A.ker je družba Corteva Agriscience Belgium B.V. s sedežem v Belgiji 27. januarja 2023 v imenu družbe Corteva Agriscience LLC s sedežem v Združenih državah Amerike pri nizozemskem pristojnem nacionalnem organu vložila vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DP51291 (v nadaljnjem besedilu: gensko spremenjena koruza), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg;

B.ker gensko spremenjena koruza proizvaja toksin IPD072Aa, ki deluje proti koruznemu hrošču, beljakovino fosfinotricin acetil transferazo (PAT) za odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glufosinat, in beljakovino PMI kot izberljivi označevalec;

C.ker je glufosinat, ki se šteje za komplementarni herbicid, razvrščen kot snov, ki je strupena za razmnoževanje, v kategorijo 1B, in zato izpolnjuje merila za izključitev, določena v Uredbi (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1107/oj).; ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018;

D.ker je IPD072Aa insekticidni toksin, ki ga proizvaja bakterija Pseudomonas chlororaphis, in je bil zasnovan za delovanje proti koruznemu hrošču;

Kompleksen genski inženiring

E.ker je bila koruza DP51291 razvita s kompleksnim, večstopenjskim procesom genskega inženiringa, ki je vključeval izdelavo genomskega „sidrišča“, čemur sta sledila bombardiranje z mikroprojektili s petimi plazmidi in naknadna vključitev ekspresijskih kaset v sidrišče s pomočjo bakterije Agrobacterium tumefaciens;

F.ker je ta postopek genske spremembe privedel do izbrisa 113 baznih parov genomske DNK koruze, kot je razvidno iz bioinformacijske analize, in do nastanka več novih odprtih bralnih okvirov, kar kaže na morebitne genomske motnje, ki izhajajo iz postopka pretvorbe; ker je bilo pri petih od teh odprtih bralnih okvirov zaznano več kot 35-odstotno zaporedje znanih alergenov, s čimer je bil presežen prag, ki se običajno uporablja pri ocenah alergenosti https://www.testbiotech.org/wp-content/uploads/2024/12/Testbiotech_comment_‌maize_DP51291.pdf;

Pomanjkanje podatkov o kmetijskih praksah in okoljskih dejavnikih

G.ker je treba na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 503/2013 Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 503/2013 z dne 3. aprila 2013 o vlogah za odobritev gensko spremenjenih živil in krme v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi uredb Komisije (ES) št. 641/2004 in (ES) št. 1981/2006 (UL L 157, 8.6.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2013/503/oj). oceniti, ali pričakovane kmetijske prakse vplivajo na izražanje preučevanih ciljev; ker je v skladu z omenjeno izvedbeno uredbo to še posebej pomembno pri rastlinah, ki so odporne proti herbicidom;

H.ker lahko okoljski povzročitelji stresa, kot so suša ali ekstremne temperature, povzročijo nepričakovane vzorce izražanja genov v novo vnesenih sekvencah DNK Trtikova, M., Wikmark O. G., Zemp, N., Widmer, A., Hilbeck, A., (2015) Transgene Expression and Bt Protein Content in Transgenic Bt Maize (MON810) under Optimal and Stressful Environmental Conditions (Izražanje transgenov in vsebine beljakovine Bt v transgeni koruzi Bt (MON810) v optimalnih in stresnih okoljskih okoliščinah), PLoS ONE 10(4): e0123011, https://doi.org/10.1371/journal.pone.0123011.;

I.ker so bile terenske študije, ki so bile uporabljene v podporo analizi sestave in fenotipa gensko spremenjene koruze, izvedene v eni rastni sezoni (2021) v Združenih državah Amerike in Kanadi v vremenskih razmerah, ki ne predstavljajo ustrezno raznolikosti regij, v katerih se prideluje koruza, zlasti v državah, kot je Brazilija;

J.ker so na nekaterih lokacijah, kjer so izvajali študijo, poročali o ekstremnih vremenskih pojavih; ker niso bile izvedene posebne preiskave za oceno prihodnjih razmer, na katere vplivajo sedanje podnebne spremembe;

K.ker se je glufosinat v skladu s priporočili za odmerjanje, ki jih je izdala Evropska agencija za varnost hrane, med terenskimi študijami uporabil le enkrat; ker pa se v dejanski kmetijski praksi jakost in pogostnost nanašanja herbicidov pogosto močno razlikuje po regijah in lahko vključuje večjo ali večkratno uporabo, kar pomeni, da podatki, pridobljeni s terenskimi študijami, morda ne odražajo v zadostni meri vseh okoljskih in kmetijskih pogojev, v katerih se bo gensko spremenjena koruza verjetno gojila ali uvažala;

