P10_TA(2025)0197Izvajanje in poenostavitev pravil notranjega trga EU za okrepitev enotnega trgaResolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2025 o izvajanju in poenostavitvi pravil notranjega trga EU za okrepitev enotnega trga (2025/2009(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. februarja 2025 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2025 – Skupaj naprej: drznejša, enostavnejša in hitrejša Unija (COM(2025)0045),

–ob upoštevanju političnih usmeritev za mandat Komisije 2024–2029, ki jih je novoizvoljena predsednica Komisije predstavila 18. julija 2024,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. februarja 2025 z naslovom Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi (COM(2025)0047),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2025 z naslovom Kompas za konkurenčnost za EU (COM(2025)0030),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2025 z naslovom Letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2025 (COM(2025)0026),

–ob upoštevanju poročila Maria Draghija z dne 9. septembra 2024 o prihodnosti evropske konkurenčnosti,

–ob upoštevanju poročila Enrica Lette z dne 10. aprila 2024 z naslovom Veliko več kot trg,

–ob upoštevanju poročila Saulija Niinistöja z dne 30. oktobra 2024 z naslovom Varnejši skupaj – krepitev evropske civilne in vojaške pripravljenosti;

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2023 o 30. obletnici enotnega trga: pregled dosežkov in pogled na prihodnji razvoj UL C 214, 16.6.2023, str. 8.,

–ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A10‑0151/2025),

A.ker je EU eden največjih gospodarskih blokov na svetu s približno 450 milijoni prebivalcev; ker je zagotavljanje konkurenčnega, namenu primernega in poenostavljenega regulativnega okolja bistveno za krepitev položaja EU v svetu, spodbujanje dolgoročne rasti, zaupanja in varstva potrošnikov ter inovacij in za dokončanje dvojnega prehoda;

B.ker je Komisija določila cilja, da se do leta 2029 za vsa podjetja zmanjšajo upravni stroški za 25 %, za mala in srednja podjetja (MSP) pa za 35 %; ker Komisija v sporočilu z naslovom Enostavnejša in hitrejša Evropa poudarja, da so potrebne hitre in vidne izboljšave s pametnejšim pravnim urejanjem, učinkovitejšim izvajanjem in boljšim sodelovanjem deležnikov; ker bi morala biti ta prizadevanja zasnovana tako, da bi koristila podjetjem, potrošnikom in družbi na splošno, in sicer z izboljšanjem dostopa do trga, zmanjšanjem nepotrebnih bremen in zagotovitvijo enakih konkurenčnih pogojev ob hkratnem spoštovanju temeljnih političnih ciljev ter visokih socialnih in okoljskih standardov EU;

C.ker so bili v poročilih Maria Draghija in Enrica Lette razdrobljenost notranjega trga, regulativna zapletenost in nedosledno izvajanje pravil EU opredeljeni kot glavne ovire za konkurenčnost enotnega trga EU; ker Mario Draghi v svojem poročilu pravi, da bi lahko spodbujanje stabilnejšega in predvidljivejšega regulativnega okolja s poudarkom na potrebnih in sorazmernih zakonodajnih ukrepih prispevalo h krepitvi konkurenčnosti EU;

D.ker je v ugotovitvah iz poročila Saulija Niinistöja o poenostavitvi in okrepitvi obrambne industrije EU poudarjena strateška potreba po racionalizaciji predpisov v ključnih sektorjih, da bi zmanjšali razdrobljenost, pospešili javno naročanje in izboljšali dobavo ter tako podprli obrambne industrije in državam članicam omogočili uresničevanje ciljev glede bistvene porabe za obrambo ter spodbudili varnost in konkurenčnost EU;

E.ker letno poročilo o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2025 ter pregled enotnega trga in konkurenčnosti vsebujeta pomembne informacije o trenutnem stanju enotnega trga, poslovnem ozračju in sektorski konkurenčnosti; ker je sektor storitev še vedno manj povezan kot sektor blaga; ker nezadostna harmonizacija še vedno ovira opravljanje čezmejnih storitev, zlasti s strani malih in srednjih podjetij; ker zadnji statistični podatki kažejo, da je čas za pridobitev dovoljenja za odprtje in delovanje podjetja v EU še vedno precej daljši kot v konkurenčnih regijah, kar ovira naložbe in inovacije https://single-market-economy.ec.europa.eu/publications/2025-annual-single-market-and-competitiveness-report_sl; https://documents1.worldbank.org/curated/en/600621587713071010/pdf/Doing-Business-in-the-European-Union-2020-Greece-Ireland-and-Italy.pdf; https://www.weforum.org/stories/2024/09/wind-energy-permitting-processes-europe/.;

F.ker regulativna razdrobljenost, zapletenost in prekrivanje ter nedosledno izvajanje pravil notranjega trga EU ustvarjajo neupravičene ovire in nepotrebna upravna bremena, ki nesorazmerno vplivajo na MSP, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonska podjetja, ki predstavljajo 99 % podjetij EU, to pa omejuje njihovo zmogljivost za inovacije, naložbe, širitev, učinkovito konkuriranje in sodelovanje v čezmejnih dejavnostih na enotnem trgu in na svetovnih trgih; ker so preizkus za MSP ter boljše izvajanje in poenostavitev pravil EU, kjer je to potrebno in upravičeno, bistveni za zagotovitev sorazmernosti v pravnem okviru; ker Mario Draghi v svojem poročilu poudarja, da je vrzel v konkurenčnosti EU tudi posledica premajhne uspešnosti velikih podjetij, in ker so uspešna podjetja na notranjem trgu, ki zajemajo vrednost tudi s svetovnih trgov, bistvena za ustvarjanje blaginje za EU in njene državljane;

