1.poudarja, da bi morala enostavna in predvidljiva davčna pravila davkoplačevalcem olajšati plačevanje davkov, vladam pa upravljanje in pobiranje prihodkov; poudarja, da je treba ustvariti EU, ki bo podpirala podjetja, ki bo omogočala spoštovanje veljavnih pravil ter v kateri bodo lahko proizvodni sektorji konkurirali in uspevali, delavci pa zaslužili pravično plačo ter v kateri se bo podpiral dvojni prehod; poudarja, da lahko prezapletena davčna pravila odvračajo od naložb, hkrati pa ugotavlja, da bi bilo treba pri oblikovanju davčne politike preprečiti izkrivljanje odločanja gospodarskih akterjev;

2.je globoko zaskrbljen zaradi grožnje davčni suverenosti EU, izražene v izjavah predsednika ZDA 2. aprila 2025 o DDV v državah članicah EU, ki je bila del utemeljitve za uvedbo carin na uvoz iz EU v ZDA; poudarja, da trgovinske vojne ogrožajo podjetja, ter poziva Komisijo in države članice, naj omejijo s tem povezane trgovinske pretrese in se posvetujejo z evropskimi deležniki pri sprejemanju odločitev v zvezi s takšnimi carinami;

3.poudarja, da so, kot je navedeno v Draghijevem poročilu, različna davčna pravila v EU velika ovira za vzpostavitev resnično enotnega trga; priznava, da mora davčni okvir EU strogo spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter vključevati sodelovanje, da bi zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja; poudarja, da imajo države članice pravico, da svoje davčne sisteme prilagodijo svojim posebnim nacionalnim potrebam, pri tem pa spoštujejo skupne standarde, usklajujejo prizadevanja za boj proti davčnim goljufijam in utajam, zagotavljajo pravočasno izmenjavo informacij in spodbujajo enake konkurenčne pogoje; meni, da je te rezultate mogoče doseči zlasti z vzpostavitvijo ravnovesja med spoštovanjem nacionalnih pristojnosti in zagotavljanjem dosledne razlage;

4.poudarja, da znatnega napredka pri poenostavitvi izpolnjevanja davčnih obveznosti in odpravi upravnih ovir na notranjem trgu ni mogoče doseči samo s prizadevanji za harmonizacijo, temveč tudi s skupnimi orodji za izvajanje, na primer s standardiziranimi predlogami za zbiranje podatkov in poročanje, smernicami Komisije ter dialogom in z izmenjavo dobre prakse med državami članicami;

5.ugotavlja, da so podjetja v EU, zlasti mala in srednja podjetja, ključna za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest po vsej celini; opozarja, da se mala in srednja podjetja zaradi zapletenih davčnih predpisov in razdrobljenih davčnih sistemov, ki povzročajo velika upravna bremena in stroške izpolnjevanja obveznosti, soočajo z velikimi fiskalnimi izzivi, pri čemer so stroški izpolnjevanja obveznosti za mala in srednja podjetja ocenjeni na približno 30 % plačanih davkov, medtem ko so za velika podjetja ocenjeni na približno 2 %, kar ovira rast in inovacije malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z nacionalnimi davčnimi organi oceni učinek sedanjih in prihodnjih predlogov na mala in srednja podjetja ter preuči rešitve za poenostavitev davčnih postopkov in zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni, zakaj predlagana direktiva o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mala in srednja podjetja ni dobila podpore v Svetu, ter poziva h konkretnemu napredku in izvedljivim rešitvam za napredek na tem področju; poziva, naj se razvije celovit in uporabniku prijazen nabor orodij za mala in srednja ter zagonska podjetja, vključno s smernicami, predlogami in možnostmi samodejnega vlaganja napovedi za odmero DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na izplačane plače in druge obveznosti, ki bo prosto dostopen in se bo redno posodabljal;

6.je seznanjen z Draghijevim poročilom o predlogih za obdavčitev posameznih sektorjev, zlasti s priporočili o znižanju stroškov za porabo električne energije, ne da bi pri tem ogrozili konkurenčnost EU, ovirali naložbe, škodovali ustvarjanju delovnih mest ali oslabili zaupanje podjetij; v zvezi s tem je seznanjen z neformalno razpravo finančnih ministrov EU iz januarja 2025 o visokih cenah energije in njihovem prednostnem razvrščanju; je seznanjen s tekočim delom v zvezi z revizijo direktive o obdavčitvi energije Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/96/oj)., pri čemer poudarja pomen podnebnih ambicij, sedanjih gospodarskih razmer, visokih cen energije in potreb po povezljivosti;