Odsotnost ocene glufosinata

L.ker je glufosinat povezan z znatnimi tveganji za biotsko raznovrstnost, toksičnost in dolgoročno zdravje ekosistemov;

M.ker je bila velika večina gensko spremenjenih kmetijskih rastlin gensko spremenjena tako, da so odporne proti enemu ali več komplementarnim herbicidom, ki se lahko uporabljajo skozi ves čas gojenja teh rastlin, ne da bi te odmrle, kot bi se zgodilo s kmetijskimi rastlinami, ki niso odporne proti herbicidom; ker je iz številnih študij razvidno, da se pri gojenju gensko spremenjenih kmetijskih rastlin, odpornih proti herbicidom, uporabi več komplementarnih herbicidov, zlasti zaradi pojavljanja plevelov, odpornih proti herbicidom Gl. na primer Schulz, R., Bub, S., Petschick, L. L., Stehle, S., Wolfram, J. (2021), Applied pesticide toxicity shifts to plant and nevertebrates, even in GM crops (Toksičnost uporabljenih pesticidov se prenese na rastline in nevretenčarje, tudi pri gensko spremenjenih kmetijskih rastlinah), Science 372(6537), str. 81–84, https://doi.org/10.1126/science.abe1148; Bonny, S., Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact (Modificirane poljščine, ki so odporne proti herbicidom, pleveli in herbicidi: pregled in vpliv), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738; in Benbrook, C.M., Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years (Učinek gensko spremenjenih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zvezek 24(24), https://doi.org/10.1186/2190-4715-24-24.;

N.ker gensko spremenjene kmetijske rastline, odporne proti herbicidom, vežejo kmete na sistem za zatiranje plevela, ki je v veliki meri ali celo povsem odvisen od herbicidov, in sicer tako, da se kmetom zaračunava premija za gensko spremenjena semena, kar se jim splača samo, če uporabljajo tudi komplementarne herbicide; ker bo večja odvisnost od komplementarnih herbicidov na kmetijah, ki gojijo gensko spremenjene kmetijske rastline, pospešila pojav in širjenje plevela, odpornega proti tem herbicidom, to pa bo prineslo potrebo po še večji stalni uporabi herbicidov, kar vodi v začarani krog;

O.ker bodo škodljivi učinki pretirane odvisnosti od herbicidov poslabšali zdravje tal, kakovost vode ter nadzemno in podzemno biotsko raznovrstnost, to pa bo privedlo do večje izpostavljenosti ljudi in živali herbicidom, po možnosti tudi zaradi povečanih količin njihovih ostankov na živilih in krmi;

P.ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in metabolitov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov;

Odprta vprašanja v zvezi s toksinom IPD072Aa

Q.ker Izvedbena uredba (EU) št. 503/2013 zahteva toksikološko oceno, da se dokaže, da predvideni učinki genske spremembe nimajo škodljivih učinkov na zdravje ljudi in živali;

R.ker je IPD072Aa nova beljakovina, kar pomeni, da se njena uporaba v kmetijstvu in vnos v prehransko verigo ne moreta v celoti opirati na predhodno pridobljene izkušnje;

S.ker so med beljakovino IPD072Aa in toksini Bt sicer razlike, vendar je treba na podlagi podobnosti, ki so jih opazili med njima, skrbno premisliti v postopku ocenjevanja tveganja; ker je bilo v več študijah ugotovljeno, da lahko toksini Bt povzročijo neželene učinke na imunski sistem, ter da imajo morebitne adjuvantne lastnosti Za pregled gl. Rubio-Infante, N., Moreno-Fierros, L., An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Cry bakterije Bacillus thuringiensis na sesalce), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5), str. 630–648, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/jat.3252., kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

T.ker je znanstvena študija pokazala, da se toksičnost toksinov Bt lahko poveča tudi z interakcijo z ostanki škropljenja s herbicidi in da so potrebne nadaljnje študije kombiniranih učinkov zložb genskih elementov (gensko spremenjene kmetijske rastline, ki so bile spremenjene, da bi bile odporne proti herbicidom in bi proizvajale insekticide v obliki toksinov Bt) Bøhn, T., Macagnan Rover, C., Semenchuk, P. R., Daphnia magna negatively affected by chronic exposure to purified Cry-toxins (Negativni učinek kronične izpostavljenosti prečiščenim toksinom Cry na Daphnia magna), Food and Chemical Toxicology, maj 2016, zvezek 91, str. 130–140, https://doi.org/10.1016/j.fct.2016.03.009.; ker se kljub temu šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov s toksini Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora agencije EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja;

U.ker ocena toksičnosti IPD072Aa ne upošteva morebitnih sinergijskih ali kumulativnih učinkov, ki izhajajo iz interakcij z rastlinskimi metaboliti ali ostanki herbicidov;

