(4)Povratne informacije in izkušnje na podlagi dveh let izvajanja strateških načrtov SKP v okviru sedanjega pravnega okvira SKP Unije kažejo, da so za odpravo ugotovljenih ozkih grl in zapletenosti potrebne nadaljnje omejene prilagoditve navedene zakonodaje. Posebne okoliščine, prakse in potrebe nekaterih skupin kmetov, kot so ekološki, mladi in mali kmetje ter živinorejci, v pravnem okviru SKP Unije namreč še niso dovolj upoštevane, zaradi česar države članice ne morejo različnih instrumentov prilagoditi posebnim okoliščinam, potrebam in praksam teh kmetov. Poleg tega so nekatere možnosti poenostavitve v okviru SKP, kot je uporaba pavšalnih zneskov ali poenostavljenega obračunavanja stroškov, premalo izkoriščene zaradi zapletenosti pri njihovem izvajanju in upravljanju. To lahko privede do prekrivajočih se ali dvoumnih zahtev za kmete, jim oteži dostop do podpore in ovira priložnosti za poslovni razvoj kmetov, na primer mladih in novih kmetov. Pravila so tudi nekoliko toga, kar vpliva na to, kako države članice upravljajo in spreminjajo strateške načrte SKP ter izpolnjujejo obveznosti poročanja. Breme obiskov na kmetijah in kontrol za kmete in upravne organe je treba še zmanjšati, zlasti z uvedbo učinkovitejših metodologij za ocenjevanje kakovosti in kontrole pogojenosti v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema. Odprava teh ozkih grl in togosti bi morala državam članicam pomagati pri uporabi strateških načrtov SKP, da bi čim bolj povečale priložnosti v korist kmetov in drugih upravičencev SKP, zmanjšale upravno breme in zapletenost ter bolje izkoristile nezadostna sredstva.

(6)Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje negativnih učinkov novih kriznih plačil kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah in katastrofah v skladu s členom 41a in členom 78a Uredbe (EU) 2021/2115 na enotni trg in mednarodno trgovino, bi morale države članice intervencije, v okviru katerih se ta podpora Unije odobri, zasnovati tako, da izpolnjujejo merila iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu („zelena škatla“).

(8)Glede na izjemno naravo plačila, ki bi ga kmet prejel v kriznih razmerah, potem ko je utrpel znatne izgube proizvodnje zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali drugih katastrof, in za zagotovitev skladnosti s plačili iz člena 78a Uredbe (EU) 2021/2115 se sistem pogojenosti iz člena 12 navedene uredbe ne bi smel uporabljati za dopolnilna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah v okviru neposrednih plačil iz člena 41a navedene uredbe.

(9)Cilj sistema pogojenosti, ki vključuje predpisane zahteve ravnanja ter standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP), je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva z večjo ozaveščenostjo upravičencev o potrebi po izpolnjevanju teh temeljnih standardov in zahtev. Cilj je tudi povečati skladnost SKP s cilji zakonodaje Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin in dobrobiti živali. Ker pa je kmetijska površina, ki jo upravljajo mali kmetje, ki prejemajo plačila v okviru intervencij iz člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115, majhna, uporaba sistema pogojenosti za take male kmete, ki upravljajo večino kmetij v Uniji, ne prinaša zadostnih koristi v primerjavi z znatnimi stroški ter pomeni veliko upravno breme za te kmete in nacionalne uprave. Da bi se taki stroški zmanjšali in olajšalo s tem povezano upravno breme, je primerno male kmete izvzeti iz uporabe sistema pogojenosti.

