P10_TA(2025)0196Nova vizija za zavezništvo evropskih univerzResolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2025 o novi viziji za zavezništva evropskih univerz (2025/2036(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 13 o svobodi umetnosti in znanosti ter člena 14 o pravici do izobraževanja;

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 UL L 189, 28.5.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/817/oj.,

–ob upoštevanju študije z dne 11. septembra 2023 z naslovom EU funding programmes 2021-2027 in culture, media, education, youth and sports: first lessons, challenges and future perspectives – Erasmus+ (Programi financiranja EU za obdobje 2021–2027 na področjih kulture, medijev, izobraževanja, mladine in športa: prve izkušnje, izzivi in prihodnje perspektive – Erasmus+), ki je bila izvedena za Odbor za kulturo in izobraževanje,

–ob upoštevanju študije z dne 20. julija 2023 z naslovom Early implementation of four 2021–2027 EU programmes: Erasmus+, Creative Europe, European Solidarity Corps and Citizens, Equality, Rights and Values (Strand 3) (Zgodnje izvajanje štirih programov EU za obdobje 2021–2027: Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Evropska solidarnostna enota ter program Državljani, enakost, pravice in vrednote (sklop 3)), ki je bila izvedena za Odbor za kulturo in izobraževanje,

–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. maja 2021 o pobudi o evropskih univerzah – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju,

–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. in 15. decembra 2017,

–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2018 o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora,

–ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 18. novembra 2019 o nadaljnjem razvijanju evropskega izobraževalnega prostora za podporo v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja UL C 389, 18.11.2019, str. 1.,

–ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 29. novembra 2021 o novem evropskem programu za izobraževanje odraslih 2021–2030 UL C 504, 14.12.2021, str. 9.,

–ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 13. maja 2024 z naslovom „Evropa in mobilnost“ – priložnosti za učno mobilnost za vsakogar UL C, C/2024/3364, 14.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3364/oj.,

–ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. februarja 2025 za priporočilo Sveta o programu politike evropskega raziskovalnega prostora za obdobje 2025–2027 (COM(2025)0062),

–ob upoštevanju Priporočila Sveta (EU) 2021/2122 z dne 26. novembra 2021 o Paktu za raziskave in inovacije v Evropi UL L 431, 2.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2021/2122/oj.,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2022 o evropski strategiji za univerze (COM(2022)0016),

–ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. aprila 2024 o dobri praksi projektov zavezništev evropskih univerz (pilotni projekt II),

–ob upoštevanju poročila Komisije o rezultatih in preobrazbenem potencialu pobude Evropske univerze Evropska komisija: Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo idr., Report on the outcomes and transformal potential of the European Universities Initiative (Poročilo o rezultatih in preobrazbenem potencialu pobude Evropske univerze), Urad za publikacije Evropske unije, 2025, https://data.europa.eu/doi/10.2766/32313.,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2024 z naslovom Načrt za evropsko diplomo (COM(2024)0144),

–ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. marca 2024 (SWD(2024)0074), priloženega sporočilu Komisije COM(2024)0144, predloga Komisije z dne 27. marca 2024 za predlog priporočila Sveta o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju (COM(2024)0147) in predloga Komisije z dne 27. marca 2024 za priporočilo Sveta o privlačnih in trajnostnih poklicnih poteh v visokošolskem izobraževanju (COM(2024)0145),

–ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. decembra 2024 z naslovom Report on the final outcomes of the Erasmus+ policy experimentation projects: European degree (label) and institutionalised EU cooperation instruments (Poročilo o končnih rezultatih projektov Erasmus+ za eksperimentiranje s politikami: evropska diploma (znak) in institucionalizirani instrumenti sodelovanja EU) (SWD(2024)0291),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2025 z naslovom Unija spretnosti (COM(2025)0090),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2025 z naslovom Strateški načrt za izobraževanje na področju STEM: spretnosti za konkurenčnost in inovacije (COM(2025)0089),

–ob upoštevanju vmesnega pregleda evropskega izobraževalnega prostora iz leta 2023,

–ob upoštevanju ministrskega sporočila iz Rima, sprejetega 19. novembra 2020 na ministrski konferenci evropskega visokošolskega prostora,

–ob upoštevanju dokumenta z naslovom Principles, Guidelines and Indicators of the Social Dimension of Higher Education (Načela, smernice in kazalniki socialne razsežnosti visokošolskega izobraževanja), ki ga je 9. januarja 2024 objavila delovna skupina za socialno razsežnost za obdobje 2021–2024 v okviru skupine za spremljanje bolonjskega procesa,

