugotavljanje, ali je vozilo postalo izrabljeno vozilo ali ne, v primerih čezmejnih pošiljk in izvoza vozil. Kljub izdaji smernic46 o tem vprašanju je taka ocena še vedno problematična. Zato je treba določiti pravno zavezujoča in natančna merila, ki bodo omogočala opredelitev izrabljenih vozil. Navedena merila bi morali uporabljati vsi ustrezni pristojni organi, gospodarski subjekti in lastniki vozil, ki se ukvarjajo z izrabljenimi vozili.

__________________

46 Smernice informatorjev št. 9 o pošiljkah odpadnih vozil, https://ec.europa.eu/environment/pdf/waste/shipments/correspondents_guidelines9_en.pdf

(13)Za obravnavo zasnove vseh vozil, danih na trg Unije, in njihovega konca življenjske dobe je treba določiti harmonizirane zahteve glede krožnosti, ki se bodo preverjale v fazi homologacije. Pri zasnovi in proizvodnji vozil bi se moralo nujno zagotoviti, da se lahko njihovi deli in sestavni deli ponovno uporabijo ter da se lahko materiali, ki jih vsebujejo, reciklirajo, da se tako prepreči, da se ti deli, sestavni deli in materiali ne bi ustrezno ovrednotili ob koncu življenjske dobe vozila. Zato bi morali proizvajalci vozil in njihovi dobavitelji v zgodnji fazi razvoja novih vozil vključiti strategije zasnove, ki izboljšujejo ponovno uporabnost in možnost recikliranja. V skladu s tem morajo biti novi tipi vozil še naprej izdelani tako, da je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati vsaj 85 odstotkov mase vozila ter ponovno uporabiti ali predelati vsaj 95 odstotkov njegove mase, kot je predvideno že v Direktivi 2005/64/ES. Za zagotovitev, da se izračun stopenj ponovne uporabnosti ter možnosti recikliranja in predelave izvaja enotno in ga je mogoče spremljati, bi bilo treba določiti novo metodologijo za izračun in preverjanje stopenj ponovne uporabnosti ter možnosti recikliranja in predelave vozila. Ta metodologija bi morala bolje odražati dejanski potencial novega vozila za recikliranje, ponovno uporabo in predelavo ob koncu življenjske dobe, pri čemer bi se moral upoštevati stalen tehnološki napredek. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev take metodologije ob upoštevanju standarda ISO 22628:2002. Dokler taka metodologija ni določena, bi se morale stopnje ponovne uporabnosti ter možnosti recikliranja in predelave še naprej izračunavati v skladu s standardom ISO 22628:2002, kot je določeno v Direktivi 2005/64/ES. Komisija bi morala skušati doseči, da bi bila zadevna metodologija OZN ustrezno posodobljena, da se prepreči neskladje z metodologijo Unije in zmanjša breme za proizvajalce.

(15)Direktiva 2000/53/ES že omejuje uporabo svinca, živega srebra, kadmija in šestvalentnega kroma v vozilih ter določa izjeme, v katerih se lahko take snovi uporabljajo za določene namene. Ta uredba bi morala prevzeti ta obstoječa pravila. Da pa bi se zagotovila skladnost zakonodaje o kemikalijah, bi se morale omejitve v zvezi z dajanjem na trg in uporabo drugih snovi v vozilih obravnavati v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta48. Podobno bi bilo treba na podlagi določb navedene uredbe spoštovati omejitve uporabe snovi, ki jih ureja Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta49.

__________________

48 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

49 Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).

(16)Direktiva 2000/53/ES določa izjeme od omejitev uporabe svinca in kadmija v baterijah, uporabljenih v vozilih, ki jih prevzema ta uredba. Vendar je uporaba snovi v baterijah celovito urejena z Uredbo (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta50. Zato bi se morale take snovi obravnavati z navedeno uredbo, njihove omejitve in z njimi povezane izjeme pa bi bilo treba po potrebi prenesti vanjo ter se ne bi smele urejati s to uredbo. Pred uvedbo takih omejitev v skladu z Uredbo (EU) 2023/1542 bi bilo treba v okviru navedene uredbe izvesti celovito oceno, ali je izjema še vedno potrebna in v kakšnem obsegu.

__________________

50 Uredba (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o baterijah in odpadnih baterijah, spremembi Direktive 2008/98/ES in Uredbe (EU) 2019/1020 ter razveljavitvi Direktive 2006/66/ES (UL L 191, 28.7.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1542/oj).

(17)Da bi se upošteval znanstveni in tehnični napredek, bi morala biti Komisija še naprej pooblaščena, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s spremembo izjem od omejitev uporabe svinca, živega srebra, kadmija in šestvalentnega kroma v vozilih v skladu s to uredbo. Pred spreminjanjem ali črtanjem takih izjem bi bilo treba opraviti oceno socialno-ekonomskih učinkov take spremembe, ki je v Direktivi 2000/53/ES ni, vključno z upoštevanjem razpoložljivosti alternativnih snovi ter vplivov na zdravje ljudi in okolje v celotnem življenjskem ciklu vozil. Preden Komisija sprejme tak delegirani akt, bi se morala posvetovati z zadevnimi strokovnjaki in deležniki, da se bodo poleg vplivov na zdravje ljudi in okolje upoštevali tudi širši socialno-ekonomski učinki. Da bi se zagotovilo učinkovito odločanje, usklajevanje in upravljanje tehničnih, znanstvenih in upravnih vidikov spremembe te uredbe v zvezi z omejitvami uporabe snovi v vozilih, bi morala Evropska agencija za kemikalije pomagati Komisiji pri taki oceni.

(18)Da bi se povečala krožnost v avtomobilskem sektorju, bi morala biti vozila postopoma zasnovana in proizvedena tako, da bi namesto primarnih surovin vključevala reciklirane materiale, pri čemer bi morala biti še naprej zagotovljena varnost vozil. Uporaba recikliranih materialov omogoča z viri učinkovitejšo rabo materialov, razogljičuje proizvodnjo in zmanjšuje negativne učinke na okolje, povezane z uporabo primarnih surovin. Večja krožnost vozil, proizvedenih v tretjih državah, ki so dana na trg Unije, bo prispevala tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov po svetu, vključno z Unijo. Prav tako povečuje strateško avtonomijo in konkurenčnost Unije, saj se z njo zmanjšuje odvisnost od surovin in energije, povezana z oskrbo s primarnimi surovinami, zlasti tako, da prispeva k ohranjanju dragocenih kritičnih surovin v Uniji, hkrati pa krepi trg sekundarnih surovin. Čeprav na svetovni ravni ni zahtev glede uporabe recikliranih materialov, so številni proizvajalci že vključili reciklirane materiale v svoja vozila. Določitev ciljev in enotnih določb o načinu izračuna vsebnosti recikliranih materialov bo zagotovila pravno varnost in prispevala k ustvarjanju lojalne konkurence med proizvajalci. Zahteve se bodo uporabljale za vse proizvajalce, ki nameravajo dati vozila na trg Unije, tudi prek spletnih tržnic, ne glede na to, kje imajo sedež. Ob priznavanju pomena globalnih vrednostnih verig v avtomobilskem sektorju bi morala uredba omogočati pridobivanje sekundarnih surovin iz držav zunaj Unije. Prehod na krožno gospodarstvo v avtomobilskem sektorju bi morali spremljati ukrepi, s katerimi bi se ohranila varnost delovnih mest in ustvarile nove zaposlitvene možnosti. Ta uredba bi morala biti v pomoč delavcem podpreti pri pravičnem prehodu, tako da bi vključevala socialne, gospodarske in okoljske vidike trajnostnosti.

(19)Glede na nizko stopnjo recikliranja plastike, zlasti iz izrabljenih vozil, in splošne negativne učinke drugih oblik obdelave plastičnih odpadkov je primerno povečati uporabo reciklirane plastike v vozilih. V ta namen bi bilo treba pri novih vozilih vključiti obvezen cilj za plastiko, reciklirano iz popotrošniških odpadkov. V skladu s tem bi moral vsak tip vozila vsebovati 20 odstotkov plastike, reciklirane iz popotrošniških plastičnih odpadkov. Petnajst odstotkov te ciljne vsebnosti reciklirane plastike bi bilo treba doseči z vključitvijo plastike, reciklirane iz izrabljenih vozil, v zadevni tip vozila. Da bi zagotovili potrebno dolgoročno perspektivo za industrijo in sprostili naložbe, bi morali proizvajalci pozneje doseči cilj vsaj 25 odstotkov plastike, reciklirane iz popotrošniških plastičnih odpadkov, razen če bi bilo ta cilj pretežko izpolniti, ker reciklirana plastika, potrebna v ta namen, ne bi bila na voljo ali bi bila predraga. Da se omogoči zadostna prožnost pri doseganju teh ciljev, bi morali imeti proizvajalci tudi možnost, da dosežejo največ 50 odstotkov teh ciljev z uporabo predpotrošniških odpadkov.

(20)Avtomobilski sektor je eden največjih uporabnikov jekla, vendar je trenutna uporaba recikliranega jekla v novih vozilih še vedno majhna. Da bi se prispevalo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, povezanega s proizvodnjo novih vozil, in podprl prehod avtomobilske industrije na podnebno nevtralnost, bi bilo treba določiti cilj glede vgradnje jekla, recikliranega iz odpadnega železa, v nova vozila. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo minimalnega deleža jekla, recikliranega iz odpadnega železa, vključno z družino ploščatih in dolgih izdelkov iz ogljikovega jekla ter družino izdelkov iz nerjavnega jekla, ki mora biti prisoten v tipih vozil in vgrajeno vanje. Komisija bi morala pred določitvijo prihodnjega cilja opraviti posebno študijo, ki bi zajemala vse ustrezne tehnične, okoljske in gospodarske dejavnike, povezane z izvedljivostjo takega cilja, vključno z vplivi na druge sektorje, ki uporabljajo jeklo, in svetovne emisije toplogrednih plinov. Pomembno je razlikovati med različnimi družinami izdelkov iz jekla v vozilu, saj se pri njihovi proizvodnji uporabljajo različne tehnologije, v zvezi s katerimi obstajajo različne omejitve pri uporabi odpadnega železa glede tega, v kolikšni meri je sprejemljiva vsebnost bakra in drugih nenamerno prisotnih nečistoč. Za dopolnitev nekaterih nebistvenih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo metodologije za izračun in preverjanje deleža jekla, pridobljenega iz odpadnega železa, prisotnega v tipu vozila in vgrajenega vanj.

(21)Obstaja potencial za povečanje uporabe recikliranih drugih materialov v vozilih, ki se po navadi uporabljajo v avtomobilski industriji in za katere so trgi sekundarnih surovin premalo razviti, odtis, povezan s proizvodnjo primarnih surovin, velik ali pa so ravni recikliranja omejene, tehnologije razvrščanja in recikliranja pa se izboljšujejo. Zato je primerno, da Komisija oceni zaželenost, izvedljivost in učinke določitve ciljev glede vsebnosti recikliranega neodima, disprozija, prazeodima, terbija, samarija, bora, ki se uporabljajo v trajnih magnetih, ali magnezija in njegovih zlitin. Da bi bilo mogoče določiti cilje za posebne vrste aluminijevih in magnezijevih zlitin, bi bilo treba v študiji obravnavati, ali je ponudba sekundarnih surovin dovolj velika za izpolnitev povpraševanja na splošno ter zlasti preučiti kompromis med čim večjim povečanjem ekonomije obsega z določitvijo najmanjšega števila družin zlitin in čim večjim povečanjem ohranjanja vrednosti z razvrščanjem v širši nabor posebnih vrst zlitin.

(22)Da bi se spodbudili manj razviti trgi sekundarnih surovin, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo najmanjšega deleža magnezija in njegovih zlitin, neodima, disprozija, prazeodima, terbija, samarija ali bora, recikliranega iz pred- in popotrošniških odpadkov, ki mora biti prisoten v tipih vozil in vgrajen vanje. Za dopolnitev nekaterih nebistvenih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo metodologije za izračun in preverjanje deležev recikliranih materialov iz pred- in popotrošniških odpadkov v tipih vozil. Metodologija je potrebna za pojasnitev opredelitev popotrošniških in predpotrošniških odpadkov. To je pomembno za spodbujanje izboljšanja kakovosti in ohranjanja vrednosti, zlasti za popotrošniške frakcije. Za spodbujanje razogljičenja z uporabo večje vsebnosti recikliranih materialov so potrebne jasne opredelitve, da bi se spodbudilo recikliranje popotrošniških odpadkov, hkrati pa čim bolj zmanjšala uporaba predpotrošniških odpadkov, ki imajo po navadi enak ogljični odtis kot primarna surovina.