G.ker bi bilo treba zanesljivo izvrševanje pravil enotnega trga, tudi s hitrejšimi in učinkovitejšimi postopki za ugotavljanje kršitev, šteti za bistveno za zagotavljanje lojalne konkurence in zaupanja podjetij ter za varstvo potrošnikov pred posledicami razdrobljenosti trga in manjše izbire; ker bi se morala prizadevanja za izboljšanje, racionalizacijo in poenostavitev zakonodajnega okvira EU osredotočiti tudi na izboljšanje kakovosti, jasnosti in skladnosti, zmanjšanje razdrobljenosti pri izvajanju pravil EU ter zagotavljanje, da je zakonodaja lahko razumljiva organom in vsem deležnikom;

H.ker so v kompasu za konkurenčnost in delovnem programu Komisije za leto 2025 določeni ambiciozni cilji politike, namenjeni krepitvi odpornosti enotnega trga, zmanjšanju upravnega bremena in uskladitvi regulativnega okvira s primeri dobre prakse na svetovni ravni; ker je pomembno industrijsko strategijo EU še bolj povezati s strategijo enotnega trga, da bi okrepili konkurenčnost gospodarstva EU, tudi s podpiranjem razvoja in uvajanja čistih in strateških tehnologij;

I.ker bi bilo treba v prizadevanjih za poenostavitev regulativnega okolja na notranjem trgu EU upoštevati stališča podjetij, sindikatov, potrošnikov, akterjev civilne družbe, akademskih krogov in drugih zadevnih deležnikov, da bi zagotovili, da bodo politike EU podpirale gospodarsko rast in kakovostna delovna mesta ter ustvarile pozitivno okolje za zasebne naložbe in inovacije ter za doseganje ciljev politike, kot so trajnostnost, digitalizacija in varstvo potrošnikov, in sicer s celovitimi, preglednimi in vključujočimi javnimi posvetovanji, pri čemer se posebna pozornost nameni posebnim potrebam in pogledom MSP in zagonskih podjetij, pa tudi drugih deležnikov z omejenimi zmogljivostmi, ter tako zagotovi, da prizadevanja za poenostavitev ne kaznujejo zgodnjih akterjev ali odpravijo spodbud za podjetja, usmerjena v inovacije;

J.ker neupravičene nacionalne ovire za prosti pretok blaga in storitev ogrožajo delovanje enotnega trga ter bi jih bilo treba zato obravnavati in preprečevati; ker je Mednarodni denarni sklad ocenil, da so ovire na notranjem trgu v EU enakovredne 45-odstotni carinski stopnji na področju proizvodnje in 110-odstotni carinski stopnji na področju storitev; ker taka razdrobljenost slabi konkurenco, ovira produktivnost in rast ter nesorazmerno vpliva na mala in srednja podjetja;

K.ker ozemeljske omejitve dobave močno vplivajo na enotni trg, mala in srednja podjetja ter kupno moč državljanov EU, saj po podatkih Komisije ozemeljske omejitve dobave potrošnike v EU letno stanejo več kot 14 milijard EUR;

Krepitev enotnega trga za povečanje konkurenčnosti in svetovnega vpliva EU

1.poudarja, da EU zaostaja v smislu svetovne konkurenčnosti, zlasti v nekaterih sektorjih; priznava, da so pomanjkljivosti pri izvajanju, regulativna razdrobljenost in nepotrebna upravna bremena med poglavitnimi dejavniki, zaradi katerih EU zaostaja pri naložbah, inovacijah, ustvarjanju delovnih mest in poslovnih priložnostih; poudarja, da spodbujanje, racionalizacija in poenostavitev pravil ter pravilno in pravočasno izvajanje ter učinkovito izvrševanje skupnih pravil krepijo enotni trg in tako povečujejo konkurenčnost, gospodarsko blaginjo, zaposlovanje, razvoj znanj in spretnosti, kakovostna delovna mesta, visoke okoljske standarde in inovacije;

2.priznava, da je treba za zagotovitev blaginje EU izboljšati regulativno skladnost in zmanjšati nepotrebna upravna bremena za podjetja, zlasti za manjša in zagonska podjetja; zato vztraja, da je treba odstraniti trenutne ovire za rast, ustvarjanje delovnih mest in naložbe ter vire usmeriti v spodbujanje inovacij in podpiranje rasti, obenem pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje, ki temeljijo na visokih socialnih in okoljskih standardih; izpostavlja, da bi bilo treba mobilizirati zasebne naložbe, in poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju stroškov zagotavljanja skladnosti za MSP prek digitalnih orodij in ciljno usmerjenih odstopanj; poudarja, da je treba prilagojene določbe za MSP pospremiti z reformami, s katerimi se odpravijo trdovratne ovire, s katerimi se soočajo podjetja v fazi širitve, obenem pa večjim podjetjem omogočiti, da poslujejo in tekmujejo čez meje in na mednarodni ravni;