7.poudarja, da je konkurenčnost širok pojem, ki se nanaša na stopnjo produktivnosti, ta pa lahko spodbudi trajnostno rast ter posledično dohodek in blaginjo za vse; poudarja, da konkurenčno gospodarstvo ni le podjetjem prijazno, temveč omogoča tudi visoko stopnjo zaposlenosti in družbene blaginje, inovacijske zmogljivosti, ustrezne možnosti izobraževanja in infrastrukturo ter močne institucije in standarde pravne države; priznava, da je učinkovita in uspešna obdavčitev, vključno z ukrepi za omejitev škodljive davčne konkurence in tekmovanja v zniževanju standardov z vidika davčnih stopenj, bistvena za ustvarjanje javnih sredstev, potrebnih za trajnostne javne in zasebne naložbe, ki bodo okrepile konkurenčnost EU, pa tudi njeno socialno in ekonomsko kohezijo ter rast;

8.pozdravlja sklepe Evropskega sveta o novem dogovoru o evropski konkurenčnosti; v zvezi s tem obžaluje, da za izboljšanje evropske konkurenčnosti ni bilo upoštevano področje obdavčitve; poziva k boljšemu sodelovanju na davčnem področju v EU, in sicer z zmanjšanjem razdrobljenosti in zapletenosti ter tesnejšim sodelovanjem in zaupanjem med državami članicami, saj je to bistveno, da bi evropsko gospodarstvo postalo bolj konkurenčno;

9.poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o usklajenem pristopu, da bi se izboljšala preglednost javnofinančnih davčnih odhodkov in da bi se zagotovilo, da se z njimi stroškovno učinkovito dosega želene politične cilje v skladu s skupnimi cilji in prednostnimi nalogami EU, pri tem pa takšen pristop ne bi smel imeti nepričakovanih ali negativnih učinkov na notranji trg ter ponujati priložnosti za davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje;

10.pozdravlja sklepe Evropskega sveta o prečiščenju in poenostavitvi davčnih pravil; poudarja, da bi se morale prihodnje pobude EU na področju obdavčevanja prednostno osredotočiti na upravno poenostavitev, (po potrebi) odpravo prekrivajočih se davčnih pravil, povečanje jasnosti in racionalizacijo uporabe davčnih pravil ter odpravljanje ugotovljenih razlik ali neučinkovitih elementov, ki bi lahko ovirali delovanje enotnega trga; poudarja, da bi morala Komisija olajševati in spodbujati tesnejše sodelovanje med državami članicami in nacionalnimi davčnimi upravami, da bi omogočila doslednejšo razlago zakonodaje o neposrednih in posrednih davkih;

11.je seznanjen z raziskavo, ki jo je leta 2022 opravilo Skupno raziskovalno središče Komisije in v kateri je bilo ugotovljeno, da lahko prihodki v lokalne proračune iz naslova davkov na lokalne gospodarske dejavnosti delujejo kot spodbuda za občine, da delujejo lokalno in spodbujajo lokalne gospodarske dejavnosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi raziskave in sodeluje pri vzajemnem učenju z državami članicami, da bi občine spodbudila k skrbi za njihova podjetja, s čimer bi se sprostil neizkoriščen potencial za večjo gospodarsko rast po vsej EU;

12.poudarja, da lahko dobro zasnovane in upravičene davčne spodbude z ekonomsko vsebino in socialno-ekonomskimi koristmi podpirajo gospodarske dejavnosti, ki spodbujajo javne cilje, vključno z obrobnimi in geografsko prikrajšanimi območji v EU; ugotavlja, da davčne spodbude ne bi smele biti le v skladu s Pogodbama in omejitvami v zvezi s fiskalnim manevrskim prostorom, temveč tudi ne bi smele povzročiti razdrobljenosti notranjega trga, ter poziva k naboru orodij za zagotavljanje dialoga, preglednosti in usklajevanja med državami članicami glede davčnih spodbud; pozdravlja, da namerava Komisija izdati nezavezujoče smernice o davčnih spodbudah, in poziva k nadaljnji študiji o učinku izvajanja pravil drugega stebra OECD na davčne spodbude ter pripravi priporočila za zagotovitev njihove učinkovitosti v okviru drugega stebra; poudarja, kako pomembno je poskrbeti, da davčne spodbude ostanejo skladne z okvirom EU za državno pomoč; opozarja na zaveze EU glede podnebnih sprememb in stalno podporo Parlamenta tem ciljem ter poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo prizadevanja in preučijo morebitne koristi davčnih spodbud za zelene naložbe;

13.opozarja, da več zakonodajnih pobud na področju obdavčitve ne napreduje; v zvezi s tem poudarja, da je treba podjetjem v EU omogočiti pravno varnost in predvidljivost; je seznanjen s pojasnili Komisije o tem, katere pobude na področju obdavčitve bodo umaknjene;

14.opozarja, da je prednostna naloga Komisije zagotoviti poenostavitev poslovanja v vseh politikah, vključno z obdavčitvijo v okviru njenih pristojnosti, da bi se zahteve glede poročanja zmanjšale za vsaj 25 % (za mala in srednja podjetja pa za vsaj 35 %); v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v tesnem in stalnem dialogu z državami članicami sistematično izvaja predhodne ocene učinka vseh novih zakonodajnih predlogov, povezanih z davki, ter preveri konkurenčnost sedanjih ukrepov, da bi količinsko opredelila pričakovano zmanjšanje upravnih bremen in zagotovila, da bodo nova pravila usklajena s cilji EU glede gospodarske rasti ter zelenega in digitalnega prehoda;

