(1) Kmetijski sektor, zlasti kmetje, ki zagotavljajo prehransko varnost, se sooča z vrsto izzivov. Pandemija COVID-19, vse večja nestabilnost v svetovni trgovini, vse bolj ekstremni vremenski pojavi in sedanja vojna agresija Rusije proti Ukrajini so povzročili doslej največje povečanje kmetijskih vhodnih stroškov, povezanih z energijo, in daljše obdobje visoke inflacije, kar je vplivalo na stroške kmetov in cene hrane. Hkrati si kmetje še naprej prizadevajo, da bi bila njihova proizvodnja okoljsko bolj trajnostna, ter se zaradi prekomerne regulacije soočajo s precejšnjim regulativnim bremenom. Tudi številni potrošniki so zaradi višjih življenjskih stroškov svoje vzorce potrošnje usmerili k cenejšim živilom. Vsi ti dejavniki so dodatno destabilizirali porazdelitev dodane vrednosti vzdolž verige preskrbe z živilskimi proizvodi in povečali stopnjo negotovosti, v kateri so se znašli kmetje ter zlasti male in srednje kmetije, kar je podžigalo proteste in nezaupanje. Zato je primerno sprejeti ukrepe za reševanje teh izzivov ter ponovno vzpostaviti pravičnost in zaupanje akterjev v verigo preskrbe z živilskimi proizvodi, poleg tega pa zaščititi dohodke kmetov in povečati vero mladih v kmetijski poklic.

(3)Zaradi večjega zaupanja in pravičnosti vzdolž verige preskrbe z živilskimi proizvodi bi bilo treba navedbe „pošten“, „pravičen“ ali enakovredne navedbe uporabljati le ob soglasju kmeta po predhodni seznanitvi za določitev načinov poslovanja, ki zagotavljajo stabilnost in preglednost v komercialnih odnosih med kmeti in kupci ter oblikovanje cen, ki jih sodelujoči kmetje štejejo za pravične, ter ki podpirajo cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in prispevajo k njim, tudi na način, ki je skladen s Prilogo I k Direktivi (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta5. Zato je bistveno, da se zagotovi pregledno določanje cen in da je vrednost sorazmerno porazdeljena po prehranski verigi ter odraža trud, ki ga je vložila vsaka stran, zlasti kmetje, ki so najranljivejši člen v tej verigi, ter tveganja, ki jih vsaka stran prevzema;

__________________

5 Direktiva (EU) 2024/1760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in Uredbe (EU) 2023/2859 (UL L, 2024/1760, 5.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1760/oj).

(4)Navedbo „kratka dobavna veriga“ bi bilo treba uporabljati na podlagi predhodnega soglasja kmeta in le za določitev načinov poslovanja, kadar obstaja neposredna povezava ali omejeno število posrednikov med kmetom, zadrugami ali organizacijami proizvajalcev in potrošniki, ki omogoča izmenjavo v proizvodnem procesu in proizvoda, vključno s komunikacijo na daljavo in/ali prek posrednika, ki zagotavlja tako izmenjavo v trenutku prodaje. Ta navedba se lahko uporabi tudi, kadar obstaja tesna povezava med kmeti in potrošniki, tudi v obliki spletne prodaje, ali kadar so si geografsko blizu, tudi v čezmejnem okviru. Geografsko bližino bi bilo treba meriti v smislu krajše prevozne razdalje ali časa. To bo potrošnike spodbudilo k plačevanju cen, ki se bodo kmetom pošteno izplačale za proizvodnjo, okrepilo razvoj podeželskih območij in prispevalo k njihovemu razvoju ter izboljšalo preglednost v zvezi s poreklom in proizvodnimi metodami proizvodov. Uporabljati bi se morala za proizvode, proizvedene na enotnem trgu in dane nanj. To orodje bo prispevalo k večji preglednosti in ekonomski pravičnosti ter oživitvi podeželja brez poseganja v delovanje enotnega trga.

(5)Glede na tržne pogoje, spreminjajoča se pričakovanja potrošnikov, napredek pri tržnih standardih in ustreznih mednarodnih standardih bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z uporabo neobveznih navedb, ki določajo načine poslovanja v zvezi s pravično porazdelitvijo dodane vrednosti kmetom ter ustvarjanjem in ohranjanjem kratkih dobavnih verig. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje5a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

____________________

(7)Čeprav države članice lahko ohranijo ali uvedejo nacionalne določbe, ki določajo dodatne zahteve za uporabo neobveznih navedb za načine poslovanja, te določbe ne bi smele ovirati, omejevati ali preprečevati uporabe teh navedb za proizvode, ki se zakonito proizvajajo ali tržijo v drugi državi članici, ali dodajati regulativnih bremen za kmete, zlasti male in srednje kmete.