3.poudarja, da so večja harmonizacija, racionalizirani postopki ter pravilno izvajanje, učinkovita uporaba, skladnost, spremljanje in izvrševanje zakonodaje EU bistveni za pravilno delovanje enotnega trga in doseganje ključnih ciljev politik EU; pozdravlja cilje Komisije, da poveča konkurenčnost, inovacije in produktivnost s poenostavitvijo, racionalizacijo ter boljšim izvajanjem in izvrševanjem pravil EU; poziva Komisijo, naj v jasnih rokih konkretno ukrepa na podlagi priporočil iz poročil Maria Draghija, Enrica Lette in Saulija Niinistöja;

Racionalizirana pravila, boljše izvajanje in zanesljivo izvrševanje za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje

4.poudarja, da sta regulativna racionalizacija in poenostavitev namenjeni olajšanju postopkov skladnosti ob hkratnem spoštovanju temeljnih ciljev politike EU, zagotavljanju, da niso ogroženi socialni in okoljski standardi ter digitalne pravice in varstvo potrošnikov, ter skrbi za stabilno in predvidljivo regulativno okolje za podjetja, ki vsem zagotavlja pravno jasnost in varnost; poudarja, da morajo konkurenčnost in inovacije, zlasti v okoliščinah sedanje krize življenjskih stroškov, prinesti rezultate, ki bodo koristili potrošnikom; poudarja, da bi morala poenostavitev okrepiti tudi dolgoročne cilje EU, vključno z digitalizacijo gospodarstva, zelenim prehodom in varstvom potrošnikov, obenem pa zagotoviti tehnološko nevtralnost;

5.meni, da je dobro delujoč enotni trg, na katerem se pravila pravilno, dosledno in učinkovito izvajajo in izvršujejo, skupna odgovornost institucij EU in držav članic; poudarja, da čezmerno prenašanje direktiv EU in razdrobljeno izvrševanje pravil EU še vedno ovirata enotni trg ter nesorazmerno obremenjujeta MSP in zagonska podjetja; zahteva, naj Komisija zagotovi ustrezno izvrševanje pravil EU v vseh državah članicah na harmoniziran način, da bi se odpravile čezmejne ovire; zato poziva države članice, naj obravnavajo čezmerno prenašanje in poskrbijo za pregledno in pravočasno objavo nacionalnih izvedbenih ukrepov ter preprečijo nedosledno izvajanje zakonodaje EU, hkrati pa priznava, da imajo države članice pravico, da ohranijo ali uvedejo nacionalne ukrepe pod pogoji, določenimi v Pogodbah; poziva k okrepljenemu sodelovanju med obstoječimi organi iz različnih držav članic ter med nacionalnimi regulativnimi organi in regulativnimi organi EU; spodbuja Komisijo, naj države članice podpre pri bolj usklajenem izvajanju zakonodaje EU z nadaljnjim spodbujanjem strukturiranih izmenjav in vzajemnega učenja, tudi z organizacijo delavnic o prenosu ter razvojem in uporabo primerjalnih orodij in praks;

6.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sedanja in prihodnja zakonodaja ostala sorazmerna in podjetjem ne bo nalagala dodatnega nepotrebnega bremena, hkrati pa poskrbi, da bo dosegla svoje cilje, ter naj v svoje ustrezne zakonodajne pobude vključi klavzulo o zgodnjem pregledu, ne da bi s tem povečala upravna bremena; meni, da bi morale klavzule o pregledu – onkraj splošne učinkovitosti zakonodaje – služiti posebej za oceno učinka zakonodaje na konkurenčnost EU in da bi jih bilo treba uporabljati za ocenjevanje potrebe po reviziji teh relevantnih zakonodajnih aktov, ki po nepotrebnem ovirajo konkurenčnost; priporoča, da se v takih pregledih oceni tudi digitalna pripravljenost zakonodaje in njena prilagodljivost inovacijam; poziva Komisijo, naj vzpostavi in uporablja jasno metodologijo in preprosto izhodišče za zmanjšanje bremena ter za merjenje in spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, kar bo omogočilo učinkovito ukrepanje in odgovornost; priznava, da je doseganje tehtnega zmanjšanja upravnih bremen skupna odgovornost institucij EU in držav članic ter da si je treba za to prizadevati ob polnem spoštovanju osrednjih političnih ciljev EU; poziva sozakonodajalca, naj zagotovita, da bo zakonodaja EU ciljno usmerjena, sorazmerna in ustrezala svojemu namenu ter da se bodo v vseh fazah cikla politike spoštovala načela boljšega pravnega urejanja;