15.poziva Komisijo, naj ugotovi in odpravi vse primere podvajanja pri poročanju ter vzpostavi sistem za učinkovito izmenjavo podatkov med davčnimi upravami, s čimer bi davkoplačevalce razbremenila obveznosti dvojnega poročanja; v zvezi s tem ugotavlja, da bi lahko na preprost način dosegli koristne izboljšave, na primer s spremembo Direktive (EU) 2021/2101 Direktiva (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic (UL L 429, 1.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2021/2101/oj). o javnem poročanju po državah, da bi bila pravila EU enakovredna standardu poročanja o davčnih zadevah Global Reporting Initiative 207; poziva Komisijo, naj oceni prednosti te enakovrednosti;

16.poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo davčne obveznosti za obrambno industrijo z razširitvijo in poenostavitvijo oprostitev plačila DDV za javna naročila v okviru skupnih obrambnih pobud EU;

17.poziva k vzpostavitvi vozlišča EU za davčne podatke, da bi izboljšali samodejno izmenjavo davčnih informacij in zmanjšali upravna bremena; spodbuja Komisijo in države članice, naj se oprejo na obstoječa orodja, kot sta sistem za izmenjavo informacij o DDV (VIES) ter sistem za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (EMCS), ter preučijo, ali bi lahko njihovo uporabo razširili na področja, kot je neposredna obdavčitev; poudarja, da bi moralo takšno vozlišče omogočati skupno analizo informacij, pomembnih za postopek nadzora obdavčitve s čezmejno komponento, preprečevati podvajanje in se uporabljati kot enotna točka dostopa za davčne uprave po vsej EU;

18.poudarja ključno vlogo, ki jo lahko ima elektronsko izdajanje računov pri povečanju preglednosti, zmanjšanju upravnih bremen ter omogočanju praktične in učinkovite uporabe sporočenih podatkov;

19.opozarja, da davčne uprave brez zanesljivega poročanja ne bi imele osnovnih informacij, potrebnih za odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje nezakonitih davčnih praks; poudarja, da je dostop do pravočasnih in celovitih davčnih podatkov bistven za pravičnost davčnih sistemov in zaščito javnih prihodkov;

20.priznava, da če želimo upravičiti stroške izpolnjevanja zahtev glede poročanja, morajo biti davčne uprave dobro financirane in učinkovite ter imeti ustrezno usposobljeno osebje in sodobno digitalno infrastrukturo; poudarja, da je treba vlagati v zmogljivosti davčnih organov, da bi se obstoječe obveznosti poročanja v celoti izkoristile;

21.opozarja, da so enostavna, stabilna in predvidljiva davčna pravila bistvena za konkurenčno gospodarstvo ter bodo prispevala k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski rasti; poziva Komisijo, naj izda priporočila za poenostavljen in konkurenčen davčni sistem, da bi se po potrebi zmanjšalo upravno breme za podjetja in državljane, na primer z enotno uporabo davčne identifikacijske številke v državah članicah in na področju davčnih spodbud; se zaveda, da sta davčna gotovost ter poenostavitev postopkov vračil in odbitkov ključni rešitvi za zmanjšanje upravnega bremena, zlasti za mala in srednja podjetja;

22.ugotavlja, kako pomembno je poenostaviti davčna pravila na vseh področjih; poudarja, da je treba povečati udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih s poenostavitvijo postopkov davčne napovedi za varčevalne in naložbene račune, zlasti kadar te račune spremljajo davčne spodbude; je seznanjen tudi s pilotnimi projekti Komisije o kooperativnem izpolnjevanju zahtev za podjetja, katerih cilj je zmanjšati revizije in izboljšati reševanje sporov za podjetja, ki dosegajo visoke standarde pri izpolnjevanju obveznosti;

23.poudarja potencial digitalizacije, zlasti umetne inteligence, kot orodja za zmanjšanje upravnih bremen in stroškov izpolnjevanja obveznosti za podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, ter za podporo odkrivanju goljufij na področju DDV, pri čemer je treba še vedno ohraniti človeški element za preverjanje kakovosti in zagotavljanje zaščitnih ukrepov pred tveganji diskriminacije; ugotavlja, da lahko digitalizacija izboljša tudi javno davčno upravo, če sta omogočena preglednost in zadosten nadzor nad avtomatiziranim sprejemanjem odločitev v zvezi z davki; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo digitalizacijo in poenostavitev davčne uprave, hkrati pa tudi prostovoljno sodelovanje, usklajevanje ter izmenjavo primerov dobre prakse in strokovnega znanja med nacionalnimi organi, pri čemer naj Komisija deluje kot posrednik;