V.ker niso bili predloženi nobeni podatki o kopičenju IPD072Aa v prehranjevalnih spletih, njegovem širjenju v okolje, zlasti prek odpadne vode in gnoja v tleh in vodnih ekosistemih, ali njegovih učinkih na neciljne organizme;

W.ker potencial za prenos genov na sorodne divje vrste, kot je teozint, o katerem poročajo v Španiji in Franciji, vzbuja zaskrbljenost zaradi obstojnosti transgena v okolju in njegovih morebitnih ekoloških posledic Trtikova, M., Lohn, A., Binimelis, R., Chapela, I., Oehen, B., Zemp, N., Widmer, A., Hilbeck, A., (2017), Teosinte in Europe – Searching for the Origin of a Novel Weed (Teozint v Evropi – Iskanje izvora novega plevela), Scientific Reports, 7:1560, https://doi.org/10.1038/s41598-017-01478-w.;

X.ker zahteve za spremljanje, določene v Izvedbeni uredbi (EU) št. 503/2013, niso ustrezno izvrševane, saj podatki, ki jih je predložilo podjetje Corteva Agriscience LLC, niso bili neodvisno pregledani;

Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni in spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

Y. ker gojenje gensko spremenjene koruze v Uniji ni dovoljeno; ker bi sprejetje Izvedbenega sklepa (EU) 2025/1898 omogočilo uvoz koruze v Unijo, ki ne izpolnjuje standardov, ki jih upoštevajo kmetje Unije, kar bi jih postavilo v slabši konkurenčni položaj;

Z.ker je Komisija v sklepih strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva v EU Strategic Dialogue on the Future of EU Agriculture - A shared prospect for farming and food in Europe (Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU – skupna perspektiva za kmetijstvo in prehrano v Evropi), september 2024, https://agriculture.ec.europa.eu/document/download/171329ff-0f50-4fa5-946f-aea11032172e_en?filename=strategic-dialogue-report-2024_en.pdf. pozvana, naj ponovno oceni svoj pristop v zvezi z dostopom do trga za uvoz in izvoz agroživilskih proizvodov, saj razlike v standardih Unije in njenih trgovinskih partnerjev pomenijo velik izziv; ker so bili pravičnejši trgovinski odnosi na svetovni ravni, skladni s cilji za zdravo okolje, ena od glavnih zahtev kmetov na protestih v letih 2023 in 2024;

AA.ker je posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v poročilu iz leta 2017 ugotovila, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju https://www.ohchr.org/en/documents/thematic-reports/ahrc3448-report-special-rapporteur-right-food; ker je cilj OZN za trajnostni razvoj 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/;

AB.ker Kunminško-montrealski svetovni okvir za biotsko raznovrstnost, dogovorjen na 15. konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti decembra 2022, vsebuje globalni cilj zmanjšanja tveganja pesticidov za vsaj 50 % do leta 2030 https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_22_7834;

AC.ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge upravičene dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti upravičeni dejavniki zajemati tudi obveznosti Unije na podlagi ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

Zmanjšanje odvisnosti od uvožene krme

AD.ker je eno od spoznanj, pridobljenih med koronavirusno krizo in vojno v Ukrajini, ki še vedno poteka, to, da mora Unija nujno odpraviti odvisnost od nekaterih kritičnih surovin; ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen komisarja Christopha Hansena v poslanici prosila, naj preuči načine za zmanjšanje uvoza kritičnih surovin https://commission.europa.eu/document/2c64e540-c07a-4376-a1da-368d289f4afe_en;

Nedemokratičen postopek odločanja

AE.ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, smeli dajati na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je Parlament v devetem zakonodajnem obdobju sprejel 38 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme dali na trg, v sedanjem desetem zakonodajnem obdobju pa že dodatnih 11 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju gensko spremenjenih organizmov na trg;

AF.ker je Komisija sama priznala demokratični primanjkljaj, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej sprejema odobritve za gensko spremenjene organizme;

AG.ker ni treba spreminjati zakonodaje, da bi lahko Komisija zavrnila odobritev gensko spremenjenih organizmov, če v odboru za pritožbe odobritve ne podpre kvalificirana večina držav članic V skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011 lahko Komisija vlogo odobri tudi, če je v odboru za pritožbe ne podpre kvalificirana večina držav članic, vendar to ni nujno.;

AH.ker pri glasovanju Stalnega odbora za rastline, živali hrano in krmo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 13. junija 2025, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino https://food.ec.europa.eu/document/download/ee1a5aed-5303-4c32-bb59-813143a1df47_en?filename=sc_modif-genet_20250613_sum.pdf; ker tudi pri glasovanju odbora za pritožbe 15. julija 2025 ni bilo podano mnenje;