–ob upoštevanju neodvisnega poročila na visoki ravni o prihodnosti enotnega trga, ki ga je pripravil Enrico Letta, z naslovom Much more than a market – Speed, Security, Solidarity: Empowering the Single Market to deliver a sustainable future and prosperity for all EU Citizens (Mnogo več kot le trg – hitrost, varnost, solidarnost: krepitev enotnega trga za trajnostno prihodnost in blaginjo vseh državljanov EU), ki je bilo objavljeno aprila 2024,

–ob upoštevanju poročila Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti, ki je bilo objavljeno septembra 2024,

–ob upoštevanju poročila o raziskavah in inovacijah z naslovom Align, act, accelerate – Research, technology and innovation to boost European competitiveness (Uskladiti, ukrepati, pospešiti – raziskave, tehnologija in inovacije za povečanje evropske konkurenčnosti), ki ga je pripravila skupina neodvisnih strokovnjakov pod vodstvom Manuela Heitorja in je bilo objavljeno oktobra 2024,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2022 o izvajanju ukrepov za vključevanje v okviru Erasmus+ 2014–2020 UL C 32, 27.1.2023, str. 58.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto UL C 385, 22.9.2021, str. 2.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 – mikrokvalifikacije, individualni izobraževalni računi in učenje za trajnostno okolje UL C 479, 16.12.2022, str. 65.,

–ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A10-0135/2025),

A.ker so kakovostno izobraževanje in usposabljanje ter akademsko sodelovanje osnovni pogoji za doseganje strateške avtonomije Evropske unije, spodbujanje vrednot EU Kot je zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah., boj proti pomanjkanju strokovno usposobljene delovne sile s privabljanjem in zadrževanjem talenta ter spodbujanje konkurenčnosti z vodilnimi svetovnimi univerzami na podlagi razvoja človeškega kapitala, odpornosti in blaginje;

B.ker je pomen, ki ga imajo akademski krogi in univerze za konkurenčno, odporno in avtonomno Evropsko unijo, poudarjen v poročilu Maria Draghija o prihodnosti evropske konkurenčnosti, poročilu Enrica Lette o prihodnosti enotnega trga in poročilu Manuela Heitorja o vmesni oceni programa Obzorje Evropa;

C.ker razdrobljenost visokošolskega izobraževanja in raziskav EU zmanjšuje njeno zmožnost, da zaščiti svojo suverenost, spodbuja svoje vrednote in uveljavlja svoj vpliv na svetovni ravni; ker bi lahko z večjim povezovanjem izboljšali strateški položaj EU;

D.ker je v kompasu za konkurenčnost poudarjeno, kako pomembni so visokokakovostno izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje za zapolnitev vrzeli v spretnostih in delovni sili;

E.ker je Erasmus+ vodilni program EU, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi in na mednarodni ravni, obenem pa spodbuja mobilnost in akademsko sodelovanje; ker bi večje povezovanje programa Erasmus+ in drugih že obstoječih programov EU, kot je Obzorje Evropa, prispevalo k doseganju teh ciljev in omogočalo celovitejši pristop k visokošolskemu izobraževanju;

F.ker imajo zavezništva evropskih univerz večrazsežnosten namen, začenši z oblikovanjem skupnih učnih načrtov, nato z vzpostavitvijo meduniverzitetnih kampusov z močno evropsko razsežnostjo, ki spodbuja mobilnost študentov, udeležencev vseživljenjskega učenja in raziskovalcev, pa tudi akademskega in neakademskega osebja, ter s spodbujanjem še bolj preobrazbenih sprememb v visokošolskem izobraževanju v državah članicah in sodelujočih državah za resnično konkurenčen evropski izobraževalni prostor;

G.ker je akademska svoboda osrednje načelo poslanstva in dejavnosti univerz, kot je zapisano v členu 13 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in priporočilu Unesca z dne 11. novembra 1997 o statusu učnega osebja v visokošolskem izobraževanju; ker je ta svoboda bistvena za blaginjo demokratičnih družb ter jo je zato treba še naprej varovati in spodbujati;

H.ker zavezništva evropskih univerz, ki omogočajo nemoteno mobilnost študentov, raziskovalcev ter akademskega in neakademskega osebja v EU in drugod, izboljšujejo raziskave, inovacije in izobraževanje na enotnem trgu in so zato ključna za uresničevanje „pete svoboščine“, kot je opisano v poročilu Enrica Lette;