24.poudarja, da bi morale države članice dodeliti ustrezne človeške in finančne vire za izvajanje nove davčne zakonodaje in posodobitev davčnih uprav, zlasti z vlaganji v zaposlene, usposabljanje ter integrirane in interoperabilne informacijske sisteme, pa tudi s posvetovanji z zasebnim sektorjem; poziva Komisijo, naj v okviru programa Fiscalis poveča svojo podporo in preuči namenski program financiranja EU za nadaljnjo podporo takim naložbam;

25.poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti ter v tesnem in stalnem dialogu z državami članicami oceni in poenostavi sedanji okvir DDV, da se zmanjša upravno breme, tudi za podjetja in organizacije skupnosti, okrepi konkurenčnost ter zmanjša razlika med pričakovanimi prihodki in dejansko pobranim zneskom (vrzel pri pobiranju DDV); ponovno poziva k poenostavljenemu in posodobljenemu sistemu DDV z omejitvami oprostitev in nestandardnih stopenj, da bi spodbudili pošteno konkurenco, zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti in izboljšali prostovoljno izpolnjevanje obveznosti; je seznanjen s svežnjem o DDV v digitalni dobi in poziva Komisijo, naj izda jasne in dosledne smernice za podporo nemotenemu izvajanju Direktive (EU) 2025/516 Direktiva Sveta (EU) 2025/516 z dne 11. marca 2025 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV za digitalno dobo (UL L, 2025/516, 25.3.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/516/oj)., zlasti v zvezi z zahtevo EU glede digitalnega poročanja; poudarja, da se vrzel pri izpolnjevanju obveznosti na področju DDV med državami članicami močno razlikuje, in pozdravlja sveženj o DDV v digitalni dobi kot orodje za povečanje preglednosti in zmanjšanje goljufij; poziva k usklajenemu izvajanju na nacionalni ravni, da se zagotovi skladnost in da je model sistema „vse na enem mestu“ za DDV učinkovit in uporabniku prijazen, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva k nadaljnjim reformam, da bi malim podjetjem olajšali elektronski vpis v register zavezancev za DDV in povečali digitalizacijo pobiranja DDV; poziva Komisijo, naj nadgradi in razširi sistem „vse na enem mestu“ za DDV za čezmejno elektronsko poslovanje med podjetji in potrošniki, da bi zmanjšala upravno breme in stroške izpolnjevanja obveznosti;

26.ugotavlja, da se je nakupovalno vedenje v zadnjem desetletju močno spremenilo, saj se je med pandemijo covida-19 močno povečalo e-trgovanje, ki še ni upadlo; ugotavlja, da bi morali spletni nakupi zaradi elektronske revizijske sledi prispevati k večjemu izpolnjevanju obveznosti v zvezi z DDV, vendar je v poročilu Komisije o vrzeli pri pobiranju DDV za leto 2024 navedeno, da ta povezava ni tako jasna zaradi zapletenosti spletne prodaje; poziva Komisijo, naj oceni, ali pravni red na področju DDV glede na vse večjo priljubljenost elektronskega trgovanja ustreza svojemu namenu;

27.poziva k izboljšanju Direktive Sveta 2008/9/ES Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL L 44, 20.2.2008, str. 23, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/9/oj).; poudarja, da je treba preučiti možnost vključitve čezmejnih vračil DDV v sistem „vse na enem mestu“, da bi dodatno poenostavili izpolnjevanje obveznosti v zvezi z DDV za podjetja, ki se ukvarjajo s čezmejno trgovino, hkrati pa poskrbeli za uskladitev z obstoječimi obveznostmi v zvezi z DDV v državah članicah;

28.poziva k dosledni uporabi ključnih konceptov in racionalizaciji opredelitev za učinkovitejši sistem DDV, med drugim na primer k uporabi skupnih razlag za izraz instalirano in montirano blago, kot je opisano v členu 36 direktive o DDV Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2006/112/oj)., ter k dosledni uporabi opredelitev stalne poslovne enote ali drugih poslovnih enot;

29.poudarja, da je potreben bolj trajnosten in pravičen sistem DDV z nadaljnjim razmislekom o tem, kako bi se lahko stopnje DDV uporabljale za doseganje ciljev glede trajnostnosti; predlaga, naj Komisija oceni, ali je mogoče odpraviti DDV na blago, ki je brezplačno dobavljeno v socialno in okoljsko korist;

30.ugotavlja, da imajo znižane stopnje DDV sicer legitimen namen pri podpiranju širših socialnih in gospodarskih ciljev držav članic, vključno s podporo ranljivim članom družbe in otrokom, vendar njihova širša uporaba povečuje pravno negotovost in zapletenost davčnega sistema; poudarja, da lahko nižje stopnje DDV povzročijo znižanje cen za potrošnike, vendar je to odvisno tudi od drugih dejavnikov; zato meni, da bosta za namene poenostavitve koristna redno pregledovanje in ocenjevanje, katere nižje stopnje DDV so še vedno potrebne in učinkovite pri doseganju zastavljenih političnih ciljev držav članic;

31.ponavlja stališče Parlamenta o predlaganem sistemu davčnih pravil države sedeža za mala in srednja podjetja, predlagani direktivi „Unshell“ in predlaganih olajšavah za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala (DEBRA);