(8)Pisne pogodbe imajo pomembno vlogo pri odgovornosti gospodarskih subjektov, ozaveščanju o pomenu tržnih signalov, prilagajanju ponudbe povpraševanju, izboljšanju prenosa cen v dobavni verigi, povečanju preglednosti, preprečevanju in obravnavanju nepoštenih trgovinskih praks ter spoštovanju cenovne politike, ki zagotavlja pošteno plačilo za kmete. Obenem je uporaba pisnih pogodb ključna za preprečevanje pogostih nepoštenih trgovinskih praks, kot so zamude pri plačilih, enostranski preklic naročil in retroaktivna sprememba pogodbenih pogojev. Te prakse vplivajo zlasti na male proizvajalce, ki nimajo pravnih sredstev, da bi se branili. Pravila o pogodbenih razmerjih v sektorju mleka in mlečnih proizvodov bi bilo zato treba razširiti na proizvode, razen surovega mleka, hkrati pa zagotoviti uskladitev s pravili o pogodbenih razmerjih, ki se uporabljajo za druge kmetijske sektorje. Zato bo izvajanje teh ukrepov ustvarilo okvir za kmetijske proizvajalce in jim zagotovilo potrebno zaščito, da bodo lahko kapitalizirali in načrtovali svojo proizvodnjo, in bo torej prispevalo k razvoju lokalnega gospodarstva.

(9)Da bi povečali prožnost za države članice in poenostavili postopek za priznavanje organizacij proizvajalcev ter s tem zmanjšali transakcijske stroške in izboljšali učinkovitost, bi morala pravila o organizacijah proizvajalcev omogočati njihovo priznavanje na podlagi ene same zahteve, ki zajema več sektorjev in proizvodov. Poleg tega lahko pridelovalci ekoloških proizvodov uporabijo obstoječe možnosti za ustanavljanje in priznavanje organizacij proizvajalcev, da bi okrepili sodelovanje. Merila za priznavanje organizacij proizvajalcev in njihovih statutov bi morala določati tudi, da so organizacije proizvajalcev ustanovljene na pobudo kmetov ali v primeru pridelave sadja in zelenjave pridelovalcev, da se nadzorujejo v skladu s pravili, ki kmetom članom omogočajo, da demokratično nadzorujejo svoje organizacije in njihove odločitve.

(10)Za spodbujanje nadaljnjega trajnostnega razvoja, ki je temeljno načelo Pogodbe in prednostni cilj politik Unije, ter za zagotovitev preglednosti, stabilnosti in poštenosti v komercialnih odnosih med kmeti in kupci v celotni dobavni verigi bi morale imeti države članice možnost, da priznajo organizacije proizvajalcev, ki si prizadevajo za posebne cilje, z neobveznimi navedbami za načine poslovanja, kot so „pošten“, „pravičen“ ali enakovredne navedbe in navedba „kratka dobavna veriga“. Poleg tega bi lahko spodbujanje uporabe teh navedb pripomoglo k ozaveščenosti potrošnikov o tem, kako njihova potrošniška izbira vpliva na socialno pravičnost in ekonomsko vzdržnost v agroživilskem sektorju.

(11)Da bi kmetom zagotovili primerno življenjsko raven, izboljšali njihov pogajalski položaj v razmerju do predelovalcev in drugih akterjev v dobavni verigi ter zagotovili pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti vzdolž dobavne verige, bi bilo treba možnost pogajanj o pogodbenih pogojih v imenu njihovih članov razširiti na nepriznane organizacije proizvajalcev, vključno z zadrugami, v skladu z nacionalnim pravom za nekatere ali vse dele njihove proizvodnje, če so te organizacije že oddale vlogo za priznanje pri državi članici, in sicer v obdobju največ pet let po vložitvi vloge za priznanje. Za zagotovitev enake obravnave s člani priznanih organizacij proizvajalcev bi morale za to možnost veljati ustrezne omejitve. Zlasti nepriznane organizacije proizvajalcev, ki imajo koristi od te možnosti, bi morale izpolnjevati merila za priznanje, določena na ravni Unije, in sodelovati v dejavnostih iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta7, vključno s koncentracijo ponudbe in dajanjem proizvodov svojih članov na trg.

__________________

7 Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1308/oj).