(23)V skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2024/1252 ter ob upoštevanju, da je treba v tej uredbi določiti določbe o vsebnosti recikliranih materialov v vozilih in o kritičnih surovinah, ki se uporabljajo v delih in sestavnih delih vozil, bi se morale navedene določbe uporabljati kot sektorsko izvajanje določb iz Uredbe (EU) 2024/1252. To bo zagotovilo racionalizacijo in povezovanje različnih obveznosti obveščanja, označevanja in odstranjevanja v okviru postopkov iz te uredbe z obveznostmi za druge dele, sestavne dele in materiale.

__________________

(24)Za zagotovitev, da se baterije reciklirajo v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2023/1542 ter da se lahko motorji na električni pogon, ki vsebujejo velike količine elementov redke zemlje, tudi zamenjajo in reciklirajo, je treba uvesti zahteve glede zasnove za nove tipe vozil, ki zagotavljajo, da lahko pooblaščeni obrati za obdelavo ali izvajalci popravil in vzdrževanja v kateri koli fazi življenjskega cikla vozila hitro odstranijo te baterije in motorje na električni pogon. Komisija bi morala poleg tega spodbujati razvoj standardov za tehnike zasnove in sestavljanja, ki omogočajo lažje vzdrževanje, popravilo in spremembo namena baterij in baterijskih sklopov. Splošneje bi morala biti vozila zasnovana tako, da bi bilo mogoče odstraniti čim več delov in sestavnih delov, da bi tako čim bolj povečali možnosti za zamenjavo, ponovno uporabo, recikliranje, ponovno izdelavo ali obnovo njihovih delov in sestavnih delov ter čim bolj zmanjšali količino odpadkov. Koncept tehnične izvedljivosti bi bilo treba razlagati tako, da podpira in olajšuje te cilje, pri čemer pa je treba upoštevati, da so lahko v nekaterih primerih zaradi varnostnih ali funkcionalnih zahtev v zvezi z določenim delom upravičene alternativne rešitve, kot posledica katerih je možnost odstranitve dela ali sestavnega dela omejena. V takih primerih bi morali proizvajalci dokazati, da je taka izbira potrebna. Zaradi upoštevanja tehničnega in znanstvenega napredka bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo te uredbe z revizijo seznama delov in sestavnih delov, ki morajo biti zasnovani za odstranitev in zamenjavo iz vozil. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te zahteve glede zasnove bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(26)Da bi se zagotovilo, da proizvajalci osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil uvedejo ukrepe za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev glede krožnosti iz te uredbe, ter da bi jih spodbudili k izboljšanju krožnosti tipov vozil, ki jih dajejo na trg, bi morali ti pripraviti celovito strategijo krožnosti na ravni proizvajalcev in jo predložiti Komisiji. Proizvajalci pa bi morali imeti tudi možnost, da strategijo krožnosti pripravijo za vsako posamezno kategorijo vozil. Ta strategija ne bi smela povzročati nesorazmernih bremen za proizvajalce in bi jo bilo treba redno posodabljati. Komisija bi morala redno poročati o krožnosti avtomobilskega sektorja na podlagi strategij krožnosti, ki jih zagotavljajo proizvajalci.

(28)Dostop do posodobljenih informacij in pravočasna komunikacija med proizvajalci vozil in izvajalci ravnanja z odpadki v celotni avtomobilski vrednostni verigi sta bistvena za čim večjo ponovno uporabo, ponovno izdelavo in obnovo delov in sestavnih delov vozila ter za zagotovitev visokokakovostnega recikliranja izrabljenih vozil. Zato bi morali proizvajalci izvajalcem ravnanja z odpadki ter izvajalcem popravil in vzdrževanja ter službam za pomoč v sili zagotoviti neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop do informacij iz odstavka 66 obvestila Komisije z dne 28. maja 2010 o dopolnilnih smernicah o vertikalnih omejitvah v sporazumih o prodaji in popravilih motornih vozil ter distribuciji rezervnih delov za motorna vozila, ki omogočajo varno odstranitev in zamenjavo nekaterih delov, sestavnih delov in materialov v vozilu. Informacije bi morale izvajalce ravnanja z odpadki ter izvajalce popravil in vzdrževanja usmerjati po korakih in zagotavljati jasna navodila o uporabi orodij ali tehnologij, potrebnih za dostop do baterij za električna vozila in njihovih baterijskih sklopov ter motorjev na električni pogon, ter njihovo odstranjevanje, vključno z orodji ali tehnologijami, ki omogočajo njihovo varno praznjenje. Te informacije bi morale pomagati tudi pri prepoznavanju, lociranju in odstranjevanju delov, sestavnih delov in materialov, ki bi jih bilo treba pred drobljenjem očistiti in odstraniti iz vozila, ter delov in sestavnih delov, ki vsebujejo kritične surovine v trajnih magnetih iz Uredbe (EU) 2024/1252. Pomembno je, da se pravice intelektualne lastnine ustrezno spoštujejo, da zaradi dostopa do tehničnih informacij ne bi bile ogrožene lastniške tehnologije ali poslovne skrivnosti. To bi bilo treba storiti prek komunikacijskih platform, ki jih vzpostavijo proizvajalci, z izjemo razumnih upravnih stroškov pa bi morale biti informacije zagotovljene brezplačno. Homologacijski organi bi morali preverjati, ali so proizvajalci predložili zahtevane informacije. Glede na to, da je treba podpreti naknadno opremljanje vozil, da bi na ta način zmanjšali emisije, podaljšali življenjsko dobo vozil in spodbujali trajnostnost, bi morali proizvajalci zagotoviti tudi ustrezno sodelovanje z izvajalci naknadnega opremljanja.

(29)Medtem ko se digitalno šifriranje čedalje bolj uporablja za nadzor različnih delov in sestavnih delov v vozilih, je bilo v oceni Direktive 2000/53/ES ugotovljeno, da bi lahko tako šifriranje oviralo možnosti ponovne uporabe, ponovne izdelave in obnove nekaterih delov in sestavnih delov. Zato je bistveno, da se od proizvajalcev vozil zahteva, naj zagotovijo informacije, ki profesionalnim izvajalcem ravnanja z odpadki ter izvajalcem popravil in vzdrževanja omogočajo reševanje težav, ki jih povzročajo ti digitalno šifrirani deli in sestavni deli v vozilu, kadar tako šifriranje preprečuje popravilo, vzdrževanje ali zamenjavo v drugem vozilu.

(31)Da bi proizvajalci vozil olajšali obdelavo izrabljenih vozil, bi morali z digitalnimi orodji zagotoviti točne, popolne in posodobljene informacije o varni odstranitvi in zamenjavi delov in sestavnih delov vozila. Digitalni krožnostni potni list vozila bi bilo zato treba pripraviti in dati na voljo kot nosilec podatkov za take informacije na način, skladen z drugimi digitalnimi informacijskimi orodji in platformami, ki že obstajajo ali se še razvijajo v avtomobilskem sektorju na področju okoljske učinkovitosti vozil, ter z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2023/1542, Uredbe (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta54 ter Uredbe (EU) 2024/1257 Evropskega parlamenta in Sveta55. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev tehničnih zahtev glede zasnove in delovanja potnega lista ter pravil o lokaciji nosilca podatkov ali drugega identifikatorja, ki omogoča dostop do potnega lista vozila. Komisija bi morala pri določanju pravil za digitalni krožnostni potni list vozila upoštevati, da je treba zagotoviti visoko raven varnosti in zasebnosti, tudi v zvezi z operativnimi podatki o vozilih, da se odvrnejo kibernetske grožnje.

__________________

54 Uredba (EU) 2024/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, spremembi Direktive (EU) 2020/1828 in Uredbe (EU) 2023/1542 ter razveljavitvi Direktive 2009/125/ES (UL L, 2024/1781, 28.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1781/oj).

55 Uredba (EU) 2024/1257 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o homologaciji motornih vozil, in motorjev ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, glede na njihove emisije in trajnost baterije (Euro 7), spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011, Uredbe Komisije (EU) 2017/1151, Uredbe Komisije (EU) 2017/2400 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1362 (UL L, 2024/1257, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1257/oj).

(33)Ta uredba temelji na pravilih ravnanja z odpadki in splošnih načelih iz Direktive 2008/98/ES, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevala posebna narava izrabljenih vozil. Za zagotovitev varne in okolju prijazne obdelave izrabljenih vozil bi moral vsak obrat ali podjetje, ki namerava izvajati postopke obdelave odpadkov, vključno z zbiranjem, očiščenjem in odstranitvijo delov in sestavnih delov za ta vozila, pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Dovoljenje bi moralo biti izdano le, če ima obrat ali podjetje tehnične, finančne in organizacijske zmogljivosti, potrebne za izvajanje postopkov obdelave izrabljenih vozil na način, ki je v skladu z veljavno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, vključno s posebnimi zahtevami za obdelavo, določenimi v tej uredbi. Poleg tega bi morali biti pooblaščeni obrati za obdelavo kot edini pristojni za izdajanje potrdil o uničenju v skladu s to uredbo.

(35)Da bi se olajšalo spremljanje skladnosti proizvajalcev z njihovimi obveznostmi razširjene odgovornosti proizvajalca, bi morale države članice vzpostaviti register proizvajalcev ali uporabljati obstoječ register. Za olajšanje registracije bi se morale zahteve za registracijo uskladiti po vsej Uniji, zlasti kadar proizvajalci omogočijo dostopnost vozil v različnih državah članicah. Register bi se moral uporabljati tudi za namene poročanja pristojnim organom o izpolnjevanju obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca. Značilnosti in postopkovni vidiki, povezani s tem registrom, bi morali biti skladni tudi z registrom proizvajalcev, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2023/1542, da se proizvajalcem vozil in proizvajalcem baterij omogoči uporaba istega registra. Da bi olajšala registracijo proizvajalcev v vseh državah članicah, bi morala Komisija vzpostaviti tudi enoten portal s povezavami do vseh nacionalnih registrov.

(36)Če proizvajalec prvič omogoči dostopnost vozil na trgu na ozemlju države članice, v kateri nima registriranega sedeža, bi moral imenovati pooblaščenega zastopnika za razširjeno odgovornost proizvajalca.

(37)Proizvajalci bi morali imeti možnost izbire, ali bodo svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca izvajali posamično ali kolektivno prek organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, ki prevzamejo odgovornost v njihovem imenu. Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev bi morale zagotoviti zaupnost podatkov, ki jim jih posredujejo proizvajalci. Za zagotovitev ustreznega upoštevanja interesov vseh gospodarskih subjektov in preprečitev, da bi bili izvajalci ravnanja z odpadki v slabšem položaju zaradi odločitev, sprejetih v okviru sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca, bi bilo treba zagotoviti pravično zastopanost proizvajalcev in izvajalcev ravnanja z odpadki v upravnih organih takih organizacij. Zlasti bi bilo treba izvajalce ravnanja z odpadki izbrati po nediskriminatornem postopku, ki temelji na preglednih merilih za dodelitev.

(39)Finančni prispevki proizvajalcev bi morali med drugim kriti stroške za izobraževalne kampanje, katerih cilj je obveščati javnost in povečati zbiranje izrabljenih vozil ali zbiranje in sporočanje podatkov pristojnim organom.