I.ker se visokošolske ustanove v Evropi spoprijemajo z izzivi pri nadnacionalnem sodelovanju, zlasti pri financiranju, pa tudi s precejšnimi razlikami v nacionalni in regionalni zakonodaji, pravnem statusu in strukturah upravljanja ter pogodbenimi ovirami za izmenjavo znanja;

J.ker je pobuda Evropske univerze uspešna ter presega pričakovanja glede sodelovanja in udejstvovanja; ker je bil cilj oblikovanja 20 zavezništev, določen v sklepih Sveta iz leta 2017, presežen, saj je bilo oblikovanih 65 zavezništev, ki zajemajo več kot 570 univerz in več kot 2 200 zunanjih partnerjev, ne da bi bila za to dodeljena dodatna proračunska sredstva in dano kakršno koli jamstvo glede nadaljevanja financiranih projektov;

K.ker so bila sedanja zavezništva izbrana na petih konkurenčnih odprtih razpisih, osredotočenih na kakovost, odličnost, akademske dosežke, vključevalnost in pravično geografsko pokritost;

L.ker je pobuda Evropske univerze ključni instrument za oblikovanje celovitega, konkurenčnega in vključujočega evropskega izobraževalnega prostora, ki se bo lahko odzival na svetovne izzive, ter za krepitev evropske identitete, kulture in vrednot;

M.ker so zavezništva dokazala, da imajo preobrazbeni potencial za posodobitev visokošolskih sistemov držav članic, saj imajo vodilno vlogo pri izobraževanju nove generacije mobilnih evropskih študentov in prispevajo k najsodobnejšim raziskavam; ker so univerze iz več zavezništev ključne zagovornice in nosilke zakonodajnih sprememb v svojih državah;

N.ker 23 držav članic zavezništva zdaj sofinancira iz nacionalnih proračunov;

Aktualno stanje, izzivi in ovire

1.priznava, da so visokošolske ustanove toplo sprejele pobudo Evropske univerze in so ji zavezane ter da pobuda prispeva k odpravljanju ovir za regionalno, čezmejno in mednarodno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju, kot so razdrobljeno financiranje, razlike v sistemih akreditacije in pravne ovire;

2.poudarja, da so projekti mobilnosti, oblikovanje skupnih učnih načrtov in sodelovanje med univerzami v Evropi ključni za izpolnjevanje potreb na strateških področjih ter za večanje občutka pripadnosti Evropi in spoštovanja vrednot EU, hkrati pa ohranjajo raznolikost in bogatost Evropske unije;

3.ugotavlja, da so zavezništva močno orodje za izvajanje in napredek bolonjskega procesa; poudarja, da imajo zavezništva učinek vzvoda na preobrazbene procese v visokošolskem izobraževanju, saj uvajajo in spodbujajo inovativne pristope ter nove metode za sodelovanje, ustvarjajo priložnosti in izboljšujejo dostopnost študentov;

4.poudarja, da se zavezništva razlikujejo po upravljanju ter obravnavanih temah in vsebinah, pa tudi po velikosti in lokaciji sodelujočih univerz; ugotavlja, da v zavezništvih uspešno sodelujejo številne univerze iz srednje velikih mest, podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij, kar pomeni, da je pobuda dostopna in vključujoča; poudarja, da enak pristop za vse ni primeren za zavezništva; ugotavlja, da je za boj proti begu možganov in privabljanje mednarodnih talentov ključno, da v zavezništvih sodelujejo univerze iz vse Evrope, hkrati pa to neprecenljivo prispeva k evropski enotnosti in povezovanju;

5.pozdravlja, da so študenti vključeni v strukture upravljanja zavezništev, kar mladim omogoča, da znatno in dejansko vplivajo na njihov razvoj, saj udeležba mladih v demokratičnih postopkih odločanja prispeva k temu, da so zavezništva bolj usmerjena v prihodnost, hkrati pa se obravnavajo praktični izzivi, s katerimi se srečujejo študenti; poudarja, da je treba udejstvovanje študentov uskladiti s študentskimi organizacijami, da bo sodelovanje deležnikov pregledno, pravično in vključujoče;