(12)Da bi okrepili pogajalski položaj priznanih organizacij proizvajalcev in zagotovili vzdržen razvoj kmetijske proizvodnje, bi bilo treba priznanim združenjem organizacij proizvajalcev omogočiti, da se pogajajo o pogodbenih pogojih v imenu svojih članov, vključno s ceno, za del ali celotno proizvodnjo svojih članov, razen za sadje in zelenjavo, če združenja organizacij proizvajalcev tega izrecno ne zahtevajo. Ta možnost bi morala biti dovoljena pod pogojem, da organizacije, ki so članice teh združenj, niso tudi članice drugega združenja organizacij proizvajalcev in da obseg proizvodov, ki jih zajemajo dejavnosti združenja, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje zadevne države članice ali 5 % proizvodnje v Uniji. Da bi ohranili učinkovito konkurenco na trgu, priznanim združenjem organizacij proizvajalcev prav tako ne bi smelo biti dovoljeno, da se pogajajo o pogodbenih pogojih, kadar ta združenja vključujejo nepriznane organizacije proizvajalcev.

(13)Da kupci ne bi ogrozili pogajalskega položaja organizacij proizvajalcev, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne zaščitne ukrepe za stike med kupci in člani teh organizacij proizvajalcev. Čeprav lahko kupci stopijo v stik s člani organizacij proizvajalcev, ti stiki ne bi smeli ogroziti ciljev organizacij proizvajalcev ali koncentracije ponudbe in dajanja proizvodov na trg. Hkrati je priporočljivo, da so poleg standardiziranih digitalnih orodij kmetom na nacionalni ravni na voljo tudi standardne oblike pogodb, ki jih je mogoče enostavno izpolniti ter poslati po elektronski pošti, da bi zmanjšali birokracijo. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti lahko dostopne spletne tečaje in navodila za pripravo in registracijo pogodb.

(15)Nekatere države članice so se odločile, da bodo vse dobave kmetijskih proizvodov na njihovem ozemlju zajete v pisnih pogodbah med strankama. Če države članice te možnosti ne uporabijo, lahko kmetje, organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev zahtevajo uporabo pisnih pogodb. Vendar kmetje in njihova združenja zaradi šibkejšega pogajalskega položaja kmetov in strahu pred komercialnimi povračilnimi ukrepi s strani kupcev težko vložijo takšno zahtevo. Da bi povečali zaupanje, preglednost in učinkovitost v dobavni verigi ter vsem kmetom, organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev omogočili, da izkoristijo uporabo pisnih pogodb, bi bilo treba dobave kmetijskih proizvodov v Uniji s strani kmeta, organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev predelovalcu, distributerju ali trgovcu na drobno zajeti v pisni pogodbi. Države članice bi morale imeti možnost, da se na zahtevo medpanožne organizacije ali organizacije, za katero se šteje, da je v veliki meri reprezentativna za kmetijski sektor, odločijo, ali bodo nekatere posebne sektorje izvzele iz zahteve po pisni pogodbi.

(16)Da bi se bolje upoštevali tržni signali in izboljšal prenos cen, bi morale imeti države članice možnost zahtevati, da proizvajalci, razen kmetov, organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, uporabljajo pisne pogodbe za dobavo kmetijskih proizvodov in da proizvajalci uporabljajo pisne ponudbe pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov. Zaradi poenostavitve in zmanjšanja transakcijskih stroškov bi bilo treba v tej uredbi določiti nekatere izjeme od zahtevane uporabe pisnih pogodb ali pisnih ponudb za pogodbe in državam članicam omogočiti, da nekatere dobave izvzamejo iz zahtevane uporabe pisnih pogodb ali pisnih ponudb, hkrati pa kmetom in njihovim združenjem pustiti možnost, da zahtevajo uporabo pisnih pogodb ali pisnih ponudb, kadar take obveznosti ni. To prožnost bi bilo treba uporabljati brez ogrožanja zaščite kmetov, pri čemer bi bilo treba jasno opredeliti izjeme, da se preprečijo napačne razlage in izogibanje pogodbenim obveznostim.