32.poudarja, da lahko zapletenost in razlike v interakciji med različnimi nacionalnimi davčnimi sistemi ustvarijo neenake konkurenčne pogoje in negativno vplivajo na delovanje notranjega trga; poudarja, da to lahko ovira čezmejne naložbe, kar je lahko še posebej neugodno za mala in srednja podjetja ter izključno domača podjetja, ki nimajo sredstev za sodelovanje v zapletenih shemah davčnega načrtovanja, in se zato soočajo z nepoštenim konkurenčnim okoljem, ki otežuje širitev;

33.je seznanjen z delom, opravljenim v zvezi s predlogom „Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov“ (BEFIT); opozarja, da želi Komisija s predlogom BEFIT zmanjšati zapletenost davčnih pravil in stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja v EU s čezmejnimi dejavnostmi; je seznanjen z njegovim potencialom za zmanjšanje razdrobljenosti in ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja na notranjem trgu; poudarja, da mora vsaka pobuda EU zagotoviti dodano vrednost v pravnem in ekonomskem smislu, ter poziva k učinkovitemu in uravnoteženemu pristopu, ki bo koristil vsem državam članicam, spoštoval načelo subsidiarnosti in bo dosledno skladen z izvajanjem pravil drugega stebra OECD;

34.ponovno poudarja, da je EU odločno zavezana izvajanju dvostebrnega pristopa iz vključujočega okvira OECD/G20, pri čemer upošteva trenutne razmere v zvezi s pravili drugega stebra, vključno z nedavnim izvršnim odlokom predsednika ZDA z dne 20. januarja 2025, v kateri je navedeno, da globalni davčni dogovor OECD v ZDA nima veljave in učinka; poziva Komisijo, naj da prednost delu, ki ohranja in ščiti sporazum, da se prepreči ponovna škodljiva davčna konkurenca na račun javnih prihodkov in interesov EU; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o kriznih načrtih ter naj sprejme hitre in ciljno usmerjene ukrepe za varovanje celovitosti in učinkovitosti direktive o drugem stebru Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L 328, 22.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/2523/oj)., zaščito interesov EU in preprečevanje povračilnih ukrepov; je seznanjen z možnostjo upravne poenostavitve pri izvajanju direktive o drugem stebru;

35.poudarja, da bi moral drugi steber zagotoviti globalno minimalno davčno stopnjo za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU; pozdravlja njegov prenos v nacionalno zakonodajo; poziva k pravni jasnosti, ob upoštevanju razlik med pravili drugega stebra OECD in njihovim izvajanjem v državah članicah, zlasti pri dejavnostih ladijskega prevoza, da bi preprečili nastanek nasprotujočih si davčnih režimov, ki bi lahko povzročili zmedo; pričakuje, da se bo postopek pogajanj o upravnih smernicah in njihove objave kmalu končal ter da bo podjetjem, ki spadajo na področje uporabe drugega stebra, zagotovljena potrebna varnost; pričakuje, da bo nadaljnji razvoj v zvezi z obstoječimi varnimi pristani olajšal izpolnjevanje obveznosti, kot je razvoj stalnega varnega pristana;

36.opozarja na pomembno vlogo, ki sta jo imela Evropsko javno tožilstvo (EJT) in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pri odkrivanju in preiskovanju davčnih goljufij in utaj, ter poudarja, da je potrebno učinkovito sodelovanje med tema organoma in z nacionalnimi davčnimi organi;

37.je seznanjen, da je OECD oktobra 2023 objavil multilateralno konvencijo, v kateri je določil tehnična pravila glede zneska A v stebru 1 in tekočih pogajanj; poziva Komisijo, naj oceni morebitne učinke davka na digitalne storitve;

38.je seznanjen s poročilom Enrica Lette in omembo prostovoljnega 28. režima, katerega cilj je privabiti in obdržati inovativna zagonska podjetja v EU; ugotavlja, da razdrobljeno davčno okolje EU ustvarja zapletenost, negotovost in visoke stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja v EU, zlasti mala in srednja podjetja, ter poziva Komisijo, naj preuči in oceni prednosti in slabosti 28. režima; poudarja, da je treba odpraviti davčne ovire za čezmejne naložbe in zmanjšati preveliko zanašanje na zadolževanje ter pri financiranju podjetij povečati lastniški kapital; v zvezi s tem opozarja na poročilo Maria Draghija, v katerem je poudarjeno, da bi morali imeti državljani EU možnost vlagati v druge države članice brez zapletenih postopkov obdavčevanja, ki dejansko vodijo v dvojno obdavčevanje; poudarja, da je spoštovanje teh načel ključno, da bi EU postala konkurenčno in v inovacije usmerjeno naložbeno vozlišče; poudarja, da je treba preučiti možnosti za poenostavitev in standardizacijo pravil glede dokumentacije za transferne cene po vsej EU, vključno s skrbno in uravnoteženo oceno obstoječih pragov in meril pomembnosti, pri čemer je treba upoštevati posebnosti držav članic, da bi zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti za transakcije, ne da bi ogrozili standarde preglednosti ter omogočili agresivno davčno načrtovanje in davčne utaje;