(11)Cilj standarda DKOP 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je ohranjanje trajnega travinja za ohranitev zalog ogljika. V točkah 1.7.3 in 1.9.1.1 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 je poudarjen pomen čim večje uporabe paše in pašnikov, s čimer se preprečuje preusmeritev trajnega travinja v druge rabe zemljišč in se skladno z glavnim ciljem standarda DKOP 1 ohranjajo zaloge ogljika na trajnem travinju. Namen standardov DKOP 3, 5 in 6 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti, omejevanje erozije oziroma zaščita tal v občutljivih obdobjih. Ti cilji so že doseženi s postopki obdelovanja zemlje in gojenja rastlin, ki se uporabljajo pri ekološki pridelavi rastlin, zlasti tistimi iz točke 1.9 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848. Cilj standarda DKOP 4 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 je varstvo voda pred onesnaževanjem. Podobno je cilj točk 1.5, 1.7, 1.9 in 1.10 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 zmanjšati tveganje onesnaževanja vode z omejevanjem uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini, gnojil in pesticidov ter omejitvijo gostote živali. Izkušnje so pokazale, da ima ekološko kmetovanje pozitiven učinek glede izpiranja in odtekanja hranil, zato je manj verjetno, da bi ekološki kmet ogrozil kakovost vode, s čimer je dosežen glavni cilj standarda DKOP 4. Zato bi bilo treba glede na načela in pravila iz Uredbe (EU) 2018/848 ter obstoječe prakse v okviru sistemov ekološkega kmetovanja šteti, da ekološki kmetje, katerih celotno kmetijsko gospodarstvo je certificirano v skladu Uredbo (EU) 2018/848, izpolnjujejo standarde DKOP 1, 3, 4, 5 in 6, kot to že velja za standard DKOP 7.

(13)Glede na izjemno naravo plačila, ki bi ga kmet lahko prejel v kriznih razmerah, potem ko je utrpel znatne izgube proizvodnje zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali drugih katastrof, in za zagotovitev skladnosti s plačili iz člena 78a Uredbe (EU) 2021/2115 se sistem pogojenosti iz člena 14 navedene uredbe ne bi smel uporabljati za dopolnilna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah v okviru neposrednih plačil iz člena 41a navedene uredbe.

(14)Naravne nesreče, slabe vremenske razmere in katastrofe so vse pogostejše, intenzivnejše in daljše ter znatno vplivajo na kmetijski sektor v Uniji. V Uredbi (EU) 2021/2115 je za kmete že zagotovljen sklop orodij za krepitev odpornosti in odzivanje na krizne razmere. Zaradi obsega teh razmer ter njihove nenadne in izredne narave pa je treba razširiti instrumente, ki so na voljo državam članicam. Zato je ustrezno predvideti dopolnilna krizna plačila za kmete in jih vključiti v člen 16 navedene uredbe kot novo vrsto intervencije v obliki neposrednih plačil.

(15)Člen 19 Uredbe (EU) 2021/2115 državam članicam omogoča, da zadržijo do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo kmetu, za podporo prispevku kmetov k instrumentu za obvladovanje tveganj. Država članica, ki se je odločila za to možnost, jo je morala uporabiti za vse upravičence, ki v določenem letu prejemajo neposredna plačila. Izkušnje kažejo, da to možnost uporablja le zelo malo držav članic. Razprave z državami članicami so pokazale, da je ovira za izvajanje te določbe pomanjkanje instrumentov za obvladovanje tveganja, ki jih vzpostavijo države članice ali so na voljo prek zasebnega zavarovanja in bi bili na voljo vsem kmetom, ki prejemajo neposredna plačila. Da bi se povečala uporaba možnosti iz člena 19 navedene uredbe, je treba povečati prožnost njenega izvajanja in jo prilagoditi obstoječim instrumentom za obvladovanje v državah članicah. Ta sprememba bi morala državam članicam omogočiti, da zadržijo do 3 % neposrednih plačil, ki se izplačajo samo tistim kmetom, za katere so v določenem letu na voljo sheme za obvladovanje tveganj. Države članice, v katerih bi bile sheme za obvladovanje tveganj na voljo za vse upravičence do neposrednih plačil, bi morale imeti možnost, da še naprej zadržijo do 3 % neposrednih plačil za vse take upravičence.