(42)Ker vozila pogosto postanejo izrabljena vozila v državi članici, ki ni država članica, v kateri so bila prvič registrirana, je treba uvesti pravila o čezmejni razširjeni odgovornosti proizvajalca. Ta pravila bi morala zagotoviti, da odgovornost proizvajalca ustrezno krije stroške zbiranja in obdelave, ki jih imajo izvajalci ravnanja z odpadki v državi članici, kjer vozilo postane izrabljeno vozilo, hkrati pa bi morala zagotoviti, da proizvajalec pristojbine ne plača dvakrat. V ta namen bi moral proizvajalec imenovati zastopnika za razširjeno odgovornost proizvajalca v vsaki državi članici in vzpostaviti mehanizme za čezmejno sodelovanje in prenos stroškov z ustreznimi izvajalci ravnanja z odpadki. Uvedba takega mehanizma prispeva k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev med pooblaščenimi obrati za obdelavo po vsej Uniji in olajšuje razvoj pristopov na ravni Unije v primeru odgovornosti posameznega proizvajalca.

(44)Zbiranje vseh izrabljenih vozil je ključni pogoj za njihovo ustrezno obdelavo. Zato bi morala ta uredba naložiti nekatere obveznosti, povezane z zbiranjem, predvsem proizvajalcem in nato državam članicam. Proizvajalci bi morali zagotoviti, da zberejo vsa izrabljena vozila, ki so jih dali na voljo na trgu na ozemlju države članice. Proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev bi morali v ta namen vzpostaviti sisteme zbiranja, vključno z zbirnimi mesti, ali pri njih sodelovati, države članice pa bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so sistemi vzpostavljeni in da omogočajo doseganje ciljev te uredbe. Sistemi zbiranja bi morali lastnikom vozil in drugim imetnikom vozil omogočati dostavo vozila pooblaščenemu objektu brez nepotrebnega napora ali stroškov. To v praksi pomeni, da bi morali taki sistemi ustrezno pokrivati celotno ozemlje vsake države članice ter zagotavljati ustrezno razpoložljivost pooblaščenih obratov za obdelavo in zbirnih mest. Omogočati bi morali tudi zbiranje vseh blagovnih znamk izrabljenih vozil in odpadnih delov, ki nastanejo pri popravilu vozil.

(46)Za učinkovito zbiranje vseh izrabljenih vozil je treba javnost obvestiti o obstoju sistemov zbiranja. Lastniki vozil bi morali vedeti, da lahko načeloma brezplačno dostavijo izrabljeno vozilo z baterijo za električna vozila ali brez nje do zbirnega mesta ali pooblaščenega obrata za obdelavo. Dostava izrabljenega vozila bi morala biti brezplačna, tudi kadar v električnem vozilu ni baterije, če bi zadnji lastnik predložil dokumentacijo, ki bi dokazovala, da je z baterijo ravnal strokovni izvajalec v skladu z Uredbo (EU) 2023/1542. Poleg tega bi morale izobraževalne kampanje proizvajalcev ali organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev predstaviti posledice neustreznega zbiranja in obdelave izrabljenih vozil za okolje in zdravje ljudi.

(47)Pooblaščeni obrat za obdelavo bi moral biti odgovoren za izdajo potrdila o uničenju, ki dokazuje, da je bilo izrabljeno vozilo obdelano. To je potrebno za zagotovitev ustreznega nadzora nad ravnanjem z izrabljenimi vozili. Minimalne zahteve za to potrdilo so trenutno določene v Odločbi Komisije 2002/151/ES57, katere vsebino bi bilo treba s potrebnimi prilagoditvami vključiti v to uredbo. To potrdilo bi bilo treba izdati v elektronski obliki in predložiti zadnjemu lastniku izrabljenega vozila, nato pa bi ga pooblaščeni obrati za obdelavo in zadnji lastnik poslali ustreznim organom države članice, saj njegova predložitev omogoča razveljavitev registracije vozila. Elektronski sistem obveščanja bi moral omogočati pošiljanje dokumenta, ki potrjuje zbiranje izrabljenega vozila, in potrdila o uničenju.

__________________

57 Odločba Komisije 2002/151/ES z dne 19. februarja 2002 o minimalnih zahtevah za potrdilo o uničenju, izdano v skladu s členom 5(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/53/ES o izrabljenih vozilih (UL L 50, 21.2.2002, str. 94).

(48)Kljub obveznosti iz Direktive 2000/53/ES, da je treba vsa izrabljena vozila za obdelavo prenesti v pooblaščeni obrat za obdelavo, obstaja zelo velik delež vozil, katerih lokacija ni znana in ki so bila morda nezakonito obdelana ali izvožena kot izrabljena vozila ali katerih status ni ustrezno prijavljen organom držav članic za registracijo. Taka vozila se imenujejo „izginula vozila“. Države članice bi morale okrepiti tudi svoje nacionalne ukrepe in sodelovanje, da bi zmanjšale število izginulih vozil. Priznavanje potrdil o uničenju, izdanih v drugi državi članici, in obveznost obveščanja organov držav članic, v katerih je vozilo registrirano, da je bilo izdano potrdilo o uničenju, bi morala omogočiti boljše sledenje lokaciji izrabljenih vozil.

(51)Glede na ključno vlogo pooblaščenih obratov za obdelavo v zvezi z ravnanjem z izrabljenimi vozili na način, ki ne vpliva negativno na okolje ali zdravje ljudi in prispeva k doseganju ciljev krožnega gospodarstva Unije ter je ekonomsko upravičen, je treba določiti obveznosti, ki veljajo za take obrate ter zajemajo vse njihove dejavnosti, od sprejetja in skladiščenja izrabljenega vozila do njegove končne obdelave.

(52)Pooblaščeni obrati za obdelavo bi morali za zagotovitev sledljivosti svojih dejavnosti, vključno s kakovostjo odpadkov ali drugih ustreznih vhodnih materialov, dokumentirati izvedene postopke obdelave in elektronsko hraniti evidenco najmanj tri leta ter jo na zahtevo predložiti ustreznim nacionalnim organom.

(53)Očiščenje izrabljenega vozila je prvi korak k preprečevanju škode za okolje in zdravje ljudi ter tveganja za varnost pri delu. Zato je bistveno, da se potrebni postopki očiščenja izrabljenega vozila opravijo čim prej po dostavi v pooblaščeni obrat za obdelavo, nato pa se izrabljeno vozilo nadalje obdela. V tej fazi bi bilo treba odpadna olja zbirati in skladiščiti ločeno od drugih tekočin ter jih nadalje obdelati v skladu z Direktivo 2008/98/ES. Tudi tekočine iz klimatskih naprav, ki se uporabljajo v sistemih za upravljanje toplote, bi bilo treba zbirati in shranjevati ločeno od drugih tekočin ter jih po možnosti reciklirati ali predelati in ponovno uporabiti. Poleg tega bi bilo treba dele, sestavne dele in materiale, ki vsebujejo svinec, kadmij, živo srebro in šestvalentni krom, odstraniti iz izrabljenega vozila, da se preprečijo škodljivi učinki na ljudi ali okolje.

(54)Za zagotovitev pravilnega izvajanja Uredbe (EU) 2023/1542 je treba vse baterije, vgrajene v vozila, odstraniti ločeno iz izrabljenega vozila in skladiščiti na določenem območju za nadaljnjo obdelavo.

(55)Da bi se čim bolj povečal potencial ponovne uporabe, ponovne izdelave in obnove delov in sestavnih delov ter ohranila visoka vrednost sekundarnih materialov, pridobljenih iz izrabljenih vozil, bi bilo treba nekatere dele in sestavne dele pred drobljenjem obvezno odstraniti iz izrabljenega vozila. Zadevne dele in sestavne dele bi bilo treba odstraniti v postopku ročnega ali polavtomatiziranega razstavljanja. V nekaterih izjemnih primerih bi moralo biti mogoče odstopati od zahteve po obveznem odstranjevanju delov in sestavnih delov, med drugim, če ni tržnega potenciala za ponovno uporabo, ponovno izdelavo ali obnovo ali če lahko pooblaščeni obrat za obdelavo dokaže, da je mogoče zadevne dele in sestavne dele z navedenimi tehnologijami odstraniti tako učinkovito kot z ročnimi ali polavtomatiziranimi postopki, ne da bi se zmanjšala kakovost nastalih frakcij pri obdelavi. V ta namen bi morala Komisija določiti merila za drobljenje v zvezi z drugimi odpadki in mejne vrednosti za izboljšanje kakovosti izstopnih frakcij. Zaradi upoštevanja tehničnega in znanstvenega napredka bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo Priloge VII in dopolnitvijo te uredbe, tako da določi zahteve glede kakovosti za izstopne frakcije drobljenja.

(57)Uredba (EU) 2023/1542 določa pravila o trajnostnosti, delovanju, varnosti, zbiranju, recikliranju in drugi življenjski dobi baterij ter o informacijah o odstranitvi baterij za gospodarske subjekte. V tej uredbi bi se moral upoštevati potencial za drugo življenjsko dobo baterij z izključitvijo baterije za električna vozila iz bistvenih delov ali sestavnih delov, da se omogoči brezplačna dostava vozila v obdelavo brez baterije za električna vozila, če zadnji lastnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da je z baterijo ravnal strokovni izvajalec v skladu z Uredbo (EU) 2023/1542.

(58)Ob priznavanju potenciala ponovne izdelave in obnove v avtomobilskem sektorju ter njunega prispevka h krožnemu gospodarstvu je treba gospodarskim subjektom, vključenim v ta sektor, zagotoviti pravno jasnost. Zato bi bilo treba pojasniti, da se deli in sestavni deli, odstranjeni iz izrabljenega vozila ali vozila v fazi uporabe, vključno s tistimi, ki so bili odstranjeni med njihovim popravilom in vzdrževanjem, ki so primerni za ponovno uporabo, ponovno izdelavo ali obnovo, ne bi smeli šteti za odpadke. To je potrebno za olajšanje pošiljanja, prevoza ali katerega koli drugega prenosa takih delov in sestavnih delov. Po drugi strani bi bilo treba dele in sestavne dele, ki niso primerni za ponovno uporabo, ponovno izdelavo ali obnovo, šteti za odpadke, njihov izvoz pa urediti v skladu z Uredbo (EU) 2024/1157 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Ustrezni nacionalni organi bi morali imeti možnost, da od pooblaščenega obrata za obdelavo, ki je odstranil zadevni del ali sestavni del, zahtevajo dokumentacijo, ki na podlagi namenske ocene potrjuje tehnično ustreznost zadevnih delov in sestavnih delov za ponovno izdelavo, obnovo ali ponovno uporabo.

(61)Da bi se podprla razvoj in pravilno delovanje trga za ponovno uporabne, obnovljene, naknadno opremljene in ponovno izdelane dele in sestavne dele v Uniji, bi bilo treba države članice spodbujati k sprejetju potrebnih spodbud na nacionalni ravni za pospeševanje ponovne uporabe, obnove, naknadnega opremljanja in ponovne izdelave delov in sestavnih delov, ne glede na to, ali so odstranjeni med uporabo vozila ali ob koncu njegove življenjske dobe. Komisija bi morala olajšati izmenjavo informacij med državami članicami z izmenjavo dobrih praks v zvezi s spodbudami, sprejetimi na nacionalni ravni, z namenom spremljanja njihove učinkovitosti. Izmenjava podatkov se izvede brez nepotrebnega odlašanja.

(63)Recikliranje vse plastike iz izrabljenih vozil bi bilo treba nenehno izboljševati, pri čemer je pomembno zagotoviti zadostno ponudbo recikliranih materialov, da bi se zadostilo povpraševanju po reciklirani plastiki v vozilih. Zato je treba določiti specifični cilj recikliranja 30 odstotkov plastike iz izrabljenih vozil. Ta cilj bi dopolnjeval cilje za ponovno uporabo in recikliranje izrabljenih vozil (85 odstotkov) ter ponovno uporabo in predelavo izrabljenih vozil (95 odstotkov) glede na povprečno težo na vozilo na leto. Da bi izvajalci ravnanja z odpadki lažje izvajali navedene zahteve, je potrebno prehodno obdobje treh let. Medtem bi se morali še naprej uporabljati sedanji cilji za ponovno uporabo in recikliranje (85 odstotkov) ter ponovno uporabo in predelavo (95 odstotkov) izrabljenih vozil, kot so določeni v Direktivi 2000/53/ES in ki temeljijo na opredelitvi recikliranja iz navedene direktive. Teža reciklirane plastike in skupna teža plastike ne vključuje elastomerov in duroplastov, razen poliuretanskih pen.