7.poziva Komisijo, naj pripravi visokokakovostne ocene učinka vseh zakonodajnih predlogov, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti, saj so te ocene sestavni del priprave zakonodaje EU in so pomembne za zagotavljanje zanesljivih pravnih aktov; poudarja, da bi bilo treba z ocenami učinka zajeti kumulativne učinke predpisov in ocenjevati interoperabilnost med novimi in obstoječimi pravili, predvsem v zvezi z zahtevami glede poročanja; vztraja, da morajo vse ocene učinka vključevati preverjanje konkurenčnosti, pri čemer posebej ocenijo učinek na MSP, zagonska podjetja in podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo ter hitro rastoče nove tehnologije; poudarja, da bi bilo treba preverjanje konkurenčnosti sistematično uporabljati za vse ustrezne zakonodajne predloge, tudi ob upoštevanju njihovega medsektorskega učinka in učinka prelivanja na nacionalni ravni, ugotovitve iz tega preverjanja pa bi bilo treba upoštevati, kot je navedeno tudi v kompasu EU za konkurenčnost; meni, da ima Odbor za regulativni nadzor pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti ocen učinka, preverjanj ustreznosti in pomembnejših vrednotenj Komisije, ter poudarja, da mora delovati pregledno in imeti sredstva ter biti neodvisen za izvajanje nepristranskega, temeljitega in kakovostnega nadzora nad vsemi ocenami učinka in zakonodajnimi predlogi Komisije ter za izražanje pomislekov v primeru manjkajočih ocen učinka; priporoča, naj se z ustreznimi sredstvi okrepijo mandat odbora in njegove zmogljivosti, da bo lahko v celoti in učinkovito opravljal svoje naloge;

8.poziva, naj se izvedejo ocene učinka pomembnih sprememb predlogov Komisije, ki jih predlagata Parlament in Svet, kot sta se sozakonodajalca že dogovorila leta 2016 Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj)., in sicer, ko je to primerno in potrebno za zakonodajni postopek, tudi ob upoštevanju časovnice zakonodajnega postopka; poziva k učinkovitemu izvrševanju določb Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter predlaga nadaljnji razvoj in uporabo metodologije za ocene učinka in preverjanje konkurenčnosti za Komisijo, Evropski parlament, Svet in države članice; poudarja, da bi morala ustrezna ocena učinka vključevati morebitne kratkoročne in dolgoročne stroške in koristi, celovito in uravnoteženo ocenjevati gospodarske, okoljske in socialne učinke ter uporabljati tako kvalitativno kot kvantitativno analizo;

9.meni, da je življenjsko pomembno preprečiti podvajanja in obravnavati nejasne opredelitve in nedoslednosti med različnimi pravnimi akti, zlasti kar zadeva zakonodajo o enotnem trgu, ki zajema blago, storitve in digitalne tehnologije, pri čemer je treba upoštevati njihove posebnosti, da se izboljšata pravna jasnost in učinkovitost; poziva Komisijo, naj prednostno obravnava ocene na teh področjih, da bi zagotovila predvidljiv in skladen pravni okvir, ki bo podjetjem omogočal dolgoročno načrtovanje in naložbe; poudarja, da je treba, preden se predlaga nova zakonodaja, dati prednost učinkovitemu izvajanju, izvrševanju in enotni uporabi obstoječega pravnega okvira;

10.poziva Komisijo, naj zagotovi bolj strukturiran, pregleden in vključujoč postopek posvetovanja z deležniki, vključno s pregledom sistema strokovnih skupin; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za okrepitev zastopanosti MSP in zagonskih podjetij ter naj se posvetovanja prilagodijo potrebam MSP in drugih deležnikov z omejenimi zmogljivostmi, tako da se omogoči dovolj časa za odziv in izboljša dostopnost, da se zagotovijo vključujoči in s podatki podkrepljeni postopki odločanja ter izboljša kakovost pravil enotnega trga; poudarja, da je krepitev sodelovanja deležnikov, vključno z ustrezno geografsko zastopanostjo, bistvenega pomena za poglobitev enotnega trga, zagotavljanje njegovega učinkovitega delovanja in odražanje njegove raznolikosti; poudarja ključno vlogo civilne družbe v postopku odločanja, saj zagotavlja pluralnost stališč ter pošteno in uravnoteženo zastopanost; podpira vzpostavitev rednih dialogov o izvajanju, tudi s socialnimi partnerji;

11.poziva Komisijo, naj razvije mehanizem za določitev jasnih rokov za objavo smernic in izvršilnih ukrepov pred začetkom veljavnosti uredb, da bi preprečila regulativno negotovost in zamude pri izvajanju; vztraja, naj bodo takšne smernice pripravljene na vključujoč in uravnotežen način ter služijo kot orodje za lažje doseganje skladnosti, ne pa da postanejo dodatno breme; poleg tega poudarja, da bi morale biti te smernice jedrnate in jasne, zlasti za mala in srednja podjetja; zahteva, naj se zakonodaja na drugi stopnji, kot so delegirani in izvedbeni akti, uporablja le za tehnične zadeve ter naj zagotavlja jasne časovnice in dovolj dolge roke za obveščanje gospodarskih subjektov ter naj bo skladna z mandatom, ki ga določita sozakonodajalca;

12.poudarja pomen zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi pri spodbujanju inovacij in zagotavljanju prihodnjega vodilnega položaja EU v ključnih panogah; poziva Komisijo in sozakonodajalca, naj zagotovijo, da bodo prihodnji predpisi zasnovani tako, da bodo podpirali inovacije in vedno uveljavljali visoke standarde; predlaga, naj se v prihodnje predpise, ki bodo vplivali na inovativne sektorje, kjer je to primerno, vključijo regulativni peskovniki, pri čemer naj se posebna pozornost nameni koristim MSP in zagonskih podjetij; se zavzema za vzpostavitev inovacijskih središč EU po vseh državah članicah;