(21)V prvih letih izvajanja strateških načrtov SKP so naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali druge katastrofe vplivale na proizvodnjo številnih kmetov po vsej Uniji. Pričakuje se, da se bo ta trend v prihodnosti nadaljeval. Zato bi države članice morale imeti možnost, da ponudijo krizna plačila v obliki povečane neposredne dohodkovne podpore, da se omogoči hitro izplačilo nadomestila najbolj prizadetim kmetom. Da bi se ohranila spodbuda za kmete, da zavarujejo svojo proizvodnjo, bi morale države članice določiti višjo stopnjo nadomestila za tiste kmete, ki so zajeti z zavarovalno shemo ali drugim instrumentom za obvladovanje tveganj. Da bi se povečala sredstva, ki se uporabijo v podporo kmetom, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da ta krizna plačila sofinancirajo z dodatnim nacionalnim financiranjem v višini do 200 %. Vendar bi morale države članice zagotoviti, da skupno nadomestilo, ki ga prejme kmet, skupaj z drugimi oblikami podpore, financirane s sredstvi Unije ali nacionalnimi sredstvi (vključno z dodatnim nacionalnim financiranjem), zasebnim zavarovanjem ali drugimi shemami za obvladovanje tveganj ne privede do čezmernega nadomestila ali dvojnega financiranja.

(33)Za učinkovito podporo kmetom, katerih proizvodnja je utrpela škodo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali drugih katastrof, bi morale imeti države članice možnost, da krizna plačila poleg intervencij neposredne dohodkovne podpore načrtujejo tudi v okviru intervencij za razvoj podeželja. S takimi vrstami podpore bi morale imeti države članice zadostno prožnost pri načrtovanju intervencij. Vendar bi morale zagotoviti skladnost med temi intervencijami. V skladu s tem bi morale biti določbe o ciljnem usmerjanju podpore in spodbujevalnem učinku enake. Za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev Unije bi morale države članice zagotoviti, da skupno nadomestilo, ki ga prejme kmet, skupaj z drugimi oblikami podpore, financirane s sredstvi Unije ali nacionalnimi sredstvi (vključno z dodatnim nacionalnim financiranjem), zasebnim zavarovanjem ali drugimi shemami za obvladovanje tveganj ne privede do čezmernega nadomestila ali dvojnega financiranja.

(40)Člen 86(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2115 določa pravila o upravičenosti odhodkov, ki nastanejo zaradi sprememb strateških načrtov SKP, do prispevka iz EKJS oziroma EKSRP. Za poenostavitev pravil o upravičenosti odhodkov, izboljšanje sinergij med EKJS in EKSRP ter povečanje prožnosti za države članice pri določanju datumov začetka učinkovanja sprememb strateških načrtov SKP, povezanih z EKJS, je primerno dovoliti upravičenost odhodkov, ki nastanejo zaradi odobrene strateške spremembe strateškega načrta SKP, do prispevka EKJS od datuma začetka učinkovanja spremembe, ki ga določi zadevna država članica v skladu s členom 119(8) navedene uredbe, vendar ne prej kot od datuma predložitve zahtevka za spremembo Komisiji. Za druge spremembe strateških načrtov SKP, povezane z EKJS, bi morali biti odhodki upravičeni do prispevka iz EKJS od datuma uradnega obvestila Komisiji o spremembi, kot je določeno v členu 119(9) Uredbe (EU) 2021/2115, kakor se spremeni s to uredbo. Za zagotovitev skladnosti med pravili o upravičenosti do prispevka iz EKJS in EKSRP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer bi moralo biti mogoče v strateških načrtih SKP določiti, da se lahko upravičenost odhodkov, financiranih iz EKJS, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP, ki se nanašajo na dopolnilna krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a navedene uredbe, začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

(41)Za zagotovitev ustreznega financiranja novih vrst intervencij za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah iz členov 41a in 78a Uredbe (EU) 2021/2115 bi morale imeti države članice možnost, da določen delež neposrednih plačil in sredstev EKSRP rezervirajo za te vrste intervencij. Vendar bi bilo treba za zagotovitev, da je še naprej na voljo ustrezno financiranje za uresničevanje drugih prednostnih nalog SKP, ta delež omejiti na najvišji letni znesek, ki je na voljo na državo članico ter ustreza 3 % skupnega zneska neposrednih plačil in sredstev EKSRP na leto. Za spodbuditev držav članic k prednostni uporabi instrumenta iz člena 41a navedene uredbe, ki se financira s sredstvi za neposredna plačila, bi moral najvišji letni znesek, ki ga lahko država članica rezervira za to vrsto intervencije, ustrezati 4 % skupnega zneska neposrednih plačil in sredstev EKSRP na leto, če se država članica odloči, da ne bo zagotovila podpore za krizna plačila na podlagi člena 78a navedene uredbe.