(17)Zahtevano uporabo pisnih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov in osnovne pogoje za njihovo uporabo bi bilo treba določiti na ravni Unije, hkrati pa zagotoviti, da pravica strank do pogajanj o vseh elementih njihovih pogodb ni omejena bolj, kot je nujno potrebno. Vendar se državam članicam ne bi smelo preprečiti, da v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi sprejmejo strožje ukrepe, če so ti ukrepi primerni in sorazmerni z njihovimi cilji ter združljivi z Direktivo (EU) 2019/633. Poenostavitev postopka sklepanja pogodb, zlasti s standardiziranimi in digitaliziranimi predlogami in oblikami, ki jih je mogoče poslati po elektronski pošti, je ključna za učinkovito in pravično uporabo teh pravil, zlasti v primeru malih proizvajalcev, hkrati pa bi bilo treba omogočiti dovolj prožnosti, da se ustrezno upošteva raznolikost kmetijskega sektorja.

(18)Da bi spodbudili stranke, da dosežejo sporazumno rešitev sporov glede sklenitve ali pregleda pisne pogodbe, bi morale države članice vzpostaviti mehanizme za mediacijo. Ti mehanizmi bi morali ostati povsem prostovoljni za vse stranke. Države članice bi morale poskrbeti, da lahko stranke zahtevajo mediacijo, kadar ni dogovora o formalizaciji, razlagi ali izpolnitvi pogodbe. Države članice bi morale Komisijo obvestiti o pravnem okviru ali mehanizmih za mediacijo, vzpostavljenih na njihovem ozemlju, Komisija pa lahko olajša izmenjavo najboljših praks v zvezi s temi pravnimi okviri ali mehanizmi.

(19)Za lažje delovanje mehanizmov za prenos cen, kadar se končna cena, ki se plača za dobavo kmetijskih proizvodov, izračuna s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, bi morali ti dejavniki vključevati objektivne kazalnike, indekse ali metode za izračun, ki so strankama lahko razumljivi. Da kmetje ne bi bili prisiljeni sistematično prodajati pod svojimi proizvodnimi stroški, bi morali kazalniki, indeksi in metode za izračun končne cene odražati spremembe tržnih pogojev in proizvodne stroške dobavljenih kmetijskih proizvodov. Končna cena bi morala kriti celotne proizvodne stroške, vključno s pravičnim plačilom za proizvajalce in skupnimi stroški za dodatne storitve. Opazovalnica EU za agroživilsko verigo (AFCO) bi se lahko uporabila za sporočanje informacij o cenah v agroživilski verigi, stroškovnih strukturah ter porazdelitvi marž in dodane vrednosti ob spoštovanju pravil o zaupnosti in konkurenci. Veleprodajni trgi bi lahko imeli pomembno vlogo pri oblikovanju cenovnih mehanizmov. Gre za akreditirane strukture, ki lahko zagotovijo cenovno preglednost in prispevajo k bolj uravnoteženi porazdelitvi vzdolž vrednostne verige.

(20)Glede na ranljiv pogajalski položaj kmetov in njihovih organizacij, nedavne primere precejšnje nestanovitnosti kmetijskih vhodnih stroškov in tržnih cen ter potrebo po učinkovitejšem prenosu cen v dobavni verigi bi morale pogodbe, ki trajajo več kot šest mesecev, v primeru sektorjev, ki trgujejo na terminskih trgih, pa 12 mesecev, vključevati revizijsko klavzulo, ki bi jo lahko sprožili kmetje in njihove organizacije. Taka klavzula bi morala kmetom omogočati, da po šestih mesecih kadar koli zahtevajo revizijo elementov pogodbe in da prekinejo pogodbo, če dogovor o reviziji ni dosežen, ne da bi to posegalo v pravico strank, da se pogajajo o drugih možnostih za revizijo pogodbe. Omogočiti bi bilo treba, da se te pogodbe revidirajo glede na nepredvidene okoliščine, kot so ekstremni vremenski pojavi, izbruhi živalskih bolezni, geopolitične napetosti ali kateri koli drug razlog, ki preprečuje, da bi dogovorjena cena pokrila stroške kmetov, kar bi prispevalo k temu, da bi bili kmetje bolje zaščiteni pred nestanovitnostjo trga in bi se bolje prilagodili realnim gospodarskim razmeram.

(21)Da bi povečali preglednost pogodb in prispevali k bolj poštenim trgovinskim praksam, bi morale imeti države članice možnost zahtevati registracijo pisnih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, kadar je to utemeljeno.