13.pozdravlja imenovanje komisarja za izvajanje in poenostavitev; poziva, naj ima komisar ustrezna sredstva in pooblastila, da v sodelovanju s kolegijem komisarjev poskrbi za pravilno izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU in poenostavitev v posameznih sektorjih; poziva vse komisarje, naj sistematično ocenjujejo potrebe po racionalizaciji in izvajanju na svojih področjih politike ter tesno sodelujejo in se usklajujejo, da bi zagotovili skladnost in dosegli oprijemljive rezultate pri poenostavitvi in racionalizaciji; poziva Komisijo, naj še naprej predstavlja predloge za poenostavitev in racionalizacijo zakonodaje o enotnem trgu, kjer je to potrebno in utemeljeno z ocenami učinka; poudarja, da bi morali novi predlogi poenostavitve izboljšati regulativno skladnost in ohraniti pravno predvidljivost za podjetja ter ne bi smeli ogroziti dogovorjenih ciljev politike;

14.ugotavlja, da je Komisija sicer izboljšala odkrivanje in odpravljanje kršitev zakonodaje EU, vendar je izvrševanje pravil EU in odpravljanje kršitev na enotnem trgu še vedno predolgotrajno; poziva Komisijo, naj opravlja svojo vlogo varuhinje Pogodb, tako da v celoti izkoristi svoja izvršilna pooblastila, vključno z začenjanjem postopkov za ugotavljanje kršitev, ko je to potrebno, da bi zagotovila pravočasno, dosledno in učinkovito izvajanje pravil enotnega trga, tudi s pregledom svojih postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi zagotovila hitrejše, bolj samodejne in predvidljive odzive; priporoča razširitev postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi obravnavali sistemske kršitve pravil enotnega trga; poudarja, da se je treba spoprijeti z regulativno razdrobljenostjo, ki ogroža enake konkurenčne pogoje in pravno varnost, ter obenem priznati, da imajo države članice, kar zadeva izvajanje direktiv, diskrecijsko pravico, določeno v Pogodbah;

Izkoristek celotnega potenciala enotnega trga

15.spodbuja Komisijo in države članice k učinkovitejši in doslednejši uporabi obstoječega nabora orodij za zagotavljanje skladnosti in sodelovanje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izboljša obstoječe instrumente izvrševanja in sodelovanja, kot so SOLVIT, kontaktne točke za proizvode in projektna skupina za uveljavljanje enotnega trga, da bi odpravila težave pri delovanju enotnega trga; poleg tega jo spodbuja, naj popiše orodja, mehanizme in postopke za pripravo zakonodajnih in nezakonodajnih pobud ter spremlja in uveljavlja spoštovanje zakonodaje EU, da bi izboljšala njihovo skladnost, odpravila podvajanje ter jih utrdila in racionalizirala, na podlagi tega popisa pa naj razmisli tudi o razširitvi obstoječih mrež in orodij; poziva izvršilne in pristojne organe v državah članicah, naj tesneje sodelujejo in se vzajemno podpirajo, da bi odpravili neupravičeno regulativno razdrobljenost ter dosegli bolj racionalno in usklajeno izvajanje pravil enotnega trga, ki bi ustrezalo svojemu namenu, ter podpira vzpostavitev platform za usklajevanje na nacionalni ravni, da bi omogočili učinkovito in skladno izvajanje in prenos pravil EU;

16.poudarja pomembno vlogo prostega pretoka storitev pri sprostitvi gospodarskega potenciala in ugotavlja, da integracija v tem sektorju ostaja šibkejša kot v sektorju blaga, saj je obseg čezmejnih storitev na enotnem trgu premajhen; poudarja, da je treba torej zagotoviti dosledno uporabo direktive o storitvah Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2006/123/oj)., saj je bil z njenim izvajanjem njen zastavljeni cilj le delno dosežen, in sicer zaradi vztrajnih neupravičenih ovir, ki imajo različne oblike in še zlasti obremenjujejo mala in srednja podjetja ter omejujejo zmožnost za čezmejno opravljanje storitev; ugotavlja, da ima storitveni sektor v nedavno objavljeni strategiji enotnega trga pomembno vlogo; poziva k novim pobudam in učinkovitim ciljno usmerjenim ukrepom v sektorjih, ki so ključni za enotni trg, da bi odpravili še vedno prisotne neupravičene ovire in pospešili povezovanje trgov, ne da bi ogrozili socialne standarde, ob tem pa ohranili regulativno skladnost in preprečili razdrobljenost pravil enotnega trga;

17.priznava, da se postopek obveščanja iz direktive o storitvah ne uporablja dovolj; poziva države članice, naj sistematično, pravočasno in pregledno uporabljajo postopke obveščanja iz direktive o storitvah in direktive o preglednosti enotnega trga Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1. ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/1535/oj).;

18.poziva Komisijo, naj predlaga učinkovite zakonodajne in nezakonodajne instrumente, da bi preprečila nove ovire na enotnem trgu, kadar je to potrebno in upravičeno;

19.poziva Komisijo, naj preuči različne metode za odpravo ozemeljskih omejitev pri ponudbi, tudi omejitev, ki jih ne predpisuje zakonodaja, kot so nesorazmerne jezikovne zahteve za označevanje proizvodov, saj gre za trdovratne ovire, ki zmanjšujejo konkurenco in vplivajo na življenjske stroške;