39.obžaluje, da v kompasu Komisije za konkurenčnost ni konkretnih smernic za odpravo davčnih ovir za čezmejne naložbe; poziva Komisijo, naj izvede ciljno usmerjene študije, v katerih bi ocenila učinke te razdrobljenosti na gospodarstvo in konkurenco, pri čemer bi bil poudarek na opredelitvi najbolj prizadetih sektorjev ter oblikovanju predlogov konkretnih ukrepov za poenostavitev davčnih sistemov in okrepitev medsebojnega zaupanja med državami članicami, zlasti za podporo malim in srednjim podjetjem;

40.pozdravlja, da je pred kratkim začela veljati direktiva FASTER Direktiva Sveta (EU) 2025/50 z dne 10. decembra 2024 o hitrejšem in varnejšem zmanjšanju presežnih davčnih odtegljajev (UL L, 2025/50, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/50/oj). o davčnem odtegljaju, kar je pomemben prvi korak k posodobitvi in racionalizaciji čezmejnih davčnih postopkov v EU; je seznanjen s priporočili iz Draghijevega poročila in opozarja na priporočila Parlamenta iz njegove resolucije o okviru davčnega odtegljaja Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2022 o Evropskem okviru za davčni odtegljaj (UL C 347, 9.9.2022, str. 172)., katerega vzpostavitev je bistvena za zmanjšanje zapletenosti, povečanje pravne varnosti za vlagatelje in zajezitev prakse izbiranja najugodnejšega sporazuma; poudarja tudi, da bi lahko reforma davčne politike olajšala tudi nadaljnje povezovanje kapitalskih trgov v EU v okviru unije prihrankov in naložb;

41.poziva Komisijo, naj preuči obstoječe ovire za povezovanje enotnega trga, ki temeljijo na obdavčitvi, in pripravi akcijski načrt za njihovo odpravo;

42.poziva k sprejemu smernic o pravicah davkoplačevalcev, da bi se opredelile davčne ovire na enotnem trgu, ki še vedno obstajajo, in priporočile dobre prakse iz vse EU, kar bi izboljšalo izkušnje davkoplačevalcev, pri čemer pa je treba zagotoviti, da takšne smernice ne bodo omejevale zmožnosti držav članic pri sprejemanju ukrepov za preprečevanje zlorab, s katerimi želijo zagotoviti ustrezno izvrševanje svoje davčne zakonodaje; se zaveda, da Komisija ni pripravljena predstaviti načrtovanega sporočila o pravicah državljanov kot davkoplačevalcev, ki ga je napovedala v svojem akcijskem načrtu za leto 2021;

43.pozdravlja sporočilo Komisije o Uniji prihrankov in naložb, zlasti pripravljenost za odpravo razlik v nacionalnih postopkih obdavčevanja, ki ustvarjajo upravno breme in ovire za čezmejne naložbe, ter za podporo ukrepom držav članic v ta namen;

44.ugotavlja, da lahko razlike v davčni obravnavi kapitalskih prihodkov povzročijo zapletenost in pravno negotovost za čezmejne vlagatelje; poudarja, da Draghijevo celovito poročilo priznava, da je treba odpraviti vse davčne ovire za čezmejne naložbe v EU, da bi zmanjšali razdrobljenost kapitalskih trgov; poudarja, kako pomembna je bolj uravnotežena davčna mešanica za gospodarsko odpornost ter poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo prednosti nadaljnjega usklajevanja in poenostavitve na tem področju, da bi spodbudili čezmejne naložbe;

45.opozarja, da je pri izvajanju pravil drugega stebra pomembno spremljati morebitne nove škodljive oblike davčne konkurence;

46.se zavezuje, da se bo boril proti agresivnemu davčnemu načrtovanju podjetij in posameznikov za pravično evropsko gospodarstvo, ob upoštevanju posebnega položaja in interesov malih in srednjih podjetij ter gospodinjstev z nizkimi in srednjimi dohodki; priznava, da ima agresivno davčno načrtovanje velike posledice za prihodke, kar vpliva na konkurenčne pogoje za gospodarske akterje, ogroža davčno moralo in povzroča erozijo davčne osnove držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo sodelovanje med državami članicami pri reševanju vprašanja agresivnega davčnega načrtovanja, predvsem z okrepljeno izmenjavo informacij, usklajenimi revizijami in boljšim izvrševanjem; opozarja na svoje resolucije o izvajanju zahtev EU za izmenjavo davčnih informacij Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2021 o izvajanju zahtev EU za izmenjavo davčnih informacij: doseženi napredek, pridobljene izkušnje in preostale ovire (UL C 117, 11.3.2022, str. 120)., o reformi evropskega seznama davčnih oaz Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 o reformi seznama davčnih oaz EU (UL C 456, 10.11.2021, str. 177). in o reformi politike EU o škodljivih davčnih praksah; poudarja, da bi se lahko zaradi vse večje zapletenosti davčnih režimov ustvarile neprimerne spodbude za agresivno davčno načrtovanje in davčne utaje, ki bi lahko bile nepregledne; poziva države članice in Komisijo, naj v boju proti davčnim goljufijam in agresivnemu davčnemu načrtovanju uporabljajo ustrezen pristop, ki temelji na tveganju;