(22)Nekatere vertikalne in horizontalne pobude za sodelovanje v zvezi s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, katerih cilj je uporaba zahtev, ki so lahko z etičnega in socialnega vidika strožje od obveznih zahtev, lahko pozitivno vplivajo na cilj skupne kmetijske politike, da se zagotovi primerna življenjska raven kmetijske skupnosti, in na cilj socialno-ekonomskega in trajnostnega razvoja podeželja v Uniji. Zato se v posebnih okoliščinah za take pobude ne bi smel uporabljati člen 101(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(23)V obdobjih hudih tržnih neravnovesij lahko posebne kategorije skupnih ukrepov zasebnih gospodarskih subjektov prispevajo k stabilizaciji zadevnih sektorjev. Za zagotovitev, da imajo zasebni gospodarski subjekti potrebna sredstva za izvajanje teh ukrepov, bi morala Komisija imeti možnost, da na voljo da sredstva Unije iz kmetijske rezerve za podporo tem ukrepom, pri čemer bi morala zagotoviti izvedljivost in preprečiti negativni učinek na neposredna plačila. Komisija bi morala za to po potrebi dati na voljo tudi druge vire financiranja Unije. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da dodelijo dodatna nacionalna sredstva.

(26)Za okrepitev položaja kmetov v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi bi bilo treba spremeniti več določb Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta8 v zvezi z vrstami intervencij v nekaterih sektorjih. Namen teh sprememb je podpreti kmete, da postanejo ali ostanejo člani organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, glede na pozitivno vlogo, ki jo imajo te organizacije in združenja pri krepitvi pogajalske moči proizvajalcev. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev učinkovitejše in bolj ciljno usmerjene podpore organizacijam proizvajalcev prek strateških načrtov SKP predvideti možnost povečanja finančne pomoči Unije za operativne programe v nekaterih sektorjih, pri čemer bi bilo treba zagotoviti izvedljivost in preprečiti negativni učinek na neposredna plačila.

__________________

8 Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2115/oj).

(30)Da bi podprli vzpostavitev vrst intervencij v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, bi bilo treba državam članicam od leta 2025 omogočiti dodatno prožnost, da prilagodijo dodelitev sredstev tem sektorjem, pri čemer do 6 % svojih dodeljenih sredstev uporabijo za neposredna plačila, obenem pa bi bilo treba zagotoviti izvedljivost in preprečiti učinek na neposredna plačila.

(32)Za zagotovitev, da se sredstva Unije iz kmetijske rezerve lahko pravično in pregledno dajo na voljo državam članicam za podporo skupnim ukrepom zasebnih gospodarskih subjektov v obdobjih hudih tržnih neravnovesij, bi bilo treba možnost uporabe kmetijske rezerve razširiti na podporo skupnim ukrepom, kadar Komisija odloči, da se pravila o konkurenci za te ukrepe ne uporabljajo, pri čemer bi bilo treba zagotoviti izvedljivost in preprečiti negativni učinek na neposredna plačila.

1.Navedbe „pošten“, „pravičen“ ali enakovredne navedbe se lahko same ali v kombinaciji z drugimi navedbami uporabljajo samo na oznaki, pri predstavitvi, v reklamnem gradivu ali na trgovinskih dokumentih proizvoda iz sektorjev iz člena 1(2), ki se daje na trg, ob predhodnem soglasju kmetov ali njihovih predstavniških organizacij, pod pogojem, da se te navedbe uporabljajo za obveščanje kupcev o obstoječih načinih organizacije proizvodnje, distribucije ali dajanja na trg, ki prispevajo vsaj k:

(a)stabilnosti, med drugim na podlagi pogodb med proizvajalci in kupci, da se omeji učinek gospodarskih negotovosti, sledljivosti in preglednosti odnosov med kmeti in kupci vzdolž dobavne verige,

(b)ceni, ki jo sodelujoči kmetje štejejo za pravično in donosno za svoje proizvode in delo, tudi na podlagi navedb opazovalnice EU za agroživilsko verigo (AFCO),

(c)skupnim in socialno-ekonomskim pobudam za uresničevanje enega ali več ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, ki prispevajo k razvoju podeželskih skupnosti.

2.Navedba „kratka dobavna veriga“ se lahko sama ali v kombinaciji z drugimi navedbami uporablja samo na oznaki, pri predstavitvi, v reklamnem gradivu ali na trgovinskih dokumentih proizvoda iz sektorjev iz člena 1(2), ki se proizvede na enotnem trgu in se daje nanj, ob predhodnem soglasju kmetov ali njihovih predstavniških organizacij, pod pogojem, da se navedba uporablja za obveščanje kupcev o obstoječih načinih organizacije proizvodnje, distribucije ali dajanja na trg, ki zagotavljajo vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a)neposredno povezavo ali omejeno število posrednikov med kmetom, zadrugo ali organizacijo proizvajalcev in končnim potrošnikom proizvoda ali

(b)tesno povezavo in geografsko bližino med kmetom, zadrugo ali organizacijo proizvajalcev in končnim potrošnikom proizvoda, ki se razume kot kratka razdalja ali kratek potovalni čas, tudi v čezmejnem okviru.