6.poudarja, da imajo zavezništva potencial in strokovno znanje, s katerim lahko univerzam pomagajo pri reševanju socialno-ekonomskih izzivov; poudarja tudi, da je treba v dejavnosti zavezništev kot medsektorski element vključiti družbeni učinek; poziva k jasnim strategijam, da bi zagotovili in spremljali dostopnost in vključevanje udeležencev z manj priložnostmi Kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021. v vse dejavnosti zavezništev, zlasti z odpravo ovir za mobilnost in preprečevanjem vseh oblik diskriminacije v skladu z listino Erasmus za terciarno izobraževanje;

7.pozdravlja pilotne projekte, namenjene uvedbi evropske diplome in/ali pravnega statusa; vendar poudarja, da zavezništva ne bi smela biti edini instrument za inovacije v visokošolskem izobraževanju; ugotavlja, da bi morala imeti zavezništva možnost, da se specializirajo in so prožna pri svojih projektih;

8.pozdravlja rezultate šestih projektov Erasmus+ za eksperimentiranje s politikami o evropski diplomi in znaku evropske diplome, ki jih je izvedlo 21 zavezništev Delovni dokument služb Komisije SWD(2024)0291.; priznava, da ima skupni okvir za evropske diplome, ki temelji na evropskih merilih, jasno dodano vrednost, saj je korak k priznavanju stopenj izobrazbe in diplom na ravni EU; priznava, da bi s takim priznavanjem na ravni EU povečali mobilnost in kakovost izobraževanja, okrepili okvir za sodelovanje, spodbujali širše sodelovanje v nadnacionalnih študijskih programih ter povečali prepoznavnost in konkurenčnost evropskega visokošolskega izobraževanja po svetu;

9.ugotavlja, da bi moral biti znak evropske diplome dostopen tudi vsem drugim skupnim univerzitetnim programom in dopolnjevati nacionalna ogrodja kvalifikacij, ki bi jih bilo treba po potrebi prilagoditi, ne da bi pri tem ustvarili dodatno upravno breme;

10.je trdno prepričan, da lahko zavezništva izboljšajo evropski visokošolski prostor in tako utrejo pot enotnemu območju akreditacije na ravni EU; je prepričan tudi, da je to nujni korak k doseganju evropske avtonomije, saj se številne evropske visokošolske ustanove, kot so tiste, ki podeljujejo magisterije iz poslovne administracije (MBA), še vedno zanašajo na ameriške akreditacijske agencije;

11.pozdravlja, da se je precej povečalo število projektov mobilnosti, v katere so vključeni študenti, udeleženci vseživljenjskega učenja in raziskovalci ter akademsko in neakademsko osebje z univerz, ki sodelujejo v zavezništvih, v primerjavi z drugimi projekti mobilnosti programa Erasmus+;

12.vendar ugotavlja, da prvotni cilj, tj. doseči nemoteno mobilnost 50 % študentov v sodelujočih zavezništvih, še ni bil dosežen in da bo brez ustreznih mehanizmov financiranja še naprej izziv; je zato zaskrbljen, da bi si lahko sheme mobilnosti zavezništev in splošna mobilnost univerz v okviru programa Erasmus+ konkurirali, saj imajo ista omejena sredstva, cilji glede mobilnosti zavezništev pa so višji od ciljev splošne mobilnosti v okviru programa Erasmus+; zato poziva Komisijo, naj prouči navedene zahteve;

13.je zelo zaskrbljen zaradi groženj, ki že pretijo akademski svobodi v več delih sveta, tudi v nekaterih državah članicah in tretjih državah, ki sodelujejo v programu Erasmus+;

14.poudarja, da morajo zavezništva podpirati vrednote EU, demokratično odpornost in institucionalno avtonomijo ter spodbujati aktivno državljanstvo; poudarja vlogo, ki jo imajo kot večstranski in večkulturni učni prostori;

15.pozdravlja pobude, ki temeljijo na vrednotah, kot je solidarnostno sodelovanje z Ukrajino, ter svetovni doseg zavezništev in njihovo vlogo pri pripravah na pristop držav kandidatk iz vzhodnega sosedstva in z Zahodnega Balkana;

16.pozdravlja pobudo unija spretnosti, zlasti prihajajoči predlog o prihodnjih naložbenih poteh in jasnem pravnem statusu zavezništev, saj bodo tako univerze, zlasti tiste iz tretjih držav, lažje začele izvajati in vodile evropske projekte, združevale vire, povečale svojo avtonomijo, zmanjšale upravna bremena, privabile financiranje in razširile svojo strukturo upravljanja, kar bo prispevalo tudi k institucionalizaciji čezmejnega sodelovanja;

17.poudarja, da imajo univerze, vključno z zavezništvi, ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju z dokazi podprte znanosti, večanju zaupanja v demokratični diskurz, spodbujanju sodelovanja na podlagi vrednot EU ter pri večanju svoje privlačnosti in privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja za študente, akademsko osebje in raziskovalce iz tretjih držav;

18.pozdravlja ustanovitev izkustvene skupnosti za zavezništva evropskih univerz FOREU4ALL; poudarja, da ima ključno vlogo pri razširjanju inovacij zavezništev na širšo akademsko skupnost, saj univerze in visokošolske ustanove, ki niso del zavezništev, ne bi smele biti prezrte; opozarja, da bi morale politike in pobude koristiti celotnemu visokošolskemu sistemu;

19.priznava, da imajo pomembno vlogo tudi druge mreže v visokošolskem izobraževanju, ki združujejo širši spekter evropskih univerz, ne glede na to, ali sodelujejo v zavezništvu; poudarja, da se te mreže dopolnjujejo z zavezništvi in lahko utrejo pot zakonodajnim spremembam na nacionalni ravni;

20.poudarja, da poslanstvo univerz zajema vse štiri vidike kvadrata znanja, in sicer izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo; poudarja tudi, da je treba zavezništva tesno uskladiti s trgom dela, da bi se spoprijeli s pomanjkanjem strokovno usposobljene delovne sile in izzivi na področju konkurenčnosti v Evropi;

21.je zlasti zaskrbljen, ker v zavezništvih glede na sedanji okvir ni raziskovalnih in inovacijskih stebrov, kar preprečuje, da bi sodelovanje med univerzami v zavezništvih doseglo svoj polni potencial;

Priporočila

22.spodbuja zavezništva, naj poglobijo povezavo med izobraževanjem in raziskavami; poudarja, da imajo zavezništva velik potencial za oblikovanje čezmejnih mrež odličnosti raziskovalcev ter za izmenjavo in širjenje znanja na ravni EU in drugod, zlasti na področjih STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika), tudi na področjih, ki so za EU strateškega pomena;

23.poudarja, da se mora strateška vizija zavezništev univerz upoštevati v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi se čim bolj povečala njihov potencial in vpliv; poziva Komisijo, naj oceni vsako zavezništvo, da bi jim zagotovila podporo in prilagojene rešitve pri njihovem prihodnjem razvoju;

24.spodbuja Komisijo, države članice in zavezništva, naj preidejo s „projektne miselnosti“ na dolgoročno, preobrazbeno sodelovanje, tako da uvedejo pristop k financiranju, ki bo omogočal ta prehod; poudarja, da je treba omogočiti nadaljnji razvoj zavezništev; poudarja tudi, da je treba namesto kvantitativnih ciljev določiti kvalitativne cilje s poudarkom na preobrazbenem učinku za evropski izobraževalni prostor;

25.poudarja, da sedanja zavezništva potrebujejo usklajeno, trajnostno in predvidljivo financiranje; poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi prihodnje razpise omejili na nadaljevanje uspešnih zavezništev ter jim tako omogočili, da se še tesneje povežejo in nadgradijo svoje dosežke; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo postopek prijave in poročanja čim enostavnejši; se zavzema za hiter postopek podaljšanja uspešnih zavezništev, da bi jim zagotovili nadaljnje financiranje brez prekomernega upravnega bremena;

26.priznava, kako pomembno je, da je pobuda Evropske univerze glede na sedanji okvir še naprej del programa Erasmus+; obenem poziva Komisijo, naj prouči, ali bi lahko v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027 ustvarili prilagojeno rešitev za financiranje zavezništev evropskih univerz, ki bi omogočala oblikovanje ločenega programa, da bi zavezništvom omogočili strateško načrtovanje, udeležbo v dolgoročnih pobudah in trajno sodelovanje;

27.poziva države članice, naj se zavežejo sofinanciranju zavezništev iz nacionalnih proračunov, Komisija pa naj predstavi celovito naložbeno strategijo za zavezništva, da bodo lahko izpolnila svoje štiridelno poslanstvo; ugotavlja, da bi morala ta strategija vključevati sinergije s programi EU, kot so Obzorje Evropa, Evropski sklad za konkurenčnost, Evropski socialni sklad plus in Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi optimizirali vire, preprečili podvajanje, izboljšali vzajemno delovanje in sodelovanje ter ohranili njihovo konkurenčnost;

28.poudarja, da se za doseganje dejanskega in trajnega uspeha v smislu kakovosti, odličnosti in vključevanja podpora za zavezništva ne sme financirati zgolj iz proračuna EU, temveč tudi z usklajenimi prispevki iz nacionalnih, regionalnih, lokalnih in zasebnih virov, če lahko zagotovijo avtonomijo visokošolskih ustanov in zaščitijo akademsko svobodo;

29.poudarja, da je lahko tesnejše povezovanje zavezništev z zasebnim sektorjem vzajemno koristno; spodbuja partnerstva in strukturirano sodelovanje med univerzami in podjetji, da bi ustvarili povezane sisteme, ki bodo spodbujali inovacije ter tehnično in strokovno usposabljanje na visoki ravni, obenem pa lajšali prehod študentov na trg dela ter preusposabljanje in izpopolnjevanje oseb zunaj visokošolskega izobraževanja;

30.poudarja, da je treba povečati internacionalizacijo zavezništev, tudi v skladu s strategijo Global Gateway in partnerstvi za privabljanje talentov; ugotavlja, da so zavezništva prava raven za oblikovanje partnerstev s tretjimi državami, zlasti državami kandidatkami, in lahko povečajo mednarodno razsežnost programa Erasmus+, na primer prek programa Erasmus Mundus; poziva Komisijo in zavezništva, naj poskrbijo, da bodo vsi vključeni partnerji spoštovali vrednote EU in načelo akademske svobode, pa tudi listino Erasmus za terciarno izobraževanje;

31.ugotavlja, da zavezništva preskušajo inovativne načine poučevanja in pridobivanja znanja, kot so evropske učne poti, mikrodokazila, kombinirana učna mobilnost in samodejno priznavanje kvalifikacij; poudarja, da je treba vlagati v varno digitalno infrastrukturo in okrepiti že obstoječe pobude, kot je evropska študentska izkaznica;

32.poudarja, da je treba utrditi interoperabilnost računalniških sistemov ter uskladiti evropske in nacionalne politike, da bi ustvarili prave virtualne evropske meduniverzitetne kampuse; spodbuja večje sodelovanje med zavezništvi, da bi omogočili varno in interoperabilno identifikacijo študentov, vpis predmetov ter izmenjavo potrdil o opravljenih obveznostih, pa tudi naložbe v integracijo novih izobraževalnih tehnologij;

33.poudarja, da je treba razširiti uporabo mikrodokazil na podlagi dobre prakse, da bi zavezništva vključili v širše učno okolje ter povezali njihovo delo z drugimi ustanovami za neformalno učenje; ugotavlja, da lahko usposabljanje in izpopolnjevanje, priznana z mikrodokazili, olajšata prožno revizijo, razširitev in posodobitev univerzitetnih diplom;

34.poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi v morebitne prihodnje razpise dodali merila v zvezi s temami, povezanimi z evropsko strateško avtonomijo in konkurenčnostjo, kot so odpornost, energija, podnebne spremembe, digitalni prehod in digitalne spretnosti ter obramba, pri tem pa upoštevali glavne cilje, ki so spoštovanje vrednot EU, odličnost v izobraževanju in inovacije;

35.poudarja, da morajo imeti zavezništva ustrezne strukture in zmogljivosti za podpiranje prehoda iz akademskih krogov v gospodarstvo, da bi prispevala k uresničevanju ambicij EU glede strateške avtonomije; poziva Komisijo, naj z ukrepi, kot so olajšanje skupnega zaposlovanja akademskega osebja in raziskovalcev ter razvoj in uporaba skupnih zmogljivosti, odpravi ovire za učinkovito souporabo in združevanje skupnih virov in znanja;

36.poudarja, da so potrebne učinkovite in dostopne kampanje za ozaveščanje in obveščanje o zavezništvih evropskih univerz, da bi spodbujali večjo udeležbo, zlasti na lokalni ravni in med študenti, saj je pobuda trenutno slabo poznana;

37.poziva madžarsko vlado, naj spoštuje pravno državo in vrednote EU ter izvede potrebne reforme, da bi lahko madžarski študenti, učitelji in raziskovalci z javno financiranih univerz izkoristili program Erasmus+, vključno z zavezništvi v okviru pobude Evropske univerze;

°

° °

38.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.