(42)Nove vrste intervencij za krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a Uredbe (EU) 2021/2115in v okviru razvoja podeželja iz člena 78a navedene uredbe bi bilo treba zaradi njihove posebne narave izvzeti iz obveznosti prispevanja h kazalnikom rezultatov iz Priloge I k navedeni uredbi.

(43)Dodatno nacionalno financiranje za dopolnilna krizna plačila kmetom, zagotovljena v skladu s členom 41a Uredbe (EU) 2021/2115, bi bilo treba vključiti v Prilogo V k strateškemu načrtu SKP države članice.

(44)V členu 119(4) Uredbe (EU) 2021/2115 je predvideno, da Komisija odobri zahtevke za spremembe strateških načrtov SKP, ki jih predložijo države članice. V skladu s členom 119(9) navedene uredbe lahko države članice naredijo in začnejo uporabljati spremembe strateških načrtov SKP, povezane z intervencijami iz naslova III, poglavje IV, navedene uredbe, ki jih Komisija odobri skupaj z naslednjim zahtevkom za spremembo. Izkušnje so pokazale, da spremembe strateških načrtov SKP pogosto vsebujejo številne tehnične elemente, zaradi katerih so zapletene, obremenjujoče za države članice in povzročajo zamude pri postopkih odobritve, čeprav se strateška usmeritev načrtov ne spremeni. To ovira pravočasno in učinkovito prilagajanje strateških načrtov SKP spreminjajoči se gospodarski stvarnosti ter potrebam kmetov in drugih upravičencev v državah članicah, poleg tega pa negativno vpliva na izvajanje teh načrtov. Za poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti postopkov za spremembe, zlasti glede elementov strateških načrtov SKP, ki niso strateški, bi morala biti odobritev Komisije obvezna le za strateške spremembe strateških načrtov SKP. V ta namen bi bilo treba strateške spremembe v Uredbi (EU) 2021/2115 opredeliti kot spremembe pomembnih elementov strateških načrtov SKP, ki znatno vplivajo na strategijo in intervencijsko logiko teh načrtov, vključno s prerazporeditvami dodeljenih finančnih sredstev med EKSRP in EKJS, najvišjimi in najnižjimi dodeljenimi finančnimi sredstvi ter spremembami načrtov ciljnih vrednosti in finančnih načrtov. Države članice bi morale imeti možnost, da vse druge spremembe strateških načrtov SKP naredijo in začnejo uporabljati, ko Komisijo uradno obvestijo o njih, za te druge spremembe pa ne bi smela biti potrebna odobritev Komisije.

(53)Za dodatno nacionalno financiranje za dopolnilna krizna plačila kmetom, zagotovljena v skladu s členom 41a Uredbe (EU) 2021/2115, bi se morala uporabljati ista pravila kot za dodatno nacionalno financiranje v okviru razvoja podeželja.

(55)Priloga I k Uredbi (EU) 2021/2115 določa kazalnike vpliva, rezultatov in učinka iz člena 7 navedene uredbe. Razpredelnico Letna potrditev smotrnosti – UČINEK v Prilogi I k navedeni uredbi bi bilo treba nadomestiti, da se uvedejo kazalniki učinka, povezani z novouvedenimi vrstami intervencij in spremenjenimi vrstami intervencij, ter da se upošteva črtanje letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 s to uredbo.