20.ugotavlja, da je poenostavitev upravnih postopkov, kot sta licenciranje in izdaja dovoljenj, ter zagotavljanja skladnosti bistvena za zmanjšanje stroškov in pravne negotovosti, zlasti za mala in srednja podjetja; poudarja, da bi poenostavljeni postopki malim in srednjim podjetjem omogočili učinkovitejše delovanje na enotnem trgu;

21.ugotavlja, da nedoslednost pri izvajanju, izvrševanju in usklajevanju pravil EU ovira učinkovito delovanje enotnega trga in bi lahko negativno vplivala na prosto gibanje delavcev in strokovnjakov; poudarja, da lahko upravne ovire in nedosledno priznavanje kvalifikacij prispevajo k pomanjkanju delovne sile in spretnosti ter oslabijo konkurenčnost EU; poziva Komisijo, naj še naprej ocenjuje uporabo direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2005/36/oj). v državah članicah in opredeli ukrepe za odpravo nedoslednosti v postopkih priznavanja; poudarja, da je treba racionalizirati samodejne postopke in hitre mehanizme, da se olajša priznavanje poklicnih kvalifikacij, zlasti v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo pravila enotnega trga za prosto gibanje delavcev v skladu z veljavnimi socialnimi standardi v državah članicah, hkrati pa poudarja, da je treba odpraviti neupravičene ovire; odločno podpira digitalizacijo obrazca A1, ki je potreben v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/883/oj)., v vseh državah članicah, da se racionalizirajo postopki za opravljanje čezmejnih storitev;

22.meni, da ima enotni trg odločilno vlogo v času krize, če države članice ukrepajo usklajeno; glede na to meni, da bo pri usklajevanju pomemben nedavno sprejeti Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti Uredba (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti) (UL L, 2024/2747, 8.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2747/oj)., da bi preprečili pomanjkanje in poskrbeli za nemoteno delovanje enotnega trga, tudi prosti pretok osnovnega blaga in storitev po vsej EU;

23.opozarja na pomen skupnih standardov za delovanje enotnega trga; poudarja, da je pomembno zaščititi standardizacijski sistem EU, hkrati pa ga izboljšati, če so bile ugotovljene težave, in ohraniti njegovo operativno celovitost;

24.poziva Komisijo, naj opredeli in zmanjša nepotrebno breme poročanja z usmerjenimi ukrepi, kot so podaljšanje intervalov poročanja, odprava odvečnih obveznosti in zagotavljanje sorazmernosti v zahtevah za posamezne sektorje, ne da bi to škodovalo ciljem politik, ki naj bi bili doseženi s temi zahtevami; ponovno poudarja, da je treba uskladiti obveznosti poročanja, ki izhajajo iz različnih zakonodajnih aktov EU; poudarja pomen načela „najprej pomisli na male“, prilagojenih pristopov za mala in srednja ter zagonska podjetja in spodbujanja digitalnega poslovnega okolja, ki ga omogočajo zaupanja vredne digitalne identitete, varna izmenjava podatkov in pravno priznana digitalna obvestila; poudarja, kako pomembno je spoštovati načelo „samo enkrat“, da bi racionalizirali postopke skladnosti, in ponovno opozarja, da je treba uskladiti oblike poročanja in digitalne vmesnike med državami članicami, kjer je to izvedljivo; poudarja, da so upravičene in sorazmerne zahteve za poročanje potrebne za ustrezno spremljanje in zagotavljanje skladnosti s sprejetimi pravili ter posledično za učinkovito izvrševanje in boljše zbiranje podatkov, ki so podlaga za prihodnje pobude politike;

25.poudarja, da je cilj novega zakonodajnega okvira izboljšati notranji trg za blago in poostriti pogoje za dajanje številnih različnih proizvodov na trg EU; poziva Komisijo, naj ga revidira, da bo primeren za prihodnost in da ga bo mogoče prilagoditi novim geopolitičnim izzivom ter zahtevam digitalnega in zelenega prehoda, kar bo prispevalo k splošni konkurenčnosti enotnega trga EU;

26.je seznanjen z novo pravno ureditvijo na ravni EU (tako imenovano 28. pravno ureditvijo), ki jo namerava predlagati Komisija, da bi ustvarila poslovno okolje, ki bo spodbujalo rast in razvoj malih in srednjih podjetij, tudi manjših in inovativnih podjetij, ter svetovno konkurenčnost EU; ugotavlja, da bi lahko nova ureditev olajšala razvoj in uporabo evropske poslovne denarnice;