47.poudarja pomen obstoječih mehanizmov iz direktive o upravnem sodelovanju Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/16/oj). (DAC), direktive proti izogibanju davkom Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/1164/oj). (ATAD) in večstranskega sporazuma med pristojnimi organi (MCAA), ki so znatno izboljšali preglednost in čezmejno sodelovanje med davčnimi organi, kar je omogočilo učinkovitejši odziv na agresivno davčno načrtovanje; poudarja vse večje upravno breme in stroške izpolnjevanja obveznosti za davčne uprave in davkoplačevalce v okviru direktive o upravnem sodelovanju in direktive proti izogibanju davkom ter pozdravlja njun pregled in poenostavitev, pri čemer je treba ohraniti sedanje standarde;

48.poudarja, da je treba odpraviti nedoslednosti med direktivo proti izogibanju davkom in pristopom OECD iz drugega stebra, da bi po vsej EU zagotovili skladnost in pravno varnost, kar vključuje tudi preučitev racionalizacije možnosti in izjem, odobrenih državam članicam; je seznanjen z napovedjo Komisije, da bo ocenila direktivo proti izogibanju davkom z vidika drugega stebra in v tretjem četrtletju 2025 v skladu z dogovorom o drugem stebru predstavila celovito poročilo o ukrepih; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice za razlago splošnega pravila o preprečevanju zlorab, določenega v direktivi proti izogibanju davkom, in poziva k reviziji, da bi olajšali izvajanje te direktive in povečali njeno učinkovitost;

49.je seznanjen z vlogo direktive o upravnem sodelovanju pri zmanjševanju davčnih utaj in izogibanja davkom ter agresivnega davčnega načrtovanja in pri povečanju preglednosti, hkrati pa poudarja zapletenost in upravno breme, zlasti v okviru šeste direktive o upravnem sodelovanju Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L 139, 5.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2018/822/oj).; poudarja, da je treba revidirati šesto direktivo o upravnem sodelovanju in poziva Komisijo, naj izvede oceno stroškov izpolnjevanja obveznosti v skladu s to direktivo, izboljša smernice in analizo tveganj ter se opre na tehnologijo za boljše zbiranje podatkov, da bi se zagotovila učinkovitost pri spodbujanju davčne preglednosti ter preprečili nesorazmerni stroški in upravna bremena; meni, da bi bilo treba pri tej ponovni oceni razmisliti o zaščiti malih in srednjih podjetij pred nepotrebnimi obveznostmi poročanja in zagotoviti večjo jasnost glede referenčnih vrednosti za čezmejne aranžmaje, o katerih se poroča; predlaga oceno morebitnega pregleda sedme direktive o upravnem sodelovanju Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2021/514/oj)., da bi preučili, ali je mogoče izmenjavo informacij zmanjšati z uvedbo poročanja v realnem času v okviru svežnja o DDV v digitalni dobi;

50.zlasti ugotavlja, da je treba postopek pregleda izkoristiti za obravnavo sedanjih prekrivajočih se pravil ter racionalizacijo in poenostavitev uporabe skupnih pravil in konceptov; poudarja, da je standardizacija izrazov in konceptov bistvena za poenostavitev izpolnjevanja obveznosti, saj bi lahko različne nacionalne razlage povzročile razdrobljenost in zapletenost;

51.poziva k okrepljenemu sodelovanju med Evropskim javnim tožilstvom in Eurofiscom, da bi okrepili izmenjavo obveščevalnih podatkov, usklajena prizadevanja za izvrševanje in čezmejne preiskave v boju proti goljufijam na področju DDV ter drugim oblikam davčnih utaj in izogibanja davkom; poudarja, da je za učinkovitejši in enotnejši odziv EU na čezmejne davčne goljufije potrebno racionalizirano sodelovanje med temi organi, pri čemer je treba izkoristiti njihove pristojnosti in strokovno znanje; poziva Komisijo in države članice, naj to sodelovanje olajšajo z izboljšanjem mehanizmov za izmenjavo podatkov, zagotovitvijo ustreznih virov in spodbujanjem skupnih preiskovalnih prizadevanj; poudarja, da je za olajšanje čezmejnih gospodarskih dejavnosti potrebno nadaljnje davčno usklajevanje med državami članicami v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom; meni, da mora EU poskrbeti, da se za vse uvožene proizvode ustrezno uporabljajo ustrezne carinske dajatve;