(56)V Prilogi II k Uredbi (EU) 2021/2115 so za vsako vrsto intervencije iz navedene uredbe navedeni ustrezni odstavki Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu („zelena škatla“). Zato bi bilo treba v navedeno prilogo vključiti na novo uvedene vrste intervencij za krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a Uredbe (EU) 2021/2115 in v okviru razvoja podeželja iz člena 78a navedene uredbe.

(61)Izkušnje z izvajanjem kmetijske rezerve so pokazale, da je v primeru krize koristna za zagotavljanje podpore prizadetim kmetom in prispevanje k ponovni vzpostavitvi boljšega ravnovesja na trgih. Vendar se je v zadnjih letih vse bolj uporabljala za lajšanje položaja kmetov, ki so utrpeli neposredne izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof, čeprav je bil njen prvotni namen kot instrument trga financiranja osredotočiti se na izravnavo in ublažitev učinkov motenj na trgu. Glede na vse večje izzive, s katerimi se spoprijema kmetijski sektor Unije, vključno s trgovinskimi napetostmi, geopolitično negotovostjo in povečanim posrednim vplivom bolezni živali na ravnovesje na trgu, se zdi upravičeno, da se rezerva znova osredotoči na prvotni namen. Nadomestila kmetom za neposredne učinke naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof, kot so tiste, ki povzročijo fizične izgube rastlin, živali in proizvodov iz njih, bi morale obravnavati države članice, ki so odgovorne za razvoj zanesljivih strategij za obvladovanje tveganj in kriz, s finančno podporo iz svojih strateških načrtov SKP, vključno z novimi instrumenti, vzpostavljenimi s to uredbo. Ukrepe za izravnavo negativnih učinkov na kmete, ki jih povzročijo motnje na trgu, kot so tiste, ki vplivajo na cene, stroške ali prodajo, tudi kadar so posredne posledice naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof, bi bilo treba še naprej financirati iz kmetijske rezerve.

(80)Ker so bila sredstva iz kmetijske rezerve za leto 2025 že dodeljena za sektorje, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in naravne nesreče, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2025/44119, bi se moral člen 2, točka (5), te uredbe uporabljati od kmetijskega proračunskega leta 2026, tj. šele od 16. oktobra 2025.

__________________

‚trajno travinje in trajni pašniki‘ (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: trajno travinje) je zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ali, kadar se tako odločijo države članice, najmanj sedem let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ali najmanj sedem let ni bilo preorano ali obdelovano ali zasajeno z različnimi vrstami trav ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, ter, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, kot so grmičevje ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo.“;

1.Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II, razen plačil iz člena 41a, ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov DKOP, ki so določeni v strateških načrtih SKP in navedeni v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

Za kmete, katerih celotno gospodarstvo je certificirano v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta*, se šteje, da izpolnjujejo standarde DKOP 1, 3, 4, 5, 6 in 7 iz Priloge III k tej uredbi.

(6)v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice v svojih strateških načrtih SKP navedejo, da se najpozneje od 1. januarja 2025 kmetom in drugim upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II, razen plačil iz člena 41a, ali letna plačila na podlagi členov 70, 71 in 72, naloži upravna sankcija, če ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z veljavnimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji ali obveznostmi delodajalca, ki izhajajo iz pravnih aktov iz Priloge IV.“;

(7)člen 16 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

Letno plačilo za posameznega kmeta iz prvega odstavka ne presega 2 500 EUR.

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo, da iz zahteve iz prvega pododstavka, točka (a), izključijo standard DKOP 2, določen v skladu s poglavjem I, oddelek 2, tega naslova.“;

Dopolnilna krizna plačila, ki se po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah zagotovijo kmetom v okviru neposrednih plačil

1.Države članice lahko zagotovijo dopolnilna krizna plačila kot nadomestilo upravičencem do neposrednih plačil iz oddelkov 2 in 3 tega poglavja, ki jih prizadenejo naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe. Ta plačila so namenjena zagotavljanju nadaljevanja kmetijske dejavnosti teh upravičencev, zanje pa se uporabljajo pogoji iz tega člena, kot jih države članice podrobneje opredelijo v svojih strateških načrtih SKP.

