A.ker je Kolumbija že desetletja, še posebej pa zaradi trenutnega zaostrovanja razmer, priča trdovratni, a nestabilni dinamiki oboroženega in terorističnega nasilja, medtem ko so se varnostne razmere, javni red in humanitarne razmere nenehno slabšali, tako na podeželju kot v mestih, zaradi česar se je povečal obseg prisilnega razseljevanja, blokad, novačenja otrok in pokolov;

B.ker je trenutno stopnjevanje nasilja in terorističnih napadov kljub mirovnemu sporazumu iz leta 2016 skrb zbujajoče in tesno povezano z nezakonitimi oboroženimi skupinami, kot so Nacionalna osvobodilna vojska (ELN) in odpadniške skupine Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC), med drugim močna frakcija Segunda Marquetalia, frakcija Estado Mayor Central, ki jo vodi moški z vzdevkom Iván Mordisco, in hudodelska združba Clan del Golfo, ki še naprej širijo svoj vpliv v Kolumbiji; ker se te skupine okoriščajo s trgovino s prepovedanimi drogami, izsiljevanjem, ugrabitvami, nezakonitim rudarjenjem in čezmejnim tihotapljenjem, pri čemer prihodke uporabljajo za financiranje terorizma in napadov na civilno prebivalstvo ter se zatekajo k vse bolj dovršenim metodam, kot so brezpilotni zrakoplovi z eksplozivom; ker vojaški podatki kažejo, da je bilo leta 2024 v Kolumbiji 108 napadov z brezpilotniki, letos pa že 118; ker se droni uporabljajo tako za nastavljanje eksploziva kot za nadzor na vojaškimi enotami in območji, kjer poteka promet z drogami;

C.ker je tekoče leto zaznamovala vrsta terorističnih napadov na varnostne sile in civiliste, med drugim val pokolov januarja 2025 v Catatumbu v pokrajini Norte de Santander, ki so ga sprožili spopadi med ELN in odpadniškimi frakcijami FARC in v katerem je bilo ubitih najmanj 80 ljudi, tudi civilistov, na tisoče pa jih je bilo razseljenih; ker je do zadnjih napadov prišlo avgusta 2025, med drugim do napada z avtomobilom bombo v Caliju, tretjem največjem kolumbijskem mestu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več kot 60 pa ranjenih, ter terorističnega napada v Antioquii, kjer so odpadniki skupine FARC iz frakcije Estado Mayor Central pod vodstvom tako imenovanega Ivána Mordisca sestrelili helikopter in ubili najmanj 12 policistov, ki so uničevali nasade koke;

D.ker je bil Miguel Uribe Turbay, ugleden opozicijski senator in predsedniški kandidat iz stranke Centro Democrático, 7. junija 2025 žrtev atentata med shodom v Bogoti; ker je 11. avgusta 2025 kljub zdravniški oskrbi umrl zaradi poškodb; ker sta Uribe in njegova pravna ekipa v mesecih pred napadom pri enoti za nacionalno zaščito vložila več kot 20 uradnih zahtev za povečanje ekipe varnostnikov in opozorila na verodostojne grožnje njegovemu življenju, zadnja zahteva pa je bila vložena le dva dni pred streljanjem; ker je enota za nacionalno zaščito okrepitev varnosti večkrat zavrnila in ker so žrtev na dan atentata varovali samo trije varnostniki; ker so storilci, ki so to kaznivo dejanje načrtovali, in motivi zanj še vedno neznani;

E.ker je kolumbijska vojska 7. septembra 2025 sporočila, da je bilo v regiji Cauca, ki so jo prevzeli gverilci in preprodajalci z drogami, zajetih 72 vojakov; ker so bili pozneje izpuščeni;

F.ker so ti incidenti del vse intenzivnejših usklajenih napadov po vsej državi, ki dokazujejo, da lahko nezakonite oborožene skupine neposredno ogrožajo kolumbijske institucije in demokracijo z jasnim namenom, da bi pred volitvami leta 2026 ustvarili nestabilnost;

G.ker so predsedstvo države in drugi politični akterji z razdiralnim in agresivnim diskurzom polarizacijo še povečali; ker ta retorika ni samo prispevala k politični polarizaciji, temveč je povzročila vsesplošno obsojanje in nasilno politično ozračje; ker so pravni zastopniki senatorja Uribeja vložili uradno kazensko ovadbo zaradi netenja dvomov o njegovi demokratični legitimnosti in sklicevanja na njegovo družinsko zapuščino; ker je predsednik te obtožbe zanikal;

H.ker mamilarski karteli in mednarodne kriminalne združbe, vključno s Cártelom de los Soles in drugimi nezakonitimi skupinami v Venezueli, podpirajo terorizem, tako da oskrbujejo oborožene skupine v Kolumbiji in drugod, jim dobavljajo orožje, omogočajo finančne tokove in nudijo varna zatočišča čez mejo, kar povečuje regionalno nestabilnost ter spodkopava suverenost in demokracijo Kolumbije;

I.ker je ameriško ministrstvo za finance Cártel de los Soles, domnevno venezuelsko kriminalno mrežo, ki jo vodijo Nicolás Maduro in drugi visoki uradniki vojaškega režima, med drugim Diosdado Cabello, Jorge Rodríguez, Delcy Rodríguez in general Padrino López, uvrstilo med izrecno opredeljene mednarodne teroristične skupine zaradi njene vloge pri omogočanju terorizma, povezanega z drogami, vključno s tihotapljenjem kokaina, ki ga proizvajajo odpadniki skupine FARC, v Združene države Amerike in Evropo, materialno podporo in izrabljanjem državnih institucij za korumpiranje vojaških in pravosodnih funkcij;

J.ker je po najnovejših podatkih OZN proizvodnja kokaina v Kolumbiji rekordno visoka, kar ima verižne učinke v Latinski Ameriki, Združenih državah Amerike in Evropi;

K.ker so nekatere oborožene skupine, ki delujejo v Kolumbiji, kot je ELN, že uvrščene na seznam terorističnih organizacij EU; ker je bila skupina FARC sicer umaknjena s tega seznama, a so se zaradi spremenjenih varnostnih razmer pojavili novi nasilni akterji, ki se v skladu z merili, določenimi v pravu EU, jasno uvrščajo med teroristične organizacije; ker to vključuje odpadnike skupine FARC, zlasti frakcijo Estado Mayor Central, ki izvajajo sistematične napade na civiliste in varnostne sile, pa tudi mednarodne kriminalne združbe, kot sta Clan del Golfo in Cártel de los Soles, ki omogočajo teroristične dejavnosti ter nudijo zatočišče na drugi strani meje;

L.ker so se po „strategiji za popoln mir“ paradoksalno povečale dejavnosti teh nezakonitih skupin, organizirani kriminal pa je pridobil dodatno ozemlje in oblast na območjih, kjer je navzočnost državnih organov že od nekdaj omejena; ker si kolumbijske oblasti prizadevajo izboljšati varnostne operacije, da bi se uspešneje spopadle z nezakonitimi odpadniškimi frakcijami;

M.ker nezakonite oborožene skupine, vključno z gverilci, odpadniki in nasledniki paravojaških organizacij, nenehno kršijo mednarodno humanitarno pravo in so neposredno odgovorne za razmah nasilja in nekaznovanja v Kolumbiji, kar ima med drugim posledice za politične stranke, zagovornike človekovih pravic, novinarje in družbene voditelje; ker je tokratni val nasilja v primerjavi s prejšnjimi fazami oboroženega spopada prizadel večje število ljudi na širšem območju, ki se še povečuje;

N.ker je kolumbijska varuhinja človekovih pravic (Defensoría del Pueblo) potrdila, da je bilo v prvih petih mesecih leta 2025 v državi ubitih 81 zagovornikov človekovih pravic in družbenih voditeljev; ker sta organizaciji Global Witness and Front Line Defenders poročali, da je za zagovornike človekovih pravic Kolumbija najnevarnejša država na svetu; ker je bilo med januarjem 2024 in septembrom 2025 po vsem svetu ubitih 324 zagovornikov človekovih pravic, od tega 157 v Kolumbiji ker namerava predsedstvo predlagati zmanjšanje proračuna kolumbijskega urada varuha človekovih pravic, ki je od svoje ustanovitve leta 1992 zabeležil več kot 1500 ubojev zagovornikov človekovih pravic in drugih posameznikov; ker bo to neposredno vplivalo na varstvo človekovih pravic v državi, v kateri nasilje narašča in ki se pripravlja na odločilne volitve;

O.ker je bilo v prvi polovici leta 2025 v Kolumbiji zaradi nasilja prizadetih 1,45 milijona ljudi, kar je štirikrat več kot v istem obdobju leta 2024, več kot 70.200 ljudi pa je bilo prisilno razseljenih, kar je 30 % več kot v celotnem letu 2024; ker poročila kažejo na povečano novačenje otrok in uporabo protipehotnih min;

P.ker je observatorij Indepaz leta 2025 dokumentiral 52 pobojev s skupno 172 žrtvami, kolumbijska varuhinja človekovih pravic pa je odkrila vsaj 11 kritičnih žarišč z izrednimi humanitarnimi razmerami, ki so posledica razmaha oboroženega nasilja zaradi notranje razdrobljenosti in širitve vsaj 10 nezakonitih oboroženih skupin, ki so zdaj prisotne na več kot 73 % ozemlja te države (809 občin); ker se je glede na vojaško obveščevalno poročilo, ki ga je navedel eden od vodilnih kolumbijskih časopisov El Tiempo, število pripadnikov nezakonitih skupin v prvi polovici leta 2025 povečalo za več kot tisoč, tako da jih je zdaj po vsej državi že skoraj 22.000; ker so te skupine zdaj verjetno prisotne že v 562 občinah v 29 od 32 kolumbijskih pokrajin;

Q.ker EU in Parlament odločno podpirata mirovni proces v Kolumbiji, ki se je začel leta 2016; ker je EU znova potrdila svojo politično in finančno zavezanost temu procesu in še naprej spremlja njegovo izvajanje; ker je kolumbijsko ljudstvo predlog zavrnilo na referendumu;

R.ker je močna in demokratična Kolumbija bistvena za regionalno stabilnost in varnost v Latinski Ameriki;