Komisija lahko v skladu s členom 227 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), ter odstavka 2, točki (a) in (b), ob upoštevanju vseh zadevnih mednarodnih standardov in povezanih shem certifikacije kakovosti.

a)je oddaja mleka in mlečnih proizvodov v Uniji, ki jo zagotovijo proizvajalci, ki niso zajeti v odstavku 1, zajeta v pisni pogodbi med strankama;

b)organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali kmetje pripravijo pisno ponudbo pogodbe za oddajo mleka in mlečnih proizvodov prvim kupcem.

Države članice vzpostavijo mehanizem za mediacijo za primere, v katerih ni vzajemnega dogovora o formalizaciji, razlagi ali izpolnitvi pogodbe iz odstavkov 1 in 2 ali o spremembi take pogodbe. Ta mehanizem je prostovoljen za pogodbene stranke in nepristranski ter lahko vključuje predstavnike predstavniških organizacij kmetov.

Države članice obvestijo Komisijo o pravnih okvirih za mehanizme za mediacijo, ki so na voljo na njihovem ozemlju.

(b)se pripravi v pisni obliki, na papirju ali v digitalni obliki, in

(i)ceno, ki se plača za dobavo, z izrecno navedbo vseh plačil, vključno z veljavnimi popusti, ter je:

–izračunana s kombiniranjem različnih objektivnih, preverljivih in nepriredljivih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse in metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev, inflacijo, polne proizvodne stroške, tudi plačilo kmetov, skupne stroške za dodatne storitve, oddane količine in kakovost ali sestavo oddanega mleka in mlečnih proizvodov.

(iii)trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen bodisi za nedoločen čas, ter klavzulo o odpovedi. V primeru pogodbe z minimalnim trajanjem več kot šest mesecev pogodba vključuje revizijsko klavzulo, ki jo lahko sproži kmet, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev na podlagi nepredvidenih okoliščin, kot so ekstremni vremenski pojavi, izbruhi živalskih bolezni, geopolitične napetosti ali kateri koli drug razlog, ki preprečuje, da bi dogovorjena cena pokrila stroške kmetov;

(iv)podrobnosti o plačilnih rokih, postopkih in trenutku, ko se preneseta lastništvo in tveganje;

(a)zadevno mleko ali mlečne proizvode odda član organizacije proizvajalcev ali zadruge organizaciji proizvajalcev ali zadrugi, katere član je, pod pogojem, da statut te organizacije proizvajalcev ali zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi cilji kot določbe iz odstavka 4;

črtano

črtano

(a)oddaja zadeva proizvode, katerih vrednost je enaka ali nižja od praga, ki ga določi država članica in ki ne presega 4 000 EUR;

7.Kadar se na podlagi odstavka 5, točka (d), ali odstavka 6 pisna pogodba ali pisna ponudba pogodbe ne zahteva, lahko kmet, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev zahteva, da se za oddajo mleka ali mlečnih proizvodov sklene pisna pogodba ali pisna ponudba pogodbe. Taka pogodba ali ponudba pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 in odstavka 8, prvi pododstavek.

Stranki se prosto pogajata o vseh elementih pogodb za oddajo mleka ali mlečnih proizvodov, sklenjenih med kmeti, organizacijami proizvajalcev ali združenji organizacij proizvajalcev in zbiralci, predelovalci, distributerji ali trgovci na drobno, vključno z elementi in njihovimi sestavnimi deli iz odstavka 4, točka (c), brez poseganja v dodatne zahteve, ki jih uvedejo države članice.

10.Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, Komisijo uradno obvestijo o tem, kako se uporabljajo.

(a)jih sestavljajo proizvajalci v enem ali več sektorjih iz člena 1(2) in jih nadzorujejo kmetje člani ali, v primeru sektorja sadja in zelenjave, pridelovalci v skladu s členom 153(2), točka (c);

(b)so ustanovljene na pobudo kmetov ali, v primeru sektorja sadja in zelenjave, pridelovalcev in opravljajo vsaj eno od naslednjih dejavnosti:

1a.Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, priznana na podlagi odstavka 1 tega člena, ali organizacija proizvajalcev, vključno z zadrugo ali katero koli drugo enakovredno pravno obliko, registrirano v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je država članica ni priznala kot organizacijo proizvajalcev, vendar izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena in člena 154, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb za dobavo celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