2.Za podporo na podlagi tega člena mora pristojni organ države članice uradno potrditi, da je prišlo do naravne nesreče, slabih vremenskih razmer ali katastrofe, kot jih opredeli država članica, in da so ti dogodki ali ukrepi, sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 za izkoreninjenje ali zadrževanje bolezni ali škodljivega organizma rastlin, ali ukrepi, sprejeti za preprečevanje ali izkoreninjenje bolezni živali iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882, ali ukrepi, sprejeti v zvezi s porajajočo se boleznijo v skladu s členom 6(3) in členom 259 Uredbe (EU) 2016/429, neposredno povzročili škodo, zaradi katere je bilo uničenih vsaj 30 % povprečne letne proizvodnje kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. Izgube se izračunajo na ravni kmetijskega gospodarstva, na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju ali v zvezi z zadevno specifično površino.

3.Države članice z določitvijo pogojev za upravičenost na podlagi razpoložljivih dokazov zagotovijo, da je podpora iz tega člena usmerjena na kmete, ki jih naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe najbolj prizadenejo.

4.Države članice določijo stopnje podpore, ki se uporabljajo za nadomestilo izgube proizvodnje. Te stopnje so višje za kmete, ki so vključeni v zavarovalno shemo ali drug instrument za obvladovanje tveganj. Za izračun izgube proizvodnje se lahko uporabijo indeksi.

5.Države članice se lahko odločijo, da bodo plačila sofinancirale z dodatnim nacionalnim financiranjem v višini do 200 % v skladu s členom 115(5) in členom 146.

6.Države članice pri odobritvi podpore v skladu s tem členom zagotovijo, da so intervencije na podlagi tega člena skladne z intervencijami na podlagi člena 78a ter da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije intervencije na podlagi tega člena in drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih zavarovalnih shem.

7.Z odstopanjem od člena 111, prvi odstavek, se točki (h) in (i) navedenega odstavka ne uporabljata za podporo v okviru te vrste intervencije.

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo, da iz zahteve iz prvega pododstavka, točka (a), izključijo standard DKOP 2, določen v skladu s poglavjem I, oddelek 2, tega naslova.“;

(b)najvišji znesek pomoči v višini 50 000 EUR za dejavnosti iz odstavka 2, točka (d).

„Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub, ki presegajo prag najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. V okviru sektorskih instrumentov za obvladovanje tveganj v proizvodnji se izračunajo izgube na ravni kmetijskega gospodarstva, na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju ali v zvezi s specifično zavarovano površino.

Za trajne nasade in v drugih utemeljenih primerih, za katere metode izračuna iz prvega pododstavka niso ustrezne, lahko države članice ocenijo izgube na podlagi povprečne letne proizvodnje ali dohodka kmeta v obdobju, ki ni daljše od osmih let, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost.

1.Države članice lahko aktivnim kmetom, ki jih prizadenejo naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe, zagotovijo krizna plačila. Ta plačila so namenjena zagotavljanju nadaljevanja kmetijske dejavnosti teh kmetov, zanje pa se uporabljajo pogoji iz tega člena, kot jih države članice podrobneje opredelijo v svojih strateških načrtih SKP.

2.Za podporo na podlagi tega člena mora pristojni organ države članice uradno potrditi, da je prišlo do naravne nesreče, slabih vremenskih razmer ali katastrofe, kot jih opredeli država članica, in da so ti dogodki ali ukrepi, sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 za izkoreninjenje ali zadrževanje bolezni ali škodljivega organizma rastlin, ali ukrepi, sprejeti za preprečevanje ali izkoreninjenje bolezni živali iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/1882, ali ukrepi, sprejeti v zvezi s porajajočo se boleznijo v skladu s členom 6(3) in členom 259 Uredbe (EU) 2016/429, neposredno povzročili škodo, zaradi katere je bilo uničenih vsaj 30 % povprečne letne proizvodnje kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izvzeti najvišja in najnižja vrednost. Izgube se izračunajo na ravni kmetijskega gospodarstva, na ravni dejavnosti kmetijskega gospodarstva v zadevnem sektorju ali v zvezi z zadevno specifično površino.