52.poziva Komisijo, naj predstavi študijo in po potrebi sveženj ukrepov za poenostavitev davčnih pravil in odpravo davčne razdrobljenosti za čezmejne delavce in samozaposlene, da bi spodbudili konkurenčnost s poglobitvijo notranjega trga in zaščitili davčne prihodke z ustvarjanjem enakih konkurenčnih pogojev; ugotavlja, da različni nacionalni davčni sistemi ustvarjajo znatne ovire, upravna bremena, pravno negotovost in dvojno obdavčevanje, ter s tem ovirajo mobilnost delovne sile in čezmejno podjetništvo;

53.ugotavlja, da se čezmejna mobilnost posameznikov povečuje hitreje kot kdaj koli prej in da tako visoka raven globalne mobilnosti močno vpliva na davčne sisteme; poudarja, da je treba to mobilnost in njen vpliv na davčne sisteme skrbno preučiti pri oblikovanju politik, ne da bi pri tem odvračali od mobilnosti in zaposlitvenih možnosti v EU; v zvezi s tem ugotavlja, da države članice uporabljajo davčne spodbude za spodbujanje mobilnosti delovne sile in čezmejnega podjetništva; vendar poudarja, da morajo države članice z jasnimi omejitvami in zaščitnimi ukrepi preprečiti tudi škodljive davčne prakse, ki privabljajo posamezne davkoplačevalce, in izkrivljanje konkurence;

54.priznava, da svoboda gibanja in ugodnejši davčni sistemi v nekaterih državah članicah povečujejo čezmejno mobilnost visoko usposobljenih delavcev in drugih posameznikov; poudarja, kako pomembno je poskrbeti za to, da bo davčna politika na notranjem trgu ostala pravična, pregledna in združljiva z vzdržnostjo javnih financ po vsej EU; ponovno poziva Svet, naj revidira mandat Skupine za kodeks ravnanja o obdavčitvi podjetij;

55.opozarja, da imajo lahko primeri, ko čezmejni delavci opravljajo dejavnosti, kot so poslovna potovanja ali delo na daljavo, posledice za obdavčenje zaradi tveganja davčne prisotnosti ali stalne poslovne enote; ugotavlja, da bi lahko s pravilom varnega pristana za delo na daljavo, ki bi bilo usklajeno med državami članicami, delodajalcem omogočili davčno gotovost, zmanjšali upravna bremena ter poenostavili obdavčitev fizičnih oseb;

56.poudarja, da so inovacije ključno gonilo gospodarske rasti, svetovne konkurenčnosti in blaginje ter da so po mnenju OECD davčne spodbude široko uporabljan in gospodarsko pomemben politični instrument za podporo inovacijam; meni, da bi morale vlade zagotoviti, da sheme davčnih spodbud za raziskave in razvoj zagotavljajo stroškovno učinkovitost, in sicer z rednim ocenjevanjem in sprejetjem ciljno usmerjenih spodbud, ki spodbujajo naložbe in rast ter krepijo konkurenčnost EU na svetovnem prizorišču, v skladu s predlogi iz Draghijevega poročila;

57.poziva Komisijo, naj v skladu s predlogi iz Draghijevega poročila izvede nadaljnje študije o stroškovni učinkovitosti različnih vrst davčnih spodbud za raziskave in razvoj ter inovacije pri krepitvi konkurenčnosti EU na svetovnem prizorišču, pri čemer naj zagotovi, da bodo te spodbude dobro zasnovane za doseganje zastavljenih političnih ciljev, ne da bi pri tem zmanjšali davčne prihodke in prispevali k tveganju izogibanja davkom; poziva Komisijo, naj z usklajenim pristopom z državami članicami in na podlagi skupnih meril preuči različne rešitve in mehanizme, da bi podprla raziskave in razvoj za zagonska podjetja, med drugim tudi prenosljive davčne dobropise, da bi izboljšali dostopnost in učinkovitost teh ukrepov; poziva Komisijo, naj dodatno oceni čezmejne učinke takih spodbud v drugih državah članicah, vključno s tveganji izogibanja davkom; poudarja, da je treba povečati razpoložljivost davčnih spodbud, kot so znatne davčne olajšave, dobropisi, pospešena amortizacija in dodatni odbitki; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izda priporočila in ustrezno vključi davčne spodbude, ki so po potrebi posebej povezane z raziskavami in razvojem, ne da bi se pri tem povečala gospodarska asimetrija v EU; poudarja, da bi bilo preudarno, če bi se spodbude za inovacije ter raziskave in razvoj uskladile s prilagojenimi spodbudami za naložbe; poziva k okrepljenemu sodelovanju in zaupanju med državami članicami, da bi spodbujali enake konkurenčne pogoje za elektronsko poslovanje, digitalne storitve in druge hitro rastoče sektorje;

58.poudarja, kako pomembno je poskrbeti, da davčne spodbude ostanejo v celoti skladne z veljavnim okvirom EU za državno pomoč; poudarja pomen okvira EU za državno pomoč pri ohranjanju lojalne konkurence na notranjem trgu ter zagotavljanju pravne varnosti in enakih konkurenčnih pogojev za vse države članice;

59.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.