1.je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 2/2025, kot ga je predložila Komisija;

2.ugotavlja, da se je zaradi zmanjšanja zneska lastnih sredstev, ki niso BND, in potreb po dodatnih plačilih na strani odhodkov skupno povečala potreba po prispevkih iz BND v višini 4,3 milijarde EUR; se zaveda, da to pomeni spremembo enotne vpoklicne stopnje BND z 0,527 % (v predlogu spremembe proračuna št. 1/2025) na 0,547 % v predlogu spremembe proračuna št. 2/2025;

3.opozarja, da v predlogu spremembe proračuna št. 2/2025 pavšalna znižanja BND za pet držav članic upravičenk znašajo okoli 9,2 milijarde EUR (bruto); poudarja, da so ta znižanja vezana na inflacijo in so se zato povečevala bolj kot zgornje meje večletnega finančnega okvira, ki se letno prilagajajo na podlagi 2-odstotnega deflatorja; poudarja, da je bil proračun Unije v zadnjih nekaj letih precej obremenjen z odzivanjem na različne krize; poudarja, da ta odstopanja v zvezi z znižanji povečujejo breme za druge države članice;

4.pozdravlja nova prizadevanja Komisije, da bi predstavila več možnosti za nove vire prihodkov za proračun Unije; je v zvezi s tem seznanjen s predlogom Komisije za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije z dne 16. julija 2025; meni, da je treba hitro sprejeti nove vire lastnih sredstev, da bi povečali sredstva, ki so na voljo za proračun; poudarja, da morajo biti novi viri lastnih sredstev pravični in da niso pomembni zgolj za odplačevanje posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU, pač pa Uniji omogočajo tudi, da je zmožna kriti večje potrebe po porabi; v zvezi s tem želi spomniti na svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba nepričakovane prihodke, ki izhajajo iz glob in kazni ali njihovih enakovrednih zneskov, uporabiti kot dodatne prihodke za proračun Unije za odzivanje na krize ali nepričakovane potrebe in da se zaradi teh prihodkov ne bi smeli zmanjšati prispevki iz naslova BND; poudarja, da se v sedanjem večletnem finančnem okviru ti zneski „vračajo“ državam članicam;

5.poudarja, da je za izkušnje iz nedavnih kriz – pandemije, energetski pretresi in vojna v Ukrajini – potreben resen razmislek o prožnosti v naslednjem večletnem finančnem okviru; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba prihodnji instrument prilagodljivosti financirati iz številnih dodatnih virov, vključno z letnim presežkom iz prejšnjega leta, globami in vrnjenimi sredstvi; je seznanjen z ustreznimi določbami v predlagani uredbi o večletnem finančnem okviru, v katerih Komisija predlaga, da se instrumentu prilagodljivosti dodajo nekateri zneski v skladu z dolgoletnimi zahtevami Parlamenta; opozarja pa, da se zaradi prožnosti ne bi smela zmanjševati preglednost;

6.pozdravlja prilagoditve odobritev plačil za Sklad za razvoj podeželja navzgor, kar kaže, da se izvajanje strateških načrtov SKP za obdobje 2023–2027 ter intervencije v okviru programov za obdobje 2014–2020 pospešujejo in tako odpravljajo zamude iz prejšnjih proračunskih let;

7.pozdravlja stalne izboljšave na področju mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, vendar se sprašuje, zakaj bi bilo treba s poenostavitvijo uredbe o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah povečati potrebe v višini 8 milijonov EUR, ne pa jih zmanjšati zaradi večje učinkovitosti;

8.meni tudi, da je sporno dodatne potrebe za centralizirani carinski sistem v razdelku 1 in mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah v razdelku 3 nadomeščati s sorazmernim zmanjšanjem dodelitev v okviru instrumenta za opremo za carinske kontrole v razdelku 4; obžaluje, da je Komisija zaradi sedanjega proračunskega stanja med razdelki prerazporedila precejšnja sredstva, in želi spomniti na svoje dolgoletno stališče, da bi bilo treba nove politične prioritete, naloge ali potrebe pospremiti z novimi sredstvi; odločno poudarja, da ponavljajoče se prerazporeditve niso smiseln način financiranja prednostnih nalog Unije, saj škodujejo naložbam in ogrožajo doseganje dogovorjenih ciljev politike;

9.poudarja in pozdravlja, da bodo nekatere spremembe kadrovskega načrta organa EU za preprečevanje pranja denarja tej agenciji omogočile, da svoje naloge opravlja pravočasno in učinkovito; želi spomniti, da ima ta ključna institucija osrednjo vlogo pri zaščiti davkoplačevalskega denarja in da jo Evropski parlament močno podpira;

10.pozdravlja napredek Bolgarije pri uvedbi eura in v celoti podpira dodatna sredstva, ki bodo prehod na to valuto pospremila z ustreznimi in ciljno usmerjenimi komunikacijskimi dejavnostmi; se zaveda, da v razdelku 2b ni nedodeljene razlike do zgornje meje, zato je treba v ta namen uporabiti instrument prilagodljivosti;

11.odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 2/2025;

12.naroči svoji predsednici, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 2/2025 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

13.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.