3.Države članice z določitvijo pogojev za upravičenost na podlagi razpoložljivih dokazov zagotovijo, da je podpora iz tega člena usmerjena na kmete, ki jih naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe najbolj prizadenejo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se lahko v strateškem načrtu SKP določi, da se lahko v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrof ali slabih vremenskih razmer upravičenost odhodkov, financiranih iz EKJS, v zvezi s spremembami strateškega načrta SKP, ki se nanašajo na intervencije iz člena 41a, začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

Za vsako državo članico je najvišji znesek, ki se lahko rezervira za krizna plačila kmetom po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah iz členov 41a in 78a, omejen na letne zneske, določene v Prilogi XV, preglednica 1.

Za koledarski leti 2025 in 2026 skupni letni odhodki za dopolnilna krizna plačila iz člena 41a ne presegajo okvirnih dodeljenih finančnih sredstev za to vrsto intervencije za zadevno koledarsko leto, kot jih določijo države članice v finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

Z odstopanjem od odstavka 1 je v primeru, da se država članica odloči, da ne bo zagotovila podpore za krizna plačila v skladu s členom 78a, najvišji letni znesek, ki ga lahko ta država članica rezervira za dopolnilna krizna plačila iz člena 41a, omejen na letne zneske, določene v Prilogi XV, preglednica 2.

Za koledarski leti 2025 in 2026 skupni letni odhodki za dopolnilna krizna plačila iz člena 41a ne presega okvirnih dodeljenih finančnih sredstev za to vrsto intervencije za zadevno koledarsko leto, kot jih določijo države članice v finančnih načrtih v skladu s členom 112(2), točka (a), in odobri Komisija v skladu s členom 119. Ta finančna zgornja meja predstavlja finančno zgornjo mejo, določeno s pravom Unije.

„Točka (e) prvega odstavka se ne uporablja za intervencije v okviru vrste intervencij za dopolnilna krizna plačila kmetom v okviru neposrednih plačil iz člena 41a, vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 55(1), točke (a) in (c) do (g), intervencije v okviru vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 58(1), točke (h) do (k), ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti v okviru vrste intervencij za sodelovanje iz člena 77 ter intervencije v okviru vrste intervencij za krizna plačila kmetom v okviru razvoja podeželja iz člena 78a.“;

(28)v členu 115(5) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a)kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja intervencij za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, in intervencij za dopolnilna krizna plačila kmetom iz člena 41a, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na intervencijo in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;“;

5.Komisija poda pripombe v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo iz odstavka 2. Države članice Komisiji zagotovijo vse potrebne dodatne informacije.

6.Zahtevek za strateško spremembo strateškega načrta SKP se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži.

Če Komisija priglašenim spremembam ne ugovarja v 30 delovnih dneh od predložitve uradnega obvestila, imajo spremembe pravni učinek od datuma uradnega obvestila. Komisija priglašeni spremembi ugovarja, če ugotovi, da ni skladna s to uredbo in Uredbo (EU) 2021/2116 ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi navedenih uredb.

1.Vsaka država članica imenuje en organ, odgovoren za sprejemanje ali usklajevanje ukrepov za doseganje in ohranjanje nacionalne in čezmejne interoperabilnosti informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za izvajanje, upravljanje, spremljanje in vrednotenje SKP v korist kmetov in drugih upravičencev SKP. Za namene tega člena interoperabilnost pomeni zmožnost informacijskih sistemov, da sodelujejo z izmenjavo podatkov po sredstvih elektronske komunikacije.

Kolikor je to mogoče, države članice oceno potreb in oblikovanje ukrepov utemeljijo na načelu, da se podatki zberejo samo enkrat in ponovno uporabijo.

Rezerva se ne uporablja za ukrepe, ki zagotavljajo podporo kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe. Vendar se rezerva lahko uporabi za ukrepe za odpravljanje motenj na trgu, ki jih povzročijo naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali katastrofe, vključno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 219 in 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013.