Sprejemanje digitalizacije in umetne inteligence za rast in upravljanje

27.pozdravlja preverjanje ustreznosti zakonodajnega pravnega reda na področju digitalne politike, ki ga načrtuje Komisija; zahteva, naj Komisija oceni in pojasni zakonodajni okvir in medsebojni vpliv obstoječih pravnih aktov EU, kot so akt o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj)., splošna uredba o varstvu podatkov Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj)., akt o umetni inteligenci Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj)., uredba o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju Uredba (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju (UL L, 2024/900, 20.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/900/oj)., direktiva o odgovornosti za proizvode Direktiva (EU) 2024/2853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o odgovornosti za proizvode z napako in razveljavitvi Direktive Sveta 85/374/EGS (UL L, 2024/2853, 18.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/2853/oj). ter pravila o elektronskem poslovanju in kibernetski varnosti, ter vpliv med temi akti in prihodnjimi zakonodajnimi pobudami, preden jih Komisija sprejme; vztraja, da je treba v ta proces vključiti regulatorje, mreže nacionalnih organov in deležnike, ter poudarja, da bi morali rezultate uporabiti za opredelitev morebitnih prekrivajočih se in nasprotujočih si določb ter morebitnih konfliktov pri izvrševanju in odpravljanje teh pomanjkljivosti; poleg tega bi moral privesti do boljšega usklajevanja med izvršilnimi organi v državah članicah in notranjimi službami Komisije ter večji sposobnosti podjetij za naložbe in inovacije v EU; vztraja, naj Komisija zagotovi, da se vsi zakoni, sprejeti in uvedeni v njenem mandatu 2019–2024, pravilno in dosledno izvajajo in uporabljajo v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj v primerih, ko je to potrebno in utemeljeno z ocenami učinka, v predvideni digitalni sveženj vključi predloge za poenostavitev, da bi povečali skladnost, pravno jasnost in predvidljivost za vse deležnike, ne da bi ogrozili dogovorjene cilje politike;

28.je seznanjen s prihodnjim poročilom Komisije o medsebojnem vplivu akta o digitalnih storitvah in drugih pravnih aktov ter jo spodbuja, naj v tem poročilu pojasni, kakšen je medsebojni vpliv te uredbe in drugih pravnih aktov, med drugim kako odpraviti morebitno podvajanje pravil, da bi podprla učinkovito izvajanje in izvrševanje digitalnih pravil EU ter zagotovila pravno varnost ponudnikom storitev, uporabnikom, potrošnikom in regulativnim organom;

29.poudarja, da bi morala digitalna politika, zlasti v zvezi z novimi in zelo kompleksnimi tehnologijami, slediti iterativnemu pristopu in upoštevati orodja, kot so strukturiran dialog s podjetji in drugimi zadevnimi deležniki, sourejanje in regulativni peskovniki, da se z mislijo na inovacije oblikujejo praktična in sorazmerna pravila, primerna za prihodnost, ter preprečijo nenamerne posledice in ocenijo posledice nedavno sprejetih pravnih aktov, preden se predlagajo nove obveznosti; opozarja na pomen skupnih standardov za delovanje digitalnega enotnega trga; poudarja, kako pomembna je vodilna vloga EU pri standardizaciji digitalnih tehnologij in da je čezatlantsko in mednarodno sodelovanje na tem področju odločilno, da bi zagotovili tehnološko suverenost in svetovno konkurenčnost, zlasti na novih področjih, kot so umetna inteligenca in storitve v oblaku;

30.priznava potencial digitalizacije in umetne inteligence kot ključnih orodij za povečanje konkurenčnosti EU, zmanjšanje upravnih bremen, racionalizacijo in avtomatizacijo upravnih postopkov, vključno z zahtevami glede poročanja, odobritve, izdaje dovoljenj in skladnosti, pa tudi za olajšanje vstopa na trg in ocenjevanje veljavne zakonodaje; poudarja, da je treba spodbujati uvajanje teh ključnih orodij, da bi povečali regulativno učinkovitost ter podprli boljše izvajanje in spremljanje zakonodaje o enotnem trgu; ugotavlja, da različna raven digitalizacije za uprave v državah članicah predstavlja čezmejno oviro;

31.meni, da bi morala biti elektronska orodja in portali standard za vse zahteve glede poročanja in upravne zahteve, ter predvideva njihovo vključitev v digitalno točko „vse na enem mestu“; poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost digitalne točke „vse na enem mestu“ z razširitvijo enotnega digitalnega portala, da bi podjetjem olajšala dostop do informacij, upravnih postopkov in pomoči, državljanom in podjetjem, zlasti malim in srednjim, pa ponudila več spletnih storitev z uporabo digitalne javne infrastrukture, kot sta evropska denarnica za digitalno identiteto in prihodnja evropska podjetniška denarnica, ter zagotovila doslednost z vključitvijo teh orodij v vse ustrezne zakonodajne predloge;

32.poudarja, da je interoperabilnost pomembna za zmanjšanje upravnih bremen, zlasti da je treba uskladiti in poenostaviti obveznosti poročanja, ter poziva Komisijo, naj še naprej preučuje možnosti za izboljšave in digitalizacijo postopkov poročanja, da bi olajšala izmenjavo informacij in povečala skladnost, ne da bi preobremenila podjetja, vključno z avtomatiziranim poročanjem med podjetji in državnimi upravami; pozdravlja tehnični sistem „samo enkrat“ kot osrednje orodje za avtomatizirano čezmejno izmenjavo podatkov in zmanjšanje podvojenih bremen poročanja za podjetja; poudarja, da bi bilo treba pri vseh zahtevah za izmenjavo podatkov in poročanje misliti na digitalizacijo, da bodo lahko podatkovno vodene in avtomatizirane;