„Z odstopanjem od odstavka 1a in prvega pododstavka lahko združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi člena 156(1), izvaja tudi dejavnosti iz odstavka 1a, prvi pododstavek, z izjemo sektorja sadja in zelenjave, razen če je združenje organizacij proizvajalcev to izrecno zahtevalo, pod pogojem, da:

(d)obseg proizvodov, ki jih zajemajo dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 1a, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje zadevne države članice ali 5 % proizvodnje v celotni Uniji.“;

2a.V statutu organizacije proizvajalcev se zagotovi, da je cilj koncentracije ponudbe dosežen, zlasti z zagotavljanjem, da se organizacija proizvajalcev pogaja o bistvenih elementih prodaje, kot so cena, kakovost in obseg, ter jih opredeli. Statut lahko določi možnost, da so člani v neposrednem stiku s kupci, pod pogojem, da tak neposredni stik ne ogroža ciljev organizacije proizvajalcev ali koncentracije ponudbe in dajanja proizvodov na trg s strani organizacije proizvajalcev. Koncentracija ponudbe in dajanje proizvodov na trg se štejeta za zagotovljeno, če se organizacija proizvajalcev pogaja o bistvenih elementih prodaje, kot so cena, kakovost in obseg, ter jih opredeli.

črtano

(a)je dobava kmetijskih proizvodov v Uniji, ki jo zagotovijo proizvajalci, ki jih odstavek 1 ne zajema, zajeta v pisni pogodbi med strankama;

(b)organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali kmetje pripravijo pisno ponudbo pogodbe za dobavo kmetijskih proizvodov prvim kupcem.

Države članice vzpostavijo mehanizem za mediacijo za primere, v katerih ni vzajemnega dogovora o formalizaciji, razlagi ali izpolnitvi pogodbe iz odstavkov 1 in 2 ali o taki pogodbi. Mehanizem je za pogodbenice prostovoljen in nepristranski. Mehanizem lahko vključuje zastopnike predstavniških organizacij kmetov.

Države članice obvestijo Komisijo o pravnih okvirih ali mehanizmih za mediacijo, ki so na voljo na njihovem ozemlju.

(b)se pripravi v pisni obliki, na papirju ali v digitalni obliki, in

(i)ceno, ki se plača za dobavo, z izrecno navedbo vseh plačil, vključno z veljavnimi popusti, ter je:

–izračunana s kombiniranjem različnih objektivnih, preverljivih in nepriredljivih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse in metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev, inflacijo, polne proizvodne stroške, tudi plačilo kmetov, skupne stroške za dodatne storitve, dobavljene količine in kakovost ali sestavo dobavljenih kmetijskih proizvodov; v ta namen lahko države članice ali regionalni organi določijo kazalnike, ki se objavijo na spletu za uporabo v pogodbah, v skladu z objektivnimi merili, ki temeljijo na študijah o proizvodnji in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, ali podatki, ki jih pošljejo medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157(1), ali podatki opazovalnice EU za agroživilsko verigo. Pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere koli druge kazalnike, za katere menijo, da so relevantni;

(iii)trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen bodisi za nedoločen čas, ter klavzulo o odpovedi. V primeru pogodb z minimalnim trajanjem več kot šest mesecev v primeru sektorjev, ki trgujejo na terminskih trgih, pa 12 mesecev, pogodba vključuje tudi revizijsko klavzulo, ki jo lahko sproži zlasti kmet, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev na podlagi nepredvidenih okoliščin, kot so ekstremni vremenski pojavi, izbruhi živalskih bolezni, geopolitične napetosti ali kateri koli drug razlog, ki preprečuje, da bi dogovorjena cena pokrila stroške kmetov;

(iv)podrobnosti o plačilnih rokih, postopkih in trenutku, ko se preneseta lastništvo in tveganje;

(a)zadevne kmetijske proizvode dobavi član organizacije proizvajalcev ali zadruge organizaciji proizvajalcev ali zadrugi, katere član je, pod pogojem, da statut te organizacije proizvajalcev ali zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi cilji kot določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4;

črtano

črtano

(a)dobava zadeva proizvode, katerih vrednost je enaka ali nižja od praga, ki ga določi država članica, ki ne presega 4 000 EUR;

7.Kadar se na podlagi odstavka 5, točka (d), ali odstavkov 6 in 6a pisna pogodba ali pisna ponudba pogodbe ne zahteva, lahko kmet, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev zahteva, da se za katero koli dobavo kmetijskih proizvodov predelovalcu, distributerju ali trgovcu na drobno sklene pisna pogodba med strankama ali pisna ponudba pogodbe. Taka pogodba ali ponudba pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 in odstavka 8, prvi pododstavek.