(64)Pomembno je povečati predelavo visokokakovostnih sekundarnih materialov z izboljšanjem postopkov drobljenja izrabljenih vozil. Zato bi morala biti obdelava izrabljenih vozil, njihovih delov, sestavnih delov in materialov v drobilniku v kombinaciji z odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo dovoljena samo, če so izpolnjena nekatera merila kakovosti za izhodni material.

(66)Izrabljena vozila so razvrščena kot nevarni odpadki in jih ni mogoče izvoziti v države, ki niso članice OECD. Očiščena izrabljena vozila se lahko še vedno obdelajo zunaj Unije, če so odpremljena v skladu z Uredbo (EU) 2024/1157.

(67)Če je izrabljeno vozilo odpremljeno iz Unije v tretjo državo, bi moral izvoznik predložiti dokumentacijo, ki jo odobri pristojni organ namembne države in ki dokazuje, da se pogoji obdelave štejejo za skladne z zahtevami iz te uredbe ter zahtevami glede zdravja ljudi in varstva okolja, določenimi v drugi zakonodaji Unije, v skladu z Uredbo (EU) 2024/1157. Da bi lahko razlikovali med pošiljkami rabljenih vozil in izrabljenih vozil, bi morali imeti pristojni organi držav članic možnost, da izvedejo inšpekcijske preglede, kadar sumijo, da so vozila, prijavljena kot rabljena, dejansko izrabljena vozila. Kadar se pri takih inšpekcijskih pregledih potrdi, da se zadevna vozila uvrščajo med izrabljena vozila, se lahko stroški pregleda in s tem povezanega skladiščenja zaračunajo gospodarskemu subjektu, odgovornemu za pošiljko.

(68)Da bi se zagotovila okoljsko trajnostna obdelava izrabljenih vozil, je pomembno zagotoviti jasnost glede statusa vozila v celotni življenjski dobi, zlasti kadar je treba razlikovati med rabljenimi in izrabljenimi vozili. Če gospodarski subjekt prenese lastništvo nad rabljenim vozilom znotraj Unije, bi moral pridobitelja obvestiti, da vozilo ni izrabljeno vozilo, tako da predloži potrdilo o tehničnem pregledu ali tako da ga obvesti, da vozilo izpolnjuje uveljavljena merila popravljivosti. Od lastnika vozila, ki namerava rabljeno vozilo izvoziti iz Unije, bi bilo treba zahtevati, naj predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da vozilo ni izrabljeno vozilo. Navedena dokumentacija bi morala vsebovati bodisi veljavno potrdilo o tehničnem pregledu bodisi, če tako potrdilo ni na voljo, oceno, ki jo opravijo pristojni organi, odgovorni za potrdila o tehničnem pregledu. Za oceno statusa rabljenega vozila bi morali lastnik vozila, drugi gospodarski subjekti in pristojni organi preveriti, ali so izpolnjena nekatera merila za ugotavljanje, ali je zadevno vozilo izrabljeno vozilo ali ne.

(69)V akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal59 je bilo poudarjeno, da mora Komisija predlagati nove ukrepe za obravnavanje zunanjega okoljskega odtisa Unije, povezanega z izvozom izrabljenih in rabljenih vozil. Ob upoštevanju dejstva, da izvoz rabljenih vozil prinaša pomembne okoljske izzive in izzive na področju javnega zdravja, kot je dokumentirano v Programu Združenih narodov za okolje60, ter da je Unija največja izvoznica rabljenih vozil na svetu, je treba na ravni Unije določiti posebne zahteve, ki urejajo izvoz rabljenih vozil [iz Unije]. Zahteve bi morale temeljiti na objektivnih merilih, v skladu s katerimi rabljeno vozilo ni izrabljeno vozilo ali mora biti tehnično brezhibno v skladu z Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta61 ter ga je treba vključiti v nacionalni register vozil. S tem naj bi se zagotovilo, da se lahko v tretjo državo izvozijo samo rabljena vozila, primerna za vožnjo po cestah Unije, s čimer bi se zmanjšalo tveganje, da izvoz rabljenih vozil iz Unije prispeva k onesnaževanju zraka ali prometnim nesrečam v tretjih državah. Da bi lahko carinski organi preverili, ali so navedene zahteve ob izvozu izpolnjene, bi bilo treba od vsake osebe, ki izvaža rabljeno vozilo, zahtevati, da navedenim organom predloži identifikacijsko številko vozila ter izjavo, ki potrjuje, da rabljeno vozilo ni izrabljeno vozilo ali da se šteje za tehnično brezhibno.

__________________

59 COM(2021)0400.

60 https://www.unep.org/resources/report/global-trade-used-vehicles-report

61 Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

(70)Pomembno je vzpostaviti mehanizem, s katerim bo mogoče učinkovito preverjati skladnost rabljenih vozil z izvoznimi zahtevami, ne da bi se pri tem ovirala trgovina med Unijo in tretjimi državami. Zato bi morala Komisija vzpostaviti elektronski sistem, ki bi organom v državah članicah omogočal izmenjavo in preverjanje informacij v realnem času o identifikacijski številki vozila in statusu rabljenih vozil, namenjenih za izvoz, na področju tehnične brezhibnosti. Komisija je glede na obstoječe značilnosti in funkcije, povezane z izmenjavo informacij o vozilih, registriranih v Uniji, med organi za registracijo vozil, razvila MOVE-HUB, platformo za izmenjavo sporočil za medomrežno povezovanje nacionalnih elektronskih registrov držav članic. Države članice bi morale imeti možnost, da za povezavo z elektronskim sistemom MOVE-HUB uporabijo evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (EUCARIS). Platforma trenutno gosti medomrežno povezovanje Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza (ERRU), registre vozniških dovoljenj (RESPER), medomrežno povezovanje registrov poklicnega usposabljanja voznikov (ProDriveNet), obveščanje o neizpolnjevanju obveznosti pri cestnih inšpekcijskih pregledih vozil (RSI) in medomrežno povezovanje registrov tahografskih vozniških kartic (TACHOnet). Zato bi se morale funkcionalnosti platforme MOVE-Hub dodatno razširiti, da se omogoči izmenjava in preverjanje informacij o identifikacijski številki vozila in statusu rabljenih vozil, namenjenih za izvoz, na področju tehnične brezhibnosti. Da bi se carinskim organom omogočilo elektronsko in samodejno preverjanje, ali rabljeno vozilo za izvoz izpolnjuje izvozne zahteve, bi moral biti elektronski sistem, ki ga upravlja platforma MOVE-HUB, medomrežno povezan z okoljem enotnega okenca EU za carino v skladu z Uredbo (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta62. Navedena uredba določa celovit okvir avtomatiziranih kontrol, ki se uporabljajo za posebno unijsko necarinsko formalnost. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti glavne elemente, ki jih je treba nadzorovati, medtem ko bi bili tehnični vidiki izvajanja tega nadzora določeni v Uredbi (EU) 2022/2399.

__________________

62 Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1).

(73)Pomembno je, da lahko carinski organi izvajajo kontrole rabljenih vozil za izvoz v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta63. Znaten delež rabljenih vozil, ki zapuščajo Unijo, je namenjen v države, v katerih so določene ali bi lahko bile določene uvozne zahteve, kot so zahteve v zvezi s starostjo vozila ali njegovimi emisijami. Pomembno je, da lahko carinski organi elektronsko in samodejno prek okolja enotnega okenca EU za carino preverijo, ali rabljeno vozilo za izvoz izpolnjuje navedene zahteve, kadar zadevne tretje države Komisiji uradno sporočijo informacije o teh zahtevah. Da bi olajšala skladnost, bi morala Komisija na namenskem spletnem portalu objaviti in posodabljati priglašene posebne pogoje, povezane z varstvom okolja ali varnostjo v cestnem prometu, ki jih nalagajo tretje države. Za zaščito okolja in varnosti v cestnem prometu v tretjih državah bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi z določitvijo teh zahtev.

__________________

63 Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(76)Države članice bi morale pripraviti načrte inšpekcijskih pregledov za spremljanje nezakonite obdelave vozil. Inšpekcijski pregledi bi morali zajemati skladnost z določbami o izvozu in obdelavi rabljenih vozil. Inšpekcijski pregledi bi morali vsako leto zajemati vsaj 10 odstotkov pooblaščenih obratov za obdelavo in izvajalcev. Izvajati bi se morali tudi na lokacijah izvajalcev popravil in vzdrževanja, zbirnih mestih ter v drugih obratih in pri gospodarskih subjektih, ki lahko obdelujejo izrabljena vozila ali prodajajo rabljena vozila ali njihove nadomestne in sestavne dele. Poudariti je treba, da bi morali inšpekcijski pregledi, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, dopolnjevati inšpekcijske preglede pošiljk izrabljenih vozil, ki jih celovito ureja Uredba (EU) 2024/1157.

(77)Države članice bi morale vzpostaviti mehanizme sodelovanja na nacionalni in mednarodni ravni, da bi se omogočilo učinkovito izvajanje inšpekcijskih pregledov ter tako olajšala preprečevanje in odkrivanje nezakonite obdelave in izvoza izrabljenih vozil ter trajno rešilo vprašanje izginulih vozil. Taki mehanizmi bi morali omogočati izmenjavo podatkov iz registrov vozil, ki so potrebni za sledenje vozilom in preverjanje, ali so po koncu življenjske dobe ustrezno obdelana. Da bi olajšala sodelovanje med državami članicami, bi morala Komisija vzpostaviti namensko mrežo, da se zagotovi učinkovito usklajevanje nacionalnih politik izvrševanja.

(86)Izginula vozila so bila priznana kot eden glavnih izzivov pri izvajanju Direktive 2000/53/ES. Neobstoj učinkovitega sistema, ki bi omogočal izmenjavo informacij med državami članicami o statusu registracije vozil v realnem času, ovira sledljivost in je bil opredeljen kot razlog za veliko število „izginulih vozil“ v Uniji. V ta namen je Komisija predlagala revizijo Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil67. Ta revizija bi morala od držav članic zahtevati, da za vozila, registrirana na njihovem ozemlju, elektronsko beležijo podatke, ki omogočajo ustrezno dokumentiranje razlogov za razveljavitev registracije vozila, zlasti če je vozilo obravnavano kot izrabljeno vozilo v pooblaščenem obratu za obdelavo, ponovno registrirano v drugi državi članici, izvoženo v tretjo državo zunaj Unije ali ukradeno. Poleg tega bi morali lastniki vozil za preprečitev nezakonitega razstavljanja ali izvoza vozil, ki so bila začasno odjavljena, vse spremembe lastništva nemudoma sporočiti nacionalnemu organu za registracijo vozil. Te spremembe dopolnjujejo in nadgrajujejo obstoječe zahteve, da morajo države članice elektronsko beležiti podatke o vseh vozilih, registriranih na njihovem ozemlju.

__________________

67 Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(87)Glede na potrebo po zagotavljanju visoke ravni varstva okolja in upoštevanju znanstvenega napredka bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi te uredbe ter njenem vplivu na delovanje enotnega trga in okolje. V poročilo bi morala vključiti ovrednotenje določb o zasnovi novih vozil, vključno s cilji glede ponovne uporabe, možnosti recikliranja in predelave, ravnanja z izrabljenimi vozili, vključno s cilji recikliranja, in o kaznih ter oceno potrebe in izvedljivosti nadaljnje razširitve področja uporabe te uredbe na nekatera vozila, kot so bivalne prikolice, večstopenjska vozila ali težka vozila in njihovi priklopniki. Ta ocena se ne bi smela osredotočati le na vidike v zvezi z obdelavo izrabljenih vozil, temveč tudi na ustreznost in dodano vrednost določitve zahtev glede zasnove ter na učinek ukrepov v zvezi z določbami o postopkih, ki lahko vplivajo na visokokakovostno recikliranje vozil ob koncu njihove življenjske dobe, ukrepov, namenjenih reševanju vprašanja „izginulih vozil“ ter zlasti nezakonite obdelave in izvoza izrabljenih vozil, pa tudi na učinek razlik v nacionalnih merilih za tehnične preglede, ki se uporabljajo za izvoz rabljenih vozil in za notranji trg.

(88)Poročilo Komisije bi moralo vključevati tudi oceno ukrepov v zvezi z zagotavljanjem informacij o snoveh, ki vzbujajo skrb, v vozilih in o tem, ali je treba izboljšati sledljivost takih snovi. Vsebovati bi moralo tudi oceno, ali je treba uvesti ukrepe za obravnavanje snovi, ki bi lahko vplivale na obdelavo vozil v fazi konca življenjske dobe, da bi se zagotovila večja usklajenost z Uredbo (EU) 2024/1781.

(95)Uporabo vseh določb v zvezi z vozili kategorij L, M2, M3, N2, N3 in O bi bilo treba odložiti, da se prevoznikom zagotovi dovolj časa za uskladitev z novimi zahtevami. To je zlasti pomembno v zvezi z dovoljenji za pooblaščene obrate za obdelavo, ki lahko izvajajo očiščenje in nadaljnjo obdelavo takih vozil.

(c)od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 60 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] za vozila in izrabljena vozila kategorij L, kot je določeno v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 168/2013.

(d)vozila zgodovinskega pomena, kot so opredeljena v členu 3, točka 7, Direktive 2014/45/EU, ter vse njihove dele, sestavne dele in nadomestne dele, potrebne za njihovo vzdrževanje in za ohranitev njihovega statusa starodobnega vozila;

4.Ne glede na odstavek 1, točka (c), se naslednje določbe ne uporabljajo za vozila in izrabljena vozila kategorije L:

črtano

(a)člen 4 o ponovni uporabnosti, možnosti recikliranja in predelave vozil;

5.Ne glede na odstavek 2, točka (a), se za vsa vozila za posebne namene, razen za bivalna vozila in bivalne prikolice, kot so opredeljene v Prilogi I, del A, točki 5.1 in 5.6, k Uredbi (EU) 2018/858, uporabljajo naslednje določbe:

6.Ne glede na odstavek 1, točki (b) in (c), se členi 16, 19, 20, 27 in 46 do 49 uporabljajo za vozila in izrabljena vozila kategorij L, M2, M3, N2, N3 in O z naslednjimi spremembami:

(1)„vozilo“ pomeni vsako vozilo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (15), Uredbe (EU) 2018/858 ali navedeno v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 168/2013;

(2)„izrabljeno vozilo“ pomeni vozilo, ki je odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka (1), Direktive 2008/98/ES, ali vozila, ki so nepopravljiva v skladu z merili iz dela A, točka 1, Priloge I k tej uredbi;

(9)„plastika“ pomeni polimer v smislu člena 3, točki (2) in (3), Uredbe Komisije (EU) št. 10/20111a, ki so mu lahko dodani dodatki ali druge snovi in ki se lahko uporablja kot glavna strukturna komponenta končnih materialov in izdelkov;

(14)(Ne zadeva slovenske različice.)

(15)„pooblaščeni obrat za obdelavo“ pomeni vsak obrat ali podjetje, ki ima v skladu z Direktivo 2008/98/ES in to uredbo dovoljenje za individualno zbiranje ali zbiranje v sodelovanju z drugimi obrati za obdelavo, skladiščenje in obdelavo izrabljenih vozil ali njihovih delov in sestavnih delov;

(18)„izvajalec popravil in vzdrževanja“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje vozil in vključuje serviserje, proizvajalce ali distributerje servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov kot tudi izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce kontrolnih pregledov in preskušanja ter ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva; pomeni tudi pooblaščene serviserje, trgovce in distributerje v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil, če izvajajo popravila in vzdrževanje vozil, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca;

(21)„izvajalec ravnanja z odpadki“ pomeni vsako pooblaščeno fizično ali pravno osebo, ki se poklicno ukvarja z zbiranjem ali obdelavo izrabljenih vozil ali njihovih delov in sestavnih delov ali s trgovino z njimi;

(22)„proizvajalec“ pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika ali distributerja, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2, točka (7), Direktive 2011/83/EU, vozilo prvič poklicno dobavi za distribucijo ali uporabo na ozemlju države članice; za večstopenjska vozila se kot proizvajalec šteje proizvajalec osnovnega vozila;

(23)„organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev“ pomeni neprofitni pravni subjekt, ki v imenu več proizvajalcev finančno ali finančno in operativno organizira izpolnjevanje obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca;

(24)„pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v državi članici, v kateri proizvajalec prvič omogoča dostopnost vozila na trgu in ni država članica, v kateri ima proizvajalec sedež, ter ga proizvajalec imenuje v skladu s členom 8a(5), tretji pododstavek, Direktive 2008/98/ES za izpolnjevanje obveznosti navedenega proizvajalca iz poglavja IV te uredbe;

(27)„tehnologija naknadnega drobljenja“ pomeni tehnike in tehnologije, ki se uporabljajo za predelavo materialov iz izrabljenih vozil po drobljenju, da se omogočita nadaljnja predelava in recikliranje;

(28)„ponovna izdelava“ pomeni standardiziran in dokumentiran industrijski postopek, pri katerem se izdela nov del ali sestavni del, da se povrne v stanje, enako prvotnemu, ali boljše stanje, iz delov in sestavnih delov, odstranjenih iz vozil ali izrabljenih vozil, in pri katerem se vsaj enkrat spremeni del ali sestavni del, kar vpliva na njegovo varnost, zmogljivost, namen ali tip; postopek je skladen s posebnimi tehničnimi specifikacijami, vključno z inženirskimi, kakovostnimi in preskusnimi standardi, ter zagotavlja izdelke s popolno garancijo;

(29)„obnova“ pomeni ukrepe, ki se izvajajo za pripravo, čiščenje, preskušanje in po potrebi popravilo dela ali sestavnega dela, ki se odstrani iz vozil, da se ponovno vzpostavi njegova zmogljivost ali funkcionalnost;

(35)„gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalce, zbiralce, izvajalce razstavljanja in recikliranja, zavarovalnice vozil, dobavitelje, izvajalce popravil in vzdrževanja, izvajalce ponovne izdelave, izvajalce ravnanja z odpadki in vse druge subjekte, vključene v zasnovo vozil, trgovino z rabljenimi vozili ali ravnanje z izrabljenimi vozili ter njihovimi deli, sestavnimi deli, osnovnimi izdelki ali deli in materiali.

(e)„snov, ki vzbuja zaskrbljenost“ in „nosilec podatkov“ iz člena 2, točki (27) in (29), Uredbe (EU) 2024/1781;

1.Vsako vozilo, ki pripada novemu tipu vozila, homologiranemu od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 72 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v skladu z Uredbo (EU) 2018/858, se izdela tako, da se:

(c)preverijo popolnost informacij, prejetih od dobaviteljev;

Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 35 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbeni akt o določitvi metodologije za izračun in preverjanje stopenj ponovne uporabnosti, možnosti recikliranja in predelave vozila, pri čemer upošteva elemente iz Priloge II in standarda ISO 22628:2002.

1.Prisotnost snovi, ki vzbujajo skrb, v vozilih ter njihovih delih in sestavnih delih se po potrebi čim bolj zmanjša, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje ljudi ali okolje v celotnem življenjskem ciklu.

2.Nobeno novo vozilo, homologirano od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 72 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v skladu z Uredbo (EU) 2018/858 ali noben nov del oziroma sestavni del, dan na trg za tako vozilo, ne vsebuje svinca, živega srebra, kadmija ali šestvalentnega kroma.

5.Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) na zahtevo Komisije in v 12 mesecih od navedene zahteve na podlagi posveta z deležniki in strokovnjaki iz panoge pripravi poročilo o tehnični in ekonomski izvedljivosti alternativ, ki se nanašajo na obstoječe izjeme iz Priloge III, ter na podlagi take ocene poda utemeljen predlog za posebno spremembo izjeme.

6.Takoj ko Agencija prejme zahtevo Komisije, na svojem spletišču objavi obvestilo, da bo pripravila poročilo o morebitni spremembi izjeme iz Priloge III, in vse zainteresirane strani pozove, naj predložijo pripombe v dvanajstih tednih od datuma objave obvestila. Agencija na svojem spletišču objavi vse pripombe, ki jih je prejela od zainteresiranih strani.

7.Odbor za socialno-ekonomsko analizo, ki deluje v okviru Agencije in je bil ustanovljen v skladu s členom 76(1), točka (d), Uredbe (ES) št. 1907/2006, najpozneje dvanajst mesecev po tem, ko je bilo poročilo iz odstavka 4 predloženo Komisiji, sprejme mnenje o poročilu in o predlaganih posebnih spremembah. Agencija navedeno mnenje nemudoma predloži Komisiji.

Plastika, ki je del katerega koli novega tipa vozila, homologiranega od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 72 mesecih od datuma začetka veljavnosti Uredbe] v skladu z Uredbo (EU) 2018/858, vsebuje vsaj 20 odstotkov reciklirane plastike glede na težo iz popotrošniških tokov plastičnih odpadkov, dodeljenih prek nadzorne verige v skladu s standardom ISO 22095:2020.

2.Do .... [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 15 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 50 za dopolnitev te uredbe in za namene odstavka 1 tega člena z določitvijo metodologije za izračun in preverjanje uporabe plastike, pridobljene iz predpotrošniških in popotrošniških odpadkov ter iz izrabljenih vozil, za proizvodnjo tipa vozila, ki upošteva najboljšo razpoložljivo tehnologijo recikliranja, vključno s kemičnim recikliranjem.

Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 50 za dopolnitev te uredbe z določitvijo najmanjšega deleža recikliranega jekla iz železnih odpadkov in najmanjšega deleža recikliranega aluminija in njegovih zlitin, ki mora biti prisoten in vgrajen v tipih vozil, homologiranih v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2018/858. V tem delegiranem aktu se določi tudi datum začetka uporabe obveznosti najmanjšega deleža recikliranih materialov. Področje uporabe teh delegiranih aktov ne vključuje jekla, ki se uporablja v pnevmatikah za ojačanje.

Najmanjši delež recikliranega jekla in aluminija ter njegovih zlitin iz prvega pododstavka temelji na študiji izvedljivosti, ki jo izvede Komisija. Študija se zaključi do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 12 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe], pri čemer se upoštevajo zlasti naslednji vidiki:

(a)sedanja in napovedana razpoložljivost odpadnega železa, vključno z družino ploščatih in dolgih izdelkov iz ogljikovega jekla ter družino izdelkov iz nerjavnega jekla;

(b)sedanji delež odpadnega železa v različnih jeklenih polizdelkih in vmesnih izdelkih, povezanih z družinami izdelkov iz jekla, ki se uporabljajo v vozilih, ter pričakovane spremembe, povezane s prehodom avtomobilske industrije;

(c)morebitna uporaba odpadnega železa s strani proizvajalcev v vozilih, ki bodo homologirana v prihodnosti, ob upoštevanju različnih omejitev glede sestave, ki veljajo za posamezne družine izdelkov iz jekla;

(d)relativno povpraševanje avtomobilskega sektorja v primerjavi s povpraševanjem po odpadnem železu v drugih sektorjih glede na njegovo sposobnost toleriranja vsebnosti bakra in drugih nenamerno prisotnih nečistoč;

(e)ekonomska vzdržnost, tehnični in znanstveni napredek, vključno s spremembami v razpoložljivosti tehnologij recikliranja v zvezi s stopnjami recikliranja jekla ter obstoječim prispevkom recikliranja predpotrošniških ostankov;

(f)prispevek najmanjšega deleža vsebnosti recikliranega jekla, jekla z nizkimi emisijami CO2 in aluminija ter njegovih zlitin v vozilih k odprti strateški avtonomiji Unije ter njenim podnebnim, okoljskim in industrijskim ciljem, zlasti v zvezi z vzpostavitvijo vodilnih trgov;

(g)potreba po preprečevanju nesorazmernih negativnih učinkov na cenovno dostopnost vozil

(h)vpliv na skupne stroške in konkurenčnost avtomobilskega sektorja in celotne vrednostne verige;

Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt o določitvi metodologije za izračun in preverjanje deleža vsebnosti recikliranega aluminija in njegovih zlitin ter jekla iz železnih odpadkov in, kjer je ustrezno, deleža jekla z nizkimi emisijami CO2, ki je prisotno v tipih vozil in vgrajeno vanje.

Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50.

Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme v skladu s členom 50 delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo najmanjšega deleža:

(a)magnezija in njegovih zlitin, recikliranih iz predpotrošniških in popotrošniških odpadkov in vgrajenih v tipe vozil, and

(b)neodima, disprozija, prazeodima, terbija, samarija ali bora, recikliranega iz predpotrošniških in popotrošniških odpadkov in vgrajenega v trajne magnete v motorjih na električni pogon.

V delegiranem aktu iz prvega pododsatvka se določi tudi datum začetka uporabe obveznosti najmanjšega deleža vsebnosti recikliranih materialov.

Najmanjši delež recikliranih materialov iz prvega pododstavka temelji na študiji izvedljivosti, ki jo izvede Komisija. Komisija študijo zaključi do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe], pri čemer se upoštevajo vsi naslednji dejavniki:

(a)sedanja in predvidena razpoložljivost materialov iz drugega pododstavka, recikliranih iz predpotrošniških in popotrošniških odpadkov;

Komisija do .... [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt, s katerim določi metodologijo za izračun in preverjanje deleža materialov iz tega odstavka, recikliranih iz predpotrošniških in popotrošniških odpadkov, v tipih vozil.

Navedeni delegirani akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50.

1.Vsako vozilo, ki pripada novemu tipu vozila, homologiranemu od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 72 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe], je zasnovano tako, da pooblaščenim obratom za obdelavo omogoča lahko odstranitev delov in sestavnih delov iz dela C Priloge VII iz zadevnega vozila med fazo ravnanja z odpadki z namenom zamenjave, ponovne uporabe, recikliranja, ponovne izdelave ali obnove, kjer je to tehnično izvedljivo.

2.Vsako vozilo, ki pripada novemu tipu vozila, homologiranemu od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 72 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v skladu z Uredbo (EU) 2018/858, je med drugim v zvezi s spojnimi, pritrdilnimi in tesnilnimi elementi zasnovano tako, da lahko pooblaščeni obrati za obdelavo ali izvajalci popravil in vzdrževanja med fazo uporabe in fazo ravnanja z odpadki preprosto in nedestruktivno odstranijo in zamenjajo baterije za električna vozila in njihove baterijske sklope ter motorje na električni pogon v vozilih.

1.Proizvajalci dokažejo, da so novi tipi vozil, ki so jih proizvedli in so dana na trg, homologirana v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2018/858, Uredbe (EU) št. 168/2013 in te uredbe.

2.Za namene homologacije vozil, za katera se uporabljajo zahteve iz členov 4, 5(1),(2), 6 ali 7, proizvajalec predloži dokumentacijo, ki dokazuje skladnost z navedenimi zahtevami, pri čemer:

(a)jo vključi v opisno mapo iz člena 24 Uredbe (EU) 2018/858 ali iz člena 27 Uredbe (EU) št. 168/2013, kot je ustrezno; ter

(b)jo predloži homologacijskemu organu v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2018/858 ali členom 26 Uredbe (EU) št. 168/2013, kot je ustrezno.

črtano

4.Za namene homologacije vozil, za katera se uporabljajo zahteve iz člena 10, proizvajalec pripravi informacije iz člena 10(1) in jih v skladu s členom 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/858 predloži homologacijskemu organu skupaj z vlogo za homologacijo iz člena 23 navedene uredbe ali v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) št. 168/2013 homologacijskemu organu skupaj z vlogo za homologacijo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 168/2013.

5.Za namene homologacije vozil, za katera se uporabljajo zahteve iz člena 11, proizvajalec homologacijskemu organu v skladu s členom 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/858 predloži izjavo, ki potrjuje skladnost z zahtevo iz člena 11(1), skupaj z vlogo za homologacijo iz člena 23 navedene uredbe ali v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) št. 168/2013 homologacijskemu organu, skupaj z vlogo za homologacijo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 168/2013.

1.Proizvajalci vozil od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe], pripravijo strategijo krožnosti na ravni proizvajalca in Komisiji predložijo kopijo.

2.V strategiji krožnosti so opisani ukrepi, ki jih bodo proizvajalci sprejeli za spremljanje svojih obveznosti, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev glede krožnosti iz poglavja II.V strategiji krožnosti se upoštevajo zmogljivosti in informacije, ki so jih dobavitelji, zlasti MSP, dejansko dali na voljo.

črtano

5.Proizvajalec spremlja ukrepe iz strategije krožnosti in nadalje ukrepa v zvezi z njimi ter vsakih pet let posodobi strategijo v skladu z delom B Priloge IV, pri čemer navede zadevne nove spremembe strategije krožnosti.

črtano

8.Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan meseca po 83 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let pripravi in objavi poročilo o krožnosti avtomobilskega sektorja. Poročilo temelji zlasti na strategijah krožnosti in njihovih posodobitvah.

Proizvajalci za vsak nov tip vozila, homologiran od ... [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 12 mesecih od sprejetja delegiranih aktov, s katerimi se določijo metodologije za izračun in preverjanje vsebnosti recikliranih materialov v vozilih v skladu s členom 6] v skladu z Uredbo (EU) 2018/858, navedejo ustrezni delež vsebnosti recikliranega:

(d)jekla in njegovih zlitin;

Izjava se nanaša na reciklirano vsebnost teh materialov, prisotnih v tipu vozila, in za vsak delež materiala ter za plastične sestavne dele, težje od 100 g, navaja, ali je material recikliran iz predpotrošniških ali popotrošniških odpadkov.

3.Z odstopanjem od odstavka 1 se zahteva po navedbi deleža reciklirane vsebnosti določenega materiala ne uporablja, če je bil za navedeni material določen cilj v skladu s členom 6(1), (3) ali (4).

1.Proizvajalci za nove tipe vozil, ki so bili homologirani, izvajalcem ravnanja z odpadki, popravil, izvajalcem vzdrževanja in službam za ukrepanje v nujnih primerih od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] zagotovijo neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop, tudi z obstoječimi orodji, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, do informacij iz Priloge V, ki omogočajo dostop do naslednjih elementov ter njihovo varno odstranitev in zamenjavo:

(a)baterije za električna vozila in njihovi baterijski sklopi, vgrajeni v vozilo;

(e)deli in sestavni deli, ki v času homologacije vozila vsebujejo kritične surovine iz člena 28(1), točka (b), Uredbe (EU) 2024/1252;

Proizvajalci zagotovijo sodelovanje s pooblaščenimi izvajalci obdelave, izvajalci naknadnega opremljanja ter izvajalci popravil in vzdrževanja z vzpostavitvijo potrebnih komunikacijskih platform za zagotavljanje in posodabljanje informacij iz odstavka 1 in Priloge V.

Proizvajalci informacije iz prvega pododstavka zagotovijo brezplačno. Proizvajalci lahko od izvajalcev ravnanja z odpadki ter izvajalcev popravil in vzdrževanja pobirajo razumne in sorazmerne pristojbine v obsegu, potrebnem za kritje dejanskih upravnih stroškov, nastalih zaradi zagotavljanja dostopa do zahtevanih informacij na komunikacijskih platformah.

črtano

2.Proizvajalci od ....[Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] zagotovijo, da imajo deli in sestavni deli vozila, ki vsebujejo trajne magnete, vidno, čitljivo in neizbrisno oznako, na kateri so navedeni podatki v skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2024/1252.

Digitalni krožnostni potni list vozila

1.Od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 72 mesecih od datuma začetka veljavnosti Uredbe] ima vsako vozilo, dano na trg, digitalni krožnostni potni list vozila, ki je usklajen in interoperabilen z drugimi okoljskimi potnimi listi, povezanimi z vozili, ki so vzpostavljeni v skladu s pravom Unije, in je po možnosti vključen vanje.

2.Krožnostni potni list vozila vsebuje informacije iz člena 5(2) in (3) ter členov 10 in 11 te uredbe v digitalni obliki in je dostopen brezplačno.

3.Ko proizvajalec da vozilo na trg, zagotovi, da so informacije v krožnostnem potnem listu vozila točne, popolne in posodobljene.

5.Krožnostni potni list vozila, ki je postalo izrabljeno vozilo, preneha obstajati najprej šest mesecev po izdaji potrdila o izvozu ali uničenju za navedeno izrabljeno vozilo.

Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum = najpozneje prvi dan v mesecu po 60 mesecih od začetka veljavnosti Uredbe] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o:

(a)načinu in osnovnih zahtevah tehnične rešitve, ki se uporablja za dostop do krožnostnega potnega lista vozila na način, ki ne izključuje nobene tehnološke rešitve;

(i)interoperabilnosti in usklajenosti krožnostnega potnega lista vozila z drugimi potnimi listi, ki jih zahteva zakonodaja Unije;

Za proizvajalce se od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] uporablja razširjena odgovornost proizvajalca za vozila, katerih dostopnost na trgu prvič omogočijo na ozemlju države članice. Sistem, ki ga vzpostavijo proizvajalci za izvajanje navedene odgovornosti, je skladen s členoma 8 in 8a Direktive 2008/98/ES ter z zahtevami iz tega poglavja.

Države članice do [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 35 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavijo register proizvajalcev ali uporabijo že obstoječi register proizvajalcev za spremljanje skladnosti proizvajalcev z zahtevami iz tega poglavja.

Register vključuje povezave do spletišč drugih nacionalnih registrov proizvajalcev z namenom olajšanja registracije proizvajalcev ali pooblaščenih zastopnikov za razširjeno odgovornost proizvajalca v vseh državah članicah.

Proizvajalci omogočijo dostopnost vozil na trgu države članice le, če so sami ali, v primeru pooblastila, njihovi pooblaščeni zastopniki za razširjeno odgovornost proizvajalca registrirani v navedeni državi članici.

6.Obveznosti iz tega člena lahko v imenu proizvajalca izpolni pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca. Če en pooblaščeni zastopnik v določeni državi zastopa več kot enega proizvajalca, ta pooblaščeni zastopnik navede ime in kontaktne podatke za vsakega zastopanega proizvajalca posebej.

11.Proizvajalec ali, kjer je ustrezno, njegov pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, imenovana v imenu proizvajalcev, ki jih zastopa, nemudoma uradno obvesti pristojni organ o vseh spremembah informacij, ki jih vsebuje registracija, in o vsakem trajnem prenehanju dostopnosti vozil iz registracije na trgu na ozemlju države članice.

12.Proizvajalec ali, kjer je ustrezno, njegov pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca ali organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev pristojnemu organu, odgovornemu za register, poroča o izvajanju obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca.

2.Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev zagotovijo zaupnost podatkov, s katerimi razpolagajo, kar zadeva zaščitene informacije ali informacije, ki jih je mogoče neposredno pripisati posameznim proizvajalcem ali njihovim pooblaščenim zastopnikom za razširjeno odgovornost proizvajalca.

3.Poleg informacij iz člena 8a(3), točka (e), Direktive 2008/98/ES organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev ali posamezni proizvajalci na svojih spletiščih vsaj vsako leto ter ob upoštevanju poslovne in industrijske zaupnosti objavijo informacije o zbiranju izrabljenih vozil in doseganju ciljev glede ponovne uporabe in recikliranja, ponovne uporabe in predelave ter recikliranja plastike s strani proizvajalcev, ki so pooblastili organizacijo za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, oziroma proizvajalcev, ki svoje obveznosti izpolnjujejo posamično.

4.Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev zagotovijo sorazmerno zastopanost proizvajalcev in izvajalcev ravnanja z odpadki, ki so dejavni na področju zbiranja in obdelave izrabljenih vozil, v svojih upravnih organih, vključno z izvršnimi in svetovalnimi odbori.

(a)stroške zbiranja izrabljenih vozil, potrebnega za izpolnitev zahtev iz členov 23 do 26, in stroške obdelave izrabljenih vozil, potrebne za izpolnitev zahtev iz členov 27 do 30, 34 in 35, ob upoštevanju vseh prihodkov izvajalcev ravnanja z odpadki, pridobljenih s prodajo rabljenih nadomestnih delov in rabljenih nadomestnih sestavnih delov, očiščenih izrabljenih vozil ali sekundarnih surovin, recikliranih iz izrabljenih vozil;

(b)stroške izvajanja kampanj ozaveščanja, namenjenih obveščanju javnosti in povečanju zbiranja izrabljenih vozil;

črtano

(d)upravne stroške dajanja podatkov na voljo, njihovega zbiranja in poročanja pristojnim organom;

Proizvajalci v primeru posamičnega izpolnjevanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca zagotovijo jamstvo za vozila, katerih dostopnost na trgu prvič omogočijo na ozemlju države članice. Navedeno jamstvo zagotavlja financiranje postopkov iz odstavka 1 v zvezi z navedenimi vozili, tudi v primeru trajnega prenehanja dejavnosti ali insolventnosti.

1.Organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev v primeru skupnega izpolnjevanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca zagotovijo, da se finančni prispevki, ki jim jih plačajo proizvajalci, prilagajajo vsaj ob upoštevanju naslednjega:

(a)teže vozila brez baterij za električna vozila;

črtano

(e)deleža materialov in snovi, ki preprečujejo visokokakovostni postopek recikliranja;

(a)s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika, da v njegovem imenu opravlja določene naloge v zvezi z obveznostmi proizvajalca za razširjeno odgovornost proizvajalca v vsaki državi članici;

V ta namen proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 18, vzpostavijo ali sodelujejo pri vzpostavitvi sistemov zbiranja, vključno z zbirnimi mesti.

(b)zagotavljajo ustrezno razpoložljivost pooblaščenih obratov za obdelavo in zbirnih mest, pri čemer se upoštevajo velikost in gostota prebivalstva ter pričakovana količina izrabljenih vozil in zagotovi, da obrati niso omejeni na območja, kjer sta zbiranje in nadaljnje ravnanje najbolj donosna;

črtano

(d)omogočajo zbiranje izrabljenih vozil, katerih dostopnost na trgu so omogočili, ne glede na njihov izvor;

(e)omogočajo brezplačno dostavo vseh izrabljenih vozil pooblaščenim obratom za obdelavo ali na zbirna mesta, kot je določeno v členu 24(2).

3.Proizvajalci ali organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, kadar so imenovane v skladu s členom 18, na svojem spletnem mestu objavijo in redno posodabljajo seznam zbirnih mest in pooblaščenih obratov za obdelavo ter izvajajo izobraževalne kampanje za spodbujanje sistema zbiranja izrabljenih vozil in obveščanje o okoljskih posledicah neustreznega zbiranja izrabljenih vozil in ravnanja z njimi.

Zbirna mesta, ki niso pooblaščeni obrati za obdelavo, lahko zbirajo izrabljena vozila.

(c)zagotavlja, da se vsa zbrana izrabljena vozila prenesejo v pooblaščeni obrat za obdelavo v šestih mesecih od prejema izrabljenega vozila, ter

5.Zbirna mesta ali pooblaščeni obrati za obdelavo lastniku vozila izdajo dokument v elektronski obliki, ki potrjuje prejem izrabljenega vozila, in ga prek postopka elektronskega obveščanja, vzpostavljenega v skladu s členom 25(2), predložijo ustreznim organom države članice, vključno s pristojnimi organi, imenovanimi v skladu s členom 14.

2.Dostava izrabljenega vozila pooblaščenemu obratu za obdelavo ali na zbirno mesto je za zadnjega lastnika vozila brezplačna, razen če izrabljeno vozilo nima bistvenih delov ali sestavnih delov ali vsebuje odpadke, ki so bili dodani izrabljenemu vozilu.

(a)dostavi izrabljeno vozilo pooblaščenemu obratu za obdelavo ali, v primerih iz člena 23(4), zbirnemu mestu nemudoma po prejemu informacij, da vozilo izpolnjuje katero od meril za nepopravljivost iz dela A, točka 1, Priloge I;

(b)pristojnemu registracijskemu organu predloži potrdilo o uničenju, razen če obstaja spletni postopek, po katerem lahko pooblaščeni obrati za obdelavo sporočijo, da se izrabljeno vozilo odjavi, ali obdelajo odjavo izrabljenega vozila.

2.Pooblaščeni obrati za obdelavo zagotovijo, da je vsa obdelava izrabljenih vozil v skladu vsaj s členi 28, 29, 30, 31, 32, 34, 35 in 36 te uredbe in njeno Prilogo VII, ter uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opredeljene v členu 3(10) Direktive 2010/75/EU.

(c)pred drobljenjem ali stiskanjem odstranijo dele in sestavne dele iz dela C Priloge VII z možnostjo ponovne uporabe, ponovne izdelave ali obnove iz izrabljenega vozila z ročnim razstavljanjem ali (pol)avtomatiziranim razstavljanjem na nedestruktiven način v skladu s členoma 30 in 31, ob upoštevanju tržnega potenciala za ponovno uporabo, ponovno izdelavo ali obnovo navedenih delov in sestavnih delov ter potrebe po visoki kakovosti odpadnih kovin;

(d)obdelajo vsa izrabljena vozila ter njihove dele, sestavne dele in materiale v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in splošnimi zahtevami iz člena 4 Direktive 2008/98/ES;

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za spremembo Priloge VII s prilagoditvijo minimalnih zahtev za obdelavo izrabljenih vozil znanstvenemu in tehničnemu napredku na področju tehnologij obdelave, vključno z:

5.Države članice spodbujajo pooblaščene obrate za obdelavo, naj uvedejo certificirane sisteme okoljskega ravnanja in izvajajo presoje v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009.

1.Pooblaščeni obrati za obdelavo in drugi izvajalci ravnanja z odpadki od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] zahtevajo, da se izrabljena vozila, ki so jim bila dostavljena za drobljenje, očistijo v skladu s členom 29, se iz njih odstranijo deli in sestavni deli v skladu s členom 30 ter se jim priloži:

3.Pooblaščeni obrati za obdelavo in izvajalci ravnanja z odpadki, ki izvajajo drobljenje izrabljenih vozil, lahko mešajo izrabljena vozila, njihove dele, sestavne dele in materiale z odpadno embalažo ter odpadno električno in elektronsko opremo, če so izpolnjena merila in mejne vrednosti iz dela G Priloge VII ter je zagotovljena sledljivost glede poročanja, postopek drobljenja ne zmanjšuje kakovosti tokov odpadkov v primerjavi z ločeno obdelavo in če izstopne frakcije izpolnjujejo visoke standarde kakovosti.

1.Pooblaščeni obrat za obdelavo v 30 dneh po dostavi izrabljenega vozila in pred nadaljnjo obdelavo očisti navedena vozila v skladu z minimalnimi zahtevami iz dela B Priloge VII.

2.Tekočine iz dela B Priloge VII se zbirajo in skladiščijo ločeno v skladu z zahtevami iz dela A Priloge VII. Odpadna olja se zbirajo in skladiščijo ločeno od drugih tekočin ter se obdelajo v skladu s členom 21 Direktive 2008/98/ES. Tekočine klimatskih sistemov, ki se uporabljajo v sistemih za upravljanje toplote, se zbirajo in hranijo ločeno od drugih tekočin ter se zajemajo v skladu z Uredbo (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta1a in se, če je tehnično izvedljivo, reciklirajo ali predelajo ter ponovno uporabijo.

Obvezna odstranitev delov in sestavnih delov za ponovno uporabo, ponovno izdelavo, popravilo in recikliranje pred drobljenjem

1.Pooblaščeni obrati za obdelavo od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] zagotovijo, da se deli in sestavni deli iz dela C Priloge VII odstranijo iz izrabljenega vozila pred drobljenjem. Preden se ti deli razstavijo, se v skladu s členom 31 ocenijo, da se preveri njihov tržni potencial za ponovno uporabo, ponovno izdelavo in popravilo. Ocena se opravi po zaključku postopkov očiščenja iz člena 29.

Kadar deli in sestavni deli nimajo tržnega potenciala za ponovno uporabo, ponovno izdelavo in popravilo, jih pred drobljenjem ni treba odstraniti, če pooblaščeni obrat za obdelavo dokaže, da tehnologije za naknadno drobljenje ločujejo materiale od delov in sestavnih delov iz dela C, vnosi 6, 13 do 19, Priloge VII tako učinkovito in zagotavljajo enakovredne reciklirane materiale kot postopki ročnega ali polavtomatiziranega razstavljanja.

Pooblaščeni obrat za obdelavo za namene prvega pododstavka izpolnjuje visoke kakovostne zahteve za izstopne frakcije drobljenja, določene v delegiranem aktu iz člena 28(4), in zagotovi informacije iz dela G Priloge VII.

Od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] vsak gospodarski subjekt, ki prodaja rabljene, ponovno izdelane ali obnovljene nadomestne dele in sestavne dele:

Države članice od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejemajo potrebne spodbude za pospeševanje ponovne uporabe, ponovne izdelave, naknadnega opremljanja in obnove delov in sestavnih delov, ne glede na to, ali so bili odstranjeni med uporabo vozila ali v fazi konca njegove življenjske dobe.

(b)uporabo ekonomskih spodbud za nagrajevanje proizvajalcev, ki presegajo minimalne standarde, da se dodatno spodbudijo rabljeni, ponovno izdelani ali obnovljeni nadomestni deli in sestavni deli.

1.Države članice od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan koledarskega leta po 36 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da izvajalci ravnanja z odpadki dosegajo naslednje cilje:

2.Države članice od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan koledarskega leta po 60 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] zagotavljajo, da izvajalci ravnanja z odpadki dosežejo letni cilj za recikliranje plastike v višini vsaj 30 % skupne teže plastike, ki jo vsebujejo izrabljena vozila.

1.Obdelava izrabljenih vozil se lahko izvaja zunaj Unije, če je pošiljka izrabljenih vozil v skladu z Uredbo (EU) 2024/1157.

2.Pošiljke izrabljenih vozil iz Unije v tretjo državo v skladu z odstavkom 1 štejejo za izpolnitev obveznosti in ciljev iz člena 34 le, če izvoznik izrabljenih vozil predloži dokumentarna dokazila, ki jih je odobril pristojni organ namembne države in ki dokazujejo, da je obdelava potekala v pogojih, ki veljajo za skladne z zahtevami iz te uredbe ter zahtevami glede zdravja ljudi in varstva okolja iz druge zakonodaje Unije.

črtano

Razlikovanje med rabljenimi in izrabljenimi vozili za namene izvoza

Za namene izvoza rabljenega vozila mora biti lastnik vozila zmožen carinskim organom ter vsaki fizični ali pravni osebi, ki jo zanima uvoz zadevnega vozila, predložiti dokumentacijo, da vozilo ni izrabljeno vozilo. Ta dokumentacija zajema veljavno potrdilo o tehničnem pregledu ali, če to potrdilo ni na voljo, oceno, ki jo je opravil pristojni organ, odgovoren za potrdila o tehničnem pregledu, na podlagi meril iz Priloge I. V primeru suma, da bi rabljeno vozilo lahko bilo izrabljeno vozilo, lahko pristojni organi zahtevajo, da lastnik vozila predloži dodatno dokumentacijo, da zadevno vozilo ni izrabljeno vozilo.

1.Od [Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] so rabljena vozila za izvoz predmet nadzora in zahtev iz tega oddelka.

(a)niso izrabljena vozila, kot je določeno v členu 37;

črtano

črtano

1.Carinski organi pred sprostitvijo rabljenih vozil za izvoz elektronsko in samodejno prek elektronskih sistemov iz člena 45 preverijo, da je vozilo na podlagi identifikacijske številke vozila in informacij o državi članici zadnje registracije tehnično brezhibno oziroma ni izrabljeno vozilo v skladu s členom 37.

2.Kadar informacije, predložene ali dane na voljo carinskim organom, ne ustrezajo informacijam v nacionalnih registrih vozil in nacionalnih elektronskih sistemih o tehnični brezhibnosti v skladu z odstavkom 1, carinski organi zadevnega vozila ne sprostijo v izvoz in o tem prek teh sistemov obvestijo zadevno fizično ali pravno osebo.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev glede skladnosti iz odstavka 2 o posebnih pogojih, ki jih tretja država uvoza uporablja za uvoz rabljenih vozil ter so povezani z varstvom okolja in varnostjo v cestnem prometu, kadar zadevna tretja država o takih pogojih uradno obvesti Komisijo. Ti pogoji so preverljivi glede na informacije, ki so na voljo v elektronskih sistemih iz člena 45(1).

1.Kadar carinski organi sumijo, da rabljeno vozilo za izvoz morda ne izpolnjuje zahtev iz tega oddelka, nemudoma začasno prepovejo sprostitev navedenega rabljenega vozila v izvoz, dokler ne pridobijo vseh potrebnih informacij za končno odločitev. Prav tako nemudoma obvestijo pristojne organe o začasni prepovedi in posredujejo vse ustrezne informacije, potrebne za ugotovitev, ali rabljeno vozilo izpolnjuje zahteve iz te uredbe in se lahko sprosti v izvoz.

3.Carinski organi po vsaki sprostitvi rabljenega vozila v izvoz obvestijo pristojni organ države članice, v kateri je bilo zadevno vozilo registrirano v času izvoza, o navedeni sprostitvi v izvoz. Pristojni organ države članice to informacijo zabeleži v nacionalnem registru vozil.

1.Elektronski sistem MOVE-HUB, ki ga je razvila Komisija, se uporablja za izmenjavo in preverjanje identifikacijske številke vozila ter informacij o registraciji in tehnični brezhibnosti vozil med nacionalnimi registri vozil in elektronskimi sistemi držav članic s podatki o tehnični brezhibnosti ter za medsebojno povezovanje z okoljem enotnega okenca EU za carino, kadar je to potrebno za kontrole in zahteve iz tega oddelka.

Komisija do ... [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v mesecu po 18 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ureditve za izvajanje funkcionalnosti sistema MOVE-HUB iz odstavka 2, vključno s tehničnimi vidiki, potrebnimi za medomrežno povezovanje nacionalnih elektronskih sistemov s sistemom MOVE-HUB, pogoji povezave s sistemom MOVE-HUB, podatki, ki jih morajo posredovati nacionalni sistemi, in obliko za prenos navedenih podatkov prek medomrežno povezanih nacionalnih sistemov.

(c)drugih obratov in gospodarskih subjektov, ki lahko obdelujejo izrabljena vozila ali prodajajo rabljene nadomestne dele in sestavne dele, odstranjene iz izrabljenega vozila.

3.Države članice izvajajo redne inšpekcijske preglede tudi v zvezi z izvozom rabljenih vozil, da preverijo skladnost s členom 38.

1.Države članice v zvezi z vsemi ustreznimi pristojnimi organi, vključenimi v izvrševanje te uredbe, vzpostavijo učinkovite mehanizme, ki navedenim organom omogočajo sodelovanje in usklajevanje na nacionalni ravni v zvezi z razvojem in izvajanjem politik izvrševanja in dejavnosti, povezanih s spremljanjem registracije vozil, odjavo registracije, začasno prepovedjo in razveljavitvijo registracije, izginulimi vozili, potrdili o uničenju ter izvozu rabljenih vozil ter preprečevanjem nezakonite obdelave in izvoza izrabljenih vozil.

Države članice dvostransko in večstransko sodelujejo med seboj, da bi olajšale preprečevanje in odkrivanje nezakonitega ravnanja z izrabljenimi vozili ter njihovega izvoza in obravnavale vprašanje izginulih vozil. Prek sistema za elektronsko izmenjavo iz člena 45 si izmenjujejo ustrezne informacije o registraciji, odjavi registracije, začasni prepovedi in razveljavitvi registracije vozil. Izmenjujejo si tudi ustrezne informacije o pooblaščenih obratih za obdelavo ter izvajalcih popravil in vzdrževanja, ki nimajo dovoljenja kot pooblaščeni obrati za obdelavo, ter o drugih obratih in gospodarskih subjektih, ki lahko opravljajo postopke v zvezi z obdelavo izrabljenih vozil. V okviru vzpostavljenih struktur si izmenjujejo izkušnje in znanje o izvršilnih ukrepih.

(a)spodbude, uvedene za pospeševanje ponovne uporabe, ponovne izdelave in obnove delov in sestavnih delov v skladu s členom 33, ter njihov učinek;

Komisija pregleda poročila, ki jih predložijo države članice, ter pripravi in objavi poročila o prejetih informacijah, da bi ocenila izvajanje te uredbe v državah članicah in olajšala izmenjavo informacij o dobrih praksah, ki se uporabljajo v državah članicah.

(i)metodologijo za določanje količine in teže delov, sestavnih delov in materialov, odstranjenih za namene iz odstavka 1, točke (g), (h), (i) in (ma);

(b)format poročanja Komisiji iz odstavkov 1, 2 in 3 ter format poročila o preverjanju kakovosti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo do ...[Urad za publikacije: vstavite datum = prvi dan v mesecu po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2).

(Ne zadeva slovenske različice.)

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(4), 6(2), 6(3), 6(4), 7(3), 9(7), 11(3), 12(3), 21(2), 22(4), 27(4), 38(7) in 40(3) [končni seznam se ob koncu pogajanj posodobi] se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [Urad za publikacije: vstavite datum = datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz členov 5(4), 6(2) 6(3), 6(4), 7(3), 9(7), 11(3), 12(3), 21(2), 22(4), 27(4), 38(7) in 40(3) [končni seznam se ob koncu pogajanj posodobi] lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 5(4), 6(2), 6(3), 6(4), 7(3), 9(7), 11(3), 12(3), 21(2), 22(4), 27(4), 38(7) in 40(3) [končni seznam se ob koncu pogajanj posodobi], začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.Komisija do 31. decembra 203* [Urad za publikacije: vstavite datum = zadnji dan v letu po 95 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pregleda uporabo te uredbe in njen vpliv na okolje, zdravje ljudi in delovanje enotnega trga ter o tem pripravi poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi poročilu priloži zakonodajni predlog o spremembi ustreznih določb te uredbe.

(a)potrebe po razširitvi področja uporabe te uredbe, zlasti določb poglavij II in III ter oddelka II poglavja IV, na vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e, kot so opredeljena v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 168/2013, ter vozila kategorij M2, M3, N2, N3 in O, kot so opredeljena v členu 4(1) Uredbe (EU) 2018/858;

1.Vozilo je nepopravljivo, kadar izpolnjuje eno ali več naslednjih meril:

(a)je razrezano na kose ali razstavljeno za ponovno uporabo delov ali pa se več ne uporablja kot vozilo;

črtano

(c)je zgorelo do točke, kjer je motorni prostor ali potniški prostor povsem uničen;

(Ne zadeva slovenske različice.)

(e)s tehničnega vidika ni mogoče popraviti ali zamenjati enega ali več od naslednjih sestavnih delov vozila:

(f)njegovi strukturni in varnostni sestavni deli imajo tehnične napake, ki jih ni mogoče odpraviti in pri katerih je poškodba tako velika, da popravilo ali zamenjava tehnično ni izvedljiva, ne da bi bila pri tem ogrožena trajna konstrukcijska celovitost vozila ali varnost v cestnem prometu.

črtano

črtano

črtano

Kot dodatna utemeljitev za določitev, ali je rabljeno vozilo izrabljeno vozilo, se lahko pri posamezni oceni uporabijo tudi naslednja merila:

(b)ni mogoče ugotoviti, kdo je lastnik;

črtano

(d)ni ustrezno zaščiteno pred poškodbami med skladiščenjem, prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem;

(e)predano je bilo v obdelavo pooblaščenemu zbirnemu mestu ali pooblaščenemu obratu za obdelavo odpadkov;

1.Netehnični opis načrtovanih ukrepov za zagotovitev, da vozila ves čas proizvodnje izpolnjujejo pravne zahteve iz členov 4 do 7.

(b)preverjanje, ali so informacije, prejete od dobaviteljev, popolne;

črtano

3.Informacije o predpostavkah o obstoječih tehnologijah obdelave ob koncu življenjske dobe, ustreznem tehnološkem napredku na področju tehnologij obdelave ob koncu življenjske dobe in naložbah v zmogljivosti takih tehnologij;

5.Seznam ukrepov, ki se jih proizvajalec zaveže izvesti za zagotovitev, da se obdelava izrabljenih vozil izvede v skladu s to uredbo, s posebnim poudarkom na:

(a)ukrepih za lažje nedestruktivno odstranjevanje delov, navedenih v delu C Priloge VII;

(b)ukrepih, ki v sodelovanju z izvajalci ravnanja z odpadki ali raziskovalnimi inštituti prispevajo k razvoju tehnologij recikliranja materialov in sestavnih delov, ki se uporabljajo v vozilih, za katere take tehnologije niso splošno dostopne v komercialnem obsegu;

črtano

(d)ukrepih za reševanje izzivov, ki jih predstavlja uporaba materialov in tehnik, ki ovirajo enostavno razstavljanje ali zelo otežujejo recikliranje;

črtano

črtano

Preden se začnejo uporabljati členi 4 do 7, se v strategiji krožnosti pojasni, kako proizvajalec izpolnjuje zahteve glede krožnosti iz Direktive 2005/64/ES.

1.Proizvajalci vsakih pet let zagotovijo posodobitev strategije krožnosti.

2.Posodobljena strategija krožnosti vključuje pomembne novosti in zlasti naslednje:

(a)opis, kako so bili izvedeni ukrepi iz dela A, in če eden ali več ukrepov iz strategije ni bilo izvedenih, obrazložitev razlogov za to;

(b)oceno učinkovitosti ukrepov iz dela A;

(c)informacije o pomembnih spremembah v zasnovi in proizvodnji, ki jih je proizvajalec izvedel za izboljšanje krožnosti vozil.

črtano

1.Baterije za električna vozila in baterije za lahka vozila, vgrajene v vozilo:

(a)številka originalne opreme;

(a)številka originalne opreme;

(b)številka originalne opreme;

(a)številka originalne opreme;

(c)tehnična navodila za dostop, odstranitev in zamenjavo, vključno z možnostjo odjave ali ločitve dela iz identifikacijske številke vozila izrabljenega vozila in po potrebi njegove ponovne registracije v informacijskem sistemu proizvajalca vozila, da se omogoči njegova namestitev v drugo vozilo; šifriranjem in programsko opremo, potrebno za aktivacijo nadomestnih delov in sestavnih delov za delovanje v drugem vozilu, po potrebi z uporabo diagnostičnih orodij več blagovnih znamk in zalednega strežnika proizvajalca vozila za popravljeno vozilo;

črtano

(b)klimatske naprave in hladilna sredstva se obdelajo v skladu z Uredbo (EU) 2024/573;

1.Baterije za električna vozila, kot so opredeljene v členu 3, točka 14, te uredbe, in baterije za lahka vozila, kot so opredeljene v členu 3, točka 11, Uredbe (EU) 2023/1542, vključno z njihovimi krmilnimi sistemi, vgrajenimi polnilniki za električna vozila in ohišjem, če je v vozilu;

3.baterije SLI, kot so opredeljene v členu 3, točka 12, Uredbe (EU) 2023/1542, in prenosne baterije, kot so opredeljene v členu 3, točka 9, Uredbe (EU) 2023/1542;

črtano

11.neposredno dostopni deli informacijsko-razvedrilnega sistema;

črtano

15.posode za gorivo;

črtano

črtano

črtano

(i)del ali sestavni del vsebuje vse ustrezne dele;

(ii)ocena poškodbe, zmanjšane funkcionalnosti ali zmogljivosti in popravil, potrebnih za ponovno vzpostavitev stanja, v katerem bi bil del ali sestavni del lahko primeren za ponovno izdelavo ali obnovo;

(iii)vizualni pregled pokaže, da zaradi korozije ni ovirana funkcionalnost dela ali sestavnih delov.

črtano

2.sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov (npr. katalizatorji, filtri za delce), če ti deli niso zajeti v garanciji, v kateri je navedeno, da je del skladen s sorodnim tehničnim pregledom, kot je določeno v členu 4 Direktive 2014/45/EU.

(Ne zadeva slovenske različice.)

1.Za zagotovitev skladnosti s členom 28(3) te uredbe se izrabljena vozila lahko zdrobijo skupaj z drugimi odpadki le, če:

2.Poročilo o masni bilanci analize vzorca o kakovosti in količini frakcij, nastalih pri obdelavi (izstopne frakcije), za reprezentativno konfiguracijo obdelave, ki ga predloži neodvisni organ.

1.Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za razširjeno odgovornost proizvajalca predloži naslednje informacije:

7.Ime in naslov imetnika ali lastnika dostavljenega vozila.