33.poziva Komisijo, naj racionalizira obstoječa orodja IT, ki so na voljo gospodarskim subjektom in ustreznim nacionalnim organom za uradno obveščanje in sporočanje informacij, na primer o nesrečah, popravljalnih ukrepih in drugih podatkih o varnosti proizvodov na enotnem trgu; poudarja, da bi bilo treba razviti enotno orodje IT, da bi skrajšali čas in zmanjšali stroške ter povečali skladnost in izvrševanje;

34.poziva Komisijo, naj izboljša razvoj orodij za skladnost, kot so kodeksi ravnanja, tako da bodo ostala strogo v mejah osnovnih pravnih obveznosti, bodo praktično izvedljiva za podjetja vseh velikosti ter se bodo razvijala na podlagi dejanskih in pravočasnih posvetov z deležniki;

35.poudarja, da je potrebna sodobna in zanesljiva digitalna infrastruktura, ki bo omogočila uresničevanje ambicij EU na področju digitalizacije in pionirskih tehnologij; poziva k nadaljnjim naložbam v razvoj „digitalnih avtocest“, ki vključujejo čezmejna visokozmogljiva širokopasovna omrežja, koridorje 5G, varno infrastrukturo v oblaku in na robu ter interoperabilne digitalne javne storitve;

36.poziva k usklajenemu uvajanju digitalnega označevanja in digitalnega potnega lista izdelka v zakonodajo EU o proizvodih; poudarja, da bi lahko zmanjšala breme zagotavljanja skladnosti, olajšala dostop potrošnikov do točnih informacij in podprla večjezično interoperabilnost, pri čemere bi bili lahko potrošniški proizvodi še vedno opremljeni z bistvenimi varnostnimi informacijami v papirni obliki; poziva Komisijo, naj omogoči pripravo skupnih standardov in usklajenih smernic, da bi preprečili razdrobljenost in olajšali sodelovanje malih in srednjih podjetij v čezmejni trgovini;

Izboljšanje varstva potrošnikov v digitalni dobi

37.poudarja, da racionalizacija zakonodaje o varstvu potrošnikov ne bi smela znižati sedanjega visokega standarda varstva potrošnikov v EU; priznava znaten napredek pri izboljšavi pravil o varstvu potrošnikov in njihovem prilagajanju novim tehnološkim razmeram in zahtevam glede trajnostnosti; poudarja, da je treba varstvo potrošnikov še izboljšati, zlasti v zvezi z napačnimi ali zavajajočimi informacijami o proizvodih pri elektronskem poslovanju; poudarja, da je treba zakonodajo o varstvu potrošnikov učinkovito izvrševati in temeljito analizirati njen vpliv; vztraja, da bi se morale nove zakonodajne pobude osredotočiti na zapolnitev vrzeli v veljavni zakonodaji ali na nove z dokazi podprte izzive, ki jih obstoječi pravni okvir ne zajema;

38.poudarja, da je hitra širitev digitalnih platform in elektronskega poslovanja prinesla novo tržno dinamiko ter ustvarila napredne priložnosti, izzive in tveganja za uporabnike; priznava, da sta akt o digitalnih trgih Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju ter spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/1925/oj). in akt o digitalnih storitvah pomembna zakonodajna instrumenta, ki zagotavljata lojalno konkurenco, tekmovalnost in pravičnost na digitalnih platformah, hkrati pa spodbujata varnejše, zaupanja vrednejše in preglednejše digitalno okolje ter varstvo potrošnikov v digitalnem gospodarstvu, ter poziva k ustreznemu izvrševanju te tehnološke zakonodaje, da se zagotovijo resnična, avtonomna in na informacijah temelječa izbira in varstvo potrošnikov ter lojalna konkurenca;

39.ponovno poudarja, da bi morala zakonodaja o varstvu potrošnikov še naprej temeljiti predvsem na načelih in biti skladna v različnih pravnih instrumentih, vendar vsebovati bolj specifične določbe, kadar je to potrebno zaradi pravne varnosti za podjetja in potrošnike; poudarja, da je treba preprečiti pretirane ali odvečne obveznosti obveščanja, ki lahko povzročijo nepotrebno breme za podjetja, ne da bi bili zato potrošniki bolje obveščeni; poziva k sorazmernim in ciljno usmerjenim obveznostim obveščanja potrošnikov; opozarja, da po podatkih pregleda stanja razmer za potrošnike iz leta 2025 večina potrošnikov ne pozna svojih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo kampanje za večjo ozaveščenost potrošnikov;

40.poziva Komisijo, naj uporabi digitalna orodja za povečanje preglednosti in zaupanja potrošnikov v čezmejne transakcije; poziva k učinkoviti uporabi mehanizmov pravnih sredstev za potrošnike, vključno s kolektivnimi pravnimi sredstvi, in k polnemu uveljavljanju pravic potrošnikov v EU, tudi z revizijo uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2394/oj)., da bi izboljšali čezmejno izvrševanje; poleg tega poudarja, da bi se bilo treba pri reviziji omenjene uredbe poleg čezmejnega izvrševanja osredotočiti tudi na nepošteno prakso, zlasti ko gre za trgovce iz tretjih držav; ugotavlja, da je pomembno poglobiti sodelovanje med različnimi pristojnimi organi držav članic, tudi z usklajenimi projekti skupnega izvrševanja in racionalizacijo izmenjave informacij;

° °

41.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.