Stranki se prosto pogajata o vseh elementih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, sklenjenih med kmeti, organizacijami proizvajalcev ali združenji organizacij proizvajalcev in predelovalci, distributerji ali trgovci na drobno, vključno z navedenimi elementi in njihovimi sestavnimi deli iz odstavka 4, točka (c), brez poseganja v dodatne zahteve, ki jih uvedejo države članice.

9.Države članice lahko, kadar je to utemeljeno, zahtevajo, da kupec kmetijskih proizvodov registrira pisne pogodbe iz odstavka 1, preden kmet, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev dobavi zadevne kmetijske proizvode predelovalcu, distributerju ali trgovcu na drobno na njihovem ozemlju, razen sezonskih in pokvarljivih proizvodov.

10.Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, Komisijo uradno obvestijo o tem, kako se uporabljajo.

(d)podpiranju ekonomske sposobnosti preživetja malih in družinskih kmetij, s standardnim prihodkom, kot je opredeljen v členu 2, točka 8, Uredbe Sveta (ES) št. 1217/200911, ki ne presega 100 000 EUR;

__________________

11 Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za podatke o trajnostnosti kmetij (UL L 328, 15.12.2009, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1217/oj).

Proizvajalci iz odstavka 1 lahko od [začetek veljavnosti +2 leti] Komisijo zaprosijo za mnenje o združljivosti dogovorov, sklepov in usklajenih ravnanj iz odstavka 1 v zvezi z izvajanjem standardov trajnostnosti, katerih namen je prispevati k enemu ali več ciljem iz odstavka 3, točke (d) do (fd), s tem členom.

(a)umik s trga ali brezplačna distribucija njihovih proizvodov, tudi dobrodelnim organizacijam;

(g)začasno načrtovanje proizvodnje ob upoštevanju posebne narave proizvodnega ciklusa, zlasti za pokvarljive proizvode.

Kadar Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s prvim pododstavkom tega člena, se lahko odloči, da podporo Unije iz kmetijske rezerve iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2116 da na voljo zadevnim državam članicam, z možnostjo takojšnje uporabe te podpore v primeru krize, če je prej ocenila izvedljivost takšne podpore. Takšna finančna podpora zagotavlja sredstva, potrebna za izvajanje teh sporazumov in odločitev s strani zadevnih gospodarskih subjektov. Komisija zagotovi, da uporaba sredstev za podporo ukrepom na podlagi omenjenih izvedbenih aktov ne ogroža neposrednih plačil. Komisija po potrebi da na voljo druga sredstva Unije za podporo ukrepom iz tega pododstavka.

2.Dobavne pogodbe se lahko sklenejo za več let.

„Cena je izračunana s kombiniranjem različnih objektivnih, preverljivih in nepriredljivih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse in metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev, inflacijo, polne proizvodne stroške, tudi plačilo kmetov, skupne stroške za dodatne storitve, dobavljene količine in kakovost ali sestavo dobavljenih kmetijskih proizvodov. V ta namen lahko države članice ali regionalni organi določijo kazalnike, ki se objavijo na spletu za uporabo v pogodbah, v skladu z objektivnimi merili, ki temeljijo na študijah o proizvodnji in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, ali podatki, ki jih pošljejo medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157(1), ali podatki opazovalnice EU za agroživilsko verigo. Pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere koli druge kazalnike, za katere menijo, da so relevantni.

5a.Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 70 % za odhodke, povezane s cilji iz člena 46, točke (a), (b) ali (c), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(b)naložbe iz točke (a) se izvajajo v prostorih teh mladih kmetov ali novih kmetov ali, v primeru sektorja sadja in zelenjave, proizvajalcev, ki se prvič pridružijo organizaciji proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, v okviru njihovega prvega operativnega programa in v sedmih letih po datumu, ko so se mladi kmetje ali novi kmetje pridružili organizaciji proizvajalcev.“;

Države članice lahko od leta 2025 spremenijo svoje odločitve iz odstavka 6 v okviru zahtevka za spremembo svojih strateških načrtov SKP, predloženega v skladu s členom 119, in se odločijo, da do 6 % svojih dodeljenih sredstev za neposredna plačila iz Priloge V, po potrebi po odbitku dodeljenih sredstev za bombaž iz Priloge VIII, porabijo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, oddelek 7, če takšna odločitev ne bo negativno vplivala na raven osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost.