P10_TA(2025)0262Okvir za doseganje podnebne nevtralnostiSpremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. novembra 2025, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/1119 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (COM(2025)0524 – C10-0137/2025 – 2025/0524(COD)) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 60(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A10-0223/2025).(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)Besedilo, ki ga predlaga KomisijaSpremembaSprememba 1Predlog uredbeUvodna izjava 2

(2)Unija je s sprejetjem Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta5 v zakonodajo vključila zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050, s čimer se bodo neto emisije do tega leta zmanjšale na nič, in cilj doseganja negativnih emisij po tem letu, določila zavezujoč vmesni podnebni cilj Unije za leto 2030 in predvidela določitev vmesnega vseevropskega podnebnega cilja za leto 2040.

(2)Unija je s sprejetjem Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta5 v zakonodajo vključila zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050, s čimer se bodo neto emisije toplogrednih plinov do tega leta zmanjšale na nič, in cilj doseganja negativnih emisij po tem letu. Navedena uredba določa tudi zavezujoč vmesni podnebni cilj Unije za leto 2030 in zahteva, da se določi vmesni vseevropski podnebni cilj za leto 2040.

__________________

5 Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1119/oj).

Sprememba 2Predlog uredbeUvodna izjava 3

(3)Komisija je ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe in na podlagi podrobne ocene učinka v sporočilu z dne 6. februarja 2024 z naslovom Zavarujmo svojo prihodnost: podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter oblikovanje trajnostne, pravične in uspešne družbe priporočila cilj 90-odstotnega zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 19906.

(3)Komisija je ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor) in na podlagi podrobne ocene učinka v sporočilu z dne 6. februarja 2024 z naslovom Zavarujmo svojo prihodnost: podnebni cilj Evrope za leto 2040 in pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter oblikovanje trajnostne, pravične in uspešne družbe priporočila cilj 90-odstotnega zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 19906.

__________________

6 COM(2024)0063.

Sprememba 3Predlog uredbeUvodna izjava 4

(4)Komisija je pri predlogu podnebnega cilja Unije za leto 2040 upoštevala najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in svetovalnega odbora; družbene, gospodarske in okoljske vplive, vključno s stroški neukrepanja; potreba po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda za vse; stroškovno in gospodarsko učinkovitost; konkurenčnost gospodarstva Unije, zlasti malih in srednjih podjetij ter sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2; najboljše razpoložljive stroškovno učinkovite, varne in nadgradljive tehnologije; energijsko učinkovitost in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, cenovno dostopnost energije in zanesljivo oskrbo z energijo; pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih; potreba po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka; potrebo po dolgoročnem ohranjanju, upravljanju in povečanju naravnih ponorov ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti, tudi v morskem okolju; naložbene potrebe in priložnosti; mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; obstoječe informacije o predvidenem okvirnem proračunu Unije za toplogredne pline za obdobje 2030–2050.

(4)Komisija je pri predlogu podnebnega cilja Unije za leto 2040 upoštevala najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in svetovalnega odbora; družbene, gospodarske in okoljske vplive, vključno s stroški neukrepanja; potreba po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda za vse; stroškovno in gospodarsko učinkovitost; konkurenčnost gospodarstva Unije, zlasti malih in srednjih podjetij ter sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2; najboljše razpoložljive stroškovno učinkovite, varne in nadgradljive tehnologije; energijsko učinkovitost, vključno z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“, cenovno dostopnost energije in zanesljivo oskrbo z energijo za vse države članice; pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih; potreba po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka; potrebo po dolgoročnem ohranjanju, upravljanju in povečanju naravnih ponorov ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti, tudi v morskem okolju; naložbene potrebe in priložnosti; mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; obstoječe informacije o predvidenem okvirnem proračunu Unije za toplogredne pline za obdobje 2030–2050.

Sprememba 4Predlog uredbeUvodna izjava 5

(5)Za dosego podnebnega cilja za leto 2040 je med drugim bistveno, da se v celoti izvaja dogovorjeni okvir za leto 2030, zagotovita in podpreta konkurenčnost in odpornost evropske industrije, omogočijo poti prehoda na podlagi najboljših razpoložljivih stroškovno učinkovitih, varnih in nadgradljivih tehnologij, poveča osredotočenost na pravični prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen, zagotovi poštena konkurenca z mednarodnimi partnerji, razogljiči energetski sistem z vsemi rešitvami na področju brezogljične in nizkoogljične energije (vključno z obnovljivimi viri energije, jedrsko energijo, energijsko učinkovitostjo, shranjevanjem, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, zajemanjem in uporabo ogljika, odvzemi ogljika, geotermalno in vodno energijo ter vsemi drugimi sedanjimi in prihodnjimi neto ničelnimi energetskimi tehnologijami) ter organizira strateški dialog o okviru za obdobje po letu 2030 z vsemi ustreznimi sektorji. EU z dogovorom o čisti industriji vzpostavlja pogoje za uspešen prehod, pri čemer se osredotoča na razogljičenje in industrijsko prenovo, vključno s podpornimi mehanizmi za evropsko industrijo, boljšim dostopom do javnega in zasebnega financiranja, enakimi konkurenčnimi pogoji na svetovni ravni ter jasnimi omogočitvenimi pogoji za uvajanje in razširjanje čistih tehnologij, da bi se okrepile industrijska konkurenčnost in inovacije v EU.

(5)Za dosego podnebnega cilja za leto 2040 je med drugim bistveno, da se v celoti izvaja dogovorjeni okvir politike za leto 2030, zagotovita in podpreta okrepitev in spodbujanje konkurenčnosti in odpornosti evropske industrije, zagotovijo trajnostni prehranski sistemi ter odpornost podeželskih skupnosti in prehranska varnost s pomočjo trajnostnega in trdnega evropskega kmetijskega sektorja, omogočijo poti prehoda na podlagi najboljših razpoložljivih stroškovno učinkovitih, varnih in nadgradljivih tehnologij ter da se za prizadete regije, sektorje in ranljiva gospodinjstva poveča osredotočenost na pravični prehod, pri katerem nihče ne bo zapostavljen, na primer s podporo iz Socialnega sklada za podnebje pri prehodu na podnebno nevtralnost. Nadalje je bistveno, da se zagotovi poštena konkurenca z mednarodnimi partnerji in učinkovito izkoristijo vsi ekonomski instrumenti EU za odvračanje od nepoštenih trgovinskih praks in boj proti njim ter da se razogljiči energetski sistem s tehnološko nevtralnim pristopom, ki zajema vse rešitve na področju brezogljične in nizkoogljične energije (vključno z obnovljivimi viri energije, jedrsko energijo, energijsko učinkovitostjo, shranjevanjem, zajemanjem in shranjevanjem ogljika, zajemanjem in uporabo ogljika, odvzemi ogljika, geotermalno in vodno energijo, trajnostno bioenergijo ter vsemi drugimi sedanjimi in prihodnjimi neto ničelnimi energetskimi tehnologijami), in da se zmanjšajo odvisnosti od uvoza in diverzificirajo viri EU za kritične surovine ter organizira strateški dialog o okviru za obdobje po letu 2030 z vsemi ustreznimi sektorji, vključno z industrijo in prometom.

Sprememba 5Predlog uredbeUvodna izjava 5 a (novo)

(5a)Evropski svet je v sklepih z dne 23. oktobra 2025 navedel, da sta krepitev konkurenčnosti in odpornosti Unije ter spodbujanje zelenega prehoda cilja, ki se vzajemno krepita in ju je treba uresničevati skupaj, ter pozval k nujni okrepitvi prizadevanj, da bi zagotovili oskrbo s cenovno dostopno in čisto energijo ter vzpostavili resnično energetsko unijo pred letom 2030, tudi s sodelovanjem nove projektne skupine za energetsko unijo, pozval pa je tudi k pospešitvi prizadevanj za znižanje cen energije in podporo trajnostni proizvodnji energije v Uniji. Pri zagotovitvi stroškovno učinkovitega, poštenega in pravičnega, pragmatičnega in socialno uravnoteženega prehoda na podnebno nevtralnost, ob upoštevanju različnih nacionalnih okoliščin, bodo med ključnimi dejavniki, ki bodo omogočili čisti prehod, naložbe iz zasebnega in tudi javnega sektorja, med drugim s sredstvi Unije, saj bodo na primer podprle in pospešile uvajanje in komercializacijo inovativnih tehnologij v državah članicah, pri tem pa podpirale dostop do prenove in razogljičenja industrije, proizvodnjo čistih tehnologij in modernizacijo energetskih sistemov ter zagotovile cenovno dostopne rešitve v celotnem gospodarstvu in za državljane po vsej Uniji. Dogovor o čisti industriji vzpostavlja pogoje za uspešen prehod, pri čemer se osredotoča na razogljičenje industrije in njeno prenovo, ki bosta prispevala k spodbujanju povpraševanja po „izdelano v Evropi“, ter na podporne mehanizme za evropsko industrijo, vključno z banko za razogljičenje industrije in novim, poenostavljenim okvirom za državno pomoč.

Sprememba 6Predlog uredbeUvodna izjava 5 a a (novo)

(5aa)Poleg tega je Evropski svet v sklepih z dne 23. oktobra 2025 tudi opozoril, da je treba nujno povečati skupna prizadevanja za zagotovitev industrijske prenove, modernizacije in razogljičenja Evrope na tehnološko nevtralen način. V zvezi s tem je poudaril, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti tradicionalnim industrijam, zlasti avtomobilski industriji, industriji ladijskega prometa ter letalski industriji, pa tudi energetsko intenzivnim industrijam, kot so jeklarska in kovinarska, kemična, cementna, steklarska in keramična ter celulozna in papirna industrija, da bi bile še naprej odporne in konkurenčne na svetovnem trgu in v zahtevnem geopolitičnem okolju. V zvezi s tem je pozdravil nedavni predlog Komisije za zaščito evropskega jeklarskega sektorja pred nepoštenimi učinki svetovnih presežnih zmogljivosti. Pozdravil je tudi namero Komisije, da nadaljuje pregled, predviden v uredbi o standardih emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile in kombinirana vozila, ter pozval k hitri predstavitvi tega predloga ob upoštevanju tehnološke nevtralnosti in evropske vsebine. V zvezi s tem je Evropski svet pozdravil tudi nedavno pismo predsednice Komisije o podnebju in konkurenčnosti.

Sprememba 7Predlog uredbeUvodna izjava 5 b (novo)

(5b)Dogovor o čisti industriji se osredotoča tudi na boljši dostop do javnega in zasebnega financiranja, integriran in medsebojno povezan energetski trg Unije, ki zagotavlja energetsko varnost, na spodbujanje krožnega gospodarstva, enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni, med drugim z učinkovitim izvajanjem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah) in njegovo razširitvijo na blago nižje v verigi, uvedbo ukrepov proti izogibanju pravilom in ukrepanjem v zvezi s selitvijo virov CO2, ter na jasne omogočitvene pogoje, kot so racionalizirani postopki izdaje dovoljenj ter uvajanje in razširjanje čistih tehnologij, da bi ob upoštevanju težkih geopolitičnih razmer okrepili konkurenčno prednost in industrijsko konkurenčnost Unije ter inovacije v EU.

Sprememba 8Predlog uredbeUvodna izjava 7

(7)Prednost bi bilo treba dati notranjemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in ga dopolniti s povečanimi odvzemi, vključno z naravnimi in tehnološkimi rešitvami. Pri pripravi svežnja politik za obdobje po letu 2030 bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti prispevku bruto zmanjšanja emisij v primerjavi z naravnimi in tehnološkimi odvzemi. Pri naravnih odvzemih bi bilo treba upoštevati več značilnosti, na primer starostno strukturo gozda, delež organskih tal, naravno variabilnost, in negotovosti, povezane z vplivom podnebnih sprememb, naravnimi motnjami in spremembami v metodologijah. Naravni odvzemi in odvzemi v industriji bodo imeli v gospodarstvu Unije v naslednjih desetletjih vse večjo vlogo, saj je treba emisije toplogrednih plinov in odvzeme uravnotežiti najpozneje do leta 2050, po tem letu pa doseči, da bodo emisije negativne. V okviru pregleda Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta7 leta 2026 bodo oblikovane spodbude, pri čemer namerava Komisija v sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) vključiti domače trajne odvzeme ogljika, da bi se kompenzirale preostale emisije, ki jih je težko zmanjšati. Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ima osrednjo vlogo v trajnostnem in krožnem biogospodarstvu ter bi lahko dolgoročno ugodno vplival na podnebje in okolje, saj bi pripomogel k prehodu gospodarstva EU na čisto energijo in zmanjšal odvisnost z nadomeščanjem fosilnih materialov.

__________________

7 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/87/oj).

Sprememba 9Predlog uredbeUvodna izjava 7 a (novo)

(7a)Čeprav so bile nekatere omogočitvene politike že izvedene in je njihov učinek že viden, to še ne velja za vse. Komisija bi morala še naprej krepiti pobude v zvezi z omogočitvenim okvirom in si prizadevati za njihovo hitrejše sprejetje, da bi bili vzpostavljeni pogoji za podporo evropski industriji in državljanom med prehodom, ob polnem spoštovanju prava Unije

Sprememba 10Predlog uredbeUvodna izjava 8

(8)Unija je vzpostavila regulativni okvir za doseganje podnebnega cilja za leto 2030. Zakonodaja, s katero se izvaja ta cilj, zajema med drugim Direktivo 2003/87/ES, ki vzpostavlja EU ETS, Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta8, s katero so bili uvedeni nacionalni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta9, ki določa cilje glede neto odvzemov ogljika za sektor rabe zemljišč. Komisija bi morala oceniti, kako bi bilo treba zadevno zakonodajo Unije spremeniti, da bi dosegli podnebni cilj za leto 2040. Pri oblikovanju prihodnje strukture bi morala pripraviti podrobne ocene učinka, vključno z učinki na konkurenčnost ter mala in srednja podjetja, ter razmisliti o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno z zakonodajnimi predlogi, kjer je to ustrezno. V drugi polovici desetletja 2030–2040 bi bilo treba ustrezno upoštevati več elementov za lažje doseganje cilja za leto 2040, vključno z morebitnim omejenim prispevkom k cilju za leto 2040 glede visokokakovostnih mednarodnih dobropisov iz člena 6 Pariškega sporazuma, v skladu z računovodskimi pravili Pariškega sporazuma; vlogo domačih trajnih odvzemov (zajemanje biogenih emisij s shranjevanjem ogljika (BioCCS) ter neposredno zajemanje in shranjevanje ogljika iz zraka (DACCS)) v EU ETS; večjo prožnost med sektorji. Za oceno družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov bi morala prihodnja struktura temeljiti na zanesljivih ocenah učinka. S prihodnjo strukturo bi bilo treba tudi spodbujati konvergenco, hkrati pa upoštevati pravičnost in posebnosti držav članic, vključno z otoki in najbolj oddaljenimi regijami.

(8)Unija je vzpostavila regulativni okvir za doseganje podnebnega cilja za leto 2030. Zakonodaja, s katero se izvaja ta cilj, zajema med drugim Direktivo 2003/87/ES, ki vzpostavlja EU ETS, Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta8, s katero so bili uvedeni nacionalni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta9, ki določa cilje glede neto odvzemov ogljika za sektor rabe zemljišč. Za zagotovitev nemotenega prehoda na EU ETS2 bi bilo treba uporabo člena 30(k)(2), točke (a) do (e), Direktive 2003/87/ES odložiti za eno leto. Komisija bi morala oceniti, kako bi bilo treba zadevno zakonodajo Unije spremeniti, da bi dosegli podnebni cilj za leto 2040, tudi ob upoštevanju upadanja zmogljivosti naravnih ponorov. Komisija bi morala pri oblikovanju okvira za obdobje po letu 2030 pripraviti podrobne ocene učinka, pri tem pa upoštevati svojo analizo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, geopolitične razmere, vključno s potrebo po zagotavljanju spodobnosti Unije in njenih držav članic, da hitro povečajo in okrepijo svoje obrambne zmogljivosti z obravnavanjem morebitnih bremen ob hkratnem ohranjanju spodbud za razogljičenje industrije, učinke na konkurenčnost, na mala in srednja podjetja in energetsko intenzivne panoge ter učinke na stroške energije in naložbene potrebe v državah članicah, obenem pa razmisliti o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno z zakonodajnimi predlogi, kjer je to ustrezno.

__________________

8 Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/842/oj).

9 Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/841/oj).

Sprememba 11Predlog uredbeUvodna izjava 8 a (novo)

(8a)V drugi polovici desetletja 2031–2040 bi bilo treba ustrezno upoštevati več elementov za lažje doseganje podnebnega cilja za leto 2040, tudi ustrezni prispevek visokokakovostnih mednarodnih dobropisov iz člena 6 Pariškega sporazuma k podnebnemu cilju za leto 2040, in sicer na način, ki je hkrati ambiciozen in stroškovno učinkovit ter v skladu z računovodskimi pravili Pariškega sporazuma, vključno s pilotnim obdobjem za vzpostavitev trga visokokakovostnih in visokocelovitih mednarodnih dobropisov za obdobje 2031–2035; vlogo domačih trajnih odvzemov (na primer zajemanje biogenih emisij s shranjevanjem ogljika (BioCCS) ter neposredno zajemanje in shranjevanje ogljika iz zraka (DACCS)) v EU ETS ob zagotavljanju okoljske celovitosti EU ETS, pa tudi možnost shranjevanja CO2 zunaj Unije, kadar je to ustrezno ter obstajajo mednarodni sporazumi, v katerih so določeni pogoji, ki so enakovredni tistim iz prava Unije; ter večjo in uresničljivo prilagodljivost med sektorji in instrumenti ter znotraj njih, da se podpre stroškovna učinkovitost, pri čemer so lahko na primer uspehi držav članic v enem sektorju stroškovno učinkovita protiutež zaostankom v drugih, vendar bi vsak sektor še vedno moral prispevati svoj delež k prizadevanjem, cene za morebitne primanjkljaje v enem od sektorjev pa ne bi smeli plačevati drugi gospodarski sektorji, brez poseganja v možnosti posameznih držav članic, da izkoristijo prilagodljivost. Komisija bi morala pri operacionalizaciji uporabe mednarodnih dobropisov upoštevati potrebo po zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev v državah članicah in možnost, da se podprejo strateška partnerstva EU. Mednarodni dobropisi ne bi smeli biti relevantni za skladnost v okviru EU ETS. Sedanjo krivuljo EU ETS bi bilo treba v prihodnjem pregledu direktive o ETS revidirati, da se upošteva cilj, dogovorjen za leto 2040, na način, ki bi omogočil omejeno količino emisij po letu 2039. Komisija bi morala pravočasno razmisliti o počasnejšem postopnem opuščanju brezplačne dodelitve pravic od leta 2028 naprej, da bi podprla razogljičenje, naložbe in zaposlovanje v Evropi, tudi prek banke za razogljičenje industrije in pregleda rezerve za stabilnost trga, hkrati pa čim bolj zmanjšala tveganje selitve virov CO2. Da se ocenijo družbeni, gospodarski in okoljski vplivi, bi moral okvir za obdobje po letu 2030 temeljiti na zanesljivih ocenah učinka. Z okvirom za obdobje po letu 2030 bi bilo treba tudi spodbujati konvergenco, hkrati pa upoštevati pravičnost, nacionalne okoliščine in posebnosti držav članic, pa tudi otokov, otoških držav članic in najbolj oddaljenih regij.

Sprememba 12Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2

Čeprav so bile nekatere omogočitvene politike že izvedene in je njihov učinek že viden, to še ne velja za vse. Cilj Komisije je pospešiti in okrepiti omogočitveni okvir, da se zagotovi vzpostavitev pogojev za podporo evropski industriji in državljanom med prehodom, ob polnem spoštovanju prava EU.

Komisija še naprej krepi pobude v zvezi z omogočitvenim okvirom ter si prizadeva za njihovo hitrejše sprejetje in izvajanje, da bi bili vzpostavljeni pogoji za podporo prizadetim pravnim in fizičnim osebam, kot so evropska industrija in državljani, med prehodom proti ciljem iz odstavkov 1 in 3 tega člena, cilju iz člena 2(1) in podnebno nevtralnemu gospodarstvu.

Sprememba 13Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – uvodni del

Komisija za lažje doseganje cilja iz odstavka 3 tega člena pri pregledu iz prvega pododstavka zagotovi, da so v zakonodajnih predlogih ustrezno upoštevani naslednji elementi:

Komisija za lažje doseganje cilja iz odstavka 3 tega člena pri pregledu iz prvega pododstavka odstavka 4 zagotovi, da so v zakonodajnih predlogih ustrezno upoštevani naslednji elementi:

Sprememba 14Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka a

(a)od leta 2036 se v zvezi z morebitnim omejenim prispevkom k cilju za leto 2040 z uporabo visokokakovostnih mednarodnih dobropisov v skladu s členom 6 Pariškega sporazuma v višini 3 % neto emisij EU iz leta 1990, s čimer se podpirajo EU in tretje države pri doseganju krivulj neto zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, združljivih s ciljem Pariškega sporazuma, da se zadrži zvišanje povprečne svetovne temperature precej pod 2 °C in da se nadaljujejo prizadevanja za omejitev dviga temperature na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, šteje, da se izvor, merila kakovosti in drugi pogoji glede pridobitve in uporabe takih dobropisov urejajo s pravom Unije;

(a)od leta 2036 ustrezni prispevek k podnebnemu cilju za leto 2040 z uporabo visokokakovostnih mednarodnih dobropisov na podlagi člena 6 Pariškega sporazuma v višini do 5 % neto emisij EU iz leta 1990, kar ustreza domačemu zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 za 85 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in sicer na način, ki je hkrati ambiciozen in stroškovno učinkovit, s čimer se podpirajo EU in tretje države pri doseganju krivulj neto zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, združljivih s ciljem Pariškega sporazuma, da se zadrži zvišanje povprečne svetovne temperature precej pod 2 °C in nadaljujejo prizadevanja za omejitev dviga temperature na 1,5 °C glede na predindustrijske ravni, ob zagotavljanju okoljske celovitosti teh dobropisov in hkrati spodbujanju vodilnega položaja EU na področju tehnologije; za obdobje 2031–2035 se lahko preuči možnost pilotnega obdobja za vzpostavitev trga visokokakovostnih in visokocelovitih mednarodnih dobropisov; izvor, merila kakovosti in drugi pogoji glede pridobitve in uporabe takih dobropisov se urejajo s pravom Unije, da se zagotovi, da temeljijo na verodostojnih in preobrazbenih dejavnostih v partnerskih državah, katerih podnebni cilji in politike so združljivi s cilji Pariškega sporazuma, ter da se zanje uporabljajo zanesljivi zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo celovitost, preprečevanje dvojnega štetja, dodatnost, trajnost in pregledno upravljanje ter zanesljive metodologije spremljanja, poročanja in preverjanja, pa tudi dodatne gospodarske, socialne in okoljske koristi ter zaščitni ukrepi na področju človekovih pravic, zaščitni ukrepi za preprečevanje financiranja projektov, ki so v nasprotju s strateškimi interesi Unije, ter visoke ambicije glede deleža prihodkov za prilagajanje, deleža koristi blažitve z zadevnimi državami in splošnega zmanjšanja svetovnih emisij; Komisija pri določanju meril razmisli o določitvi strožjih meril od tistih iz člena 6(4) Pariškega sporazuma;

Sprememba 15Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka b

(b)vloga domačih trajnih odvzemov v okviru EU ETS, da bi se nadomestile preostale emisije iz sektorjev, v katerih je emisije težko zmanjšati;

(b)vloga domačih trajnih odvzemov v okviru EU ETS, da bi se nadomestile preostale emisije, ki jih je težko zmanjšati;

Sprememba 16Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka 5 c

(c)večja prilagodljivost različnih sektorjev, da bi se podprlo stroškovno učinkovito doseganje ciljev;

(c)večja prilagodljivost med sektorji in instrumenti ter znotraj njih, da bi se podprlo preprosto in stroškovno učinkovito doseganje ciljev;

Sprememba 17Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka c a (novo)

(ca)realističen prispevek odvzemov ogljika k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij, pri čemer se upoštevajo negotovosti pri naravnih odvzemih in zagotovi, da cene za morebitne primanjkljaje ne bi plačevali drugi gospodarski sektorji, brez poseganja v možnost držav članic, da presežne naravne odvzeme uporabijo za izravnavo svojih emisij v drugih sektorjih;

Sprememba 18Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka c b (novo)

(cb)potreba po dolgoročnem ohranjanju, upravljanju in po potrebi povečanju naravnih ponorov ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti, spodbujanju trajnostnega in krožnega biogospodarstva, pa tudi po upoštevanju vplivov zaradi razlik v starostni strukturi gozdov, naravne variabilnosti in negotovosti, zlasti tistih, ki so povezane z vplivi podnebnih sprememb in naravnimi motnjami v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva;

Sprememba 19Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka d

(d)stroškovna učinkovitost in solidarnost, razvidni iz ciljev in prizadevanj držav članic po letu 2030, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin;

(d)stroškovna učinkovitost in solidarnost kot del ciljev in prizadevanj držav članic po letu 2030, ob upoštevanju različnih nacionalnih okoliščin in posebnosti, tudi otokov in najbolj oddaljenih regij;

Sprememba 20Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka f

(f)družbeni, gospodarski in okoljski vplivi;

(f)družbeni, gospodarski in okoljski vplivi v državah članicah, tudi glede na cilje razogljičenja in konkurenčnost za evropsko industrijo;

Sprememba 21Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka h

(h)potreba po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda za vse;

(h)potreba po zagotovitvi in podpiranju poštenega in pravičnega, pragmatičnega, stroškovno učinkovitega in socialno uravnoteženega prehoda za vse, ob upoštevanju različnih nacionalnih okoliščin in posebni pozornosti, namenjeni učinkom na potrošniške cene ter na energetsko in prometno revščino ter regijam in sektorjem, vključno z njihovo naložbeno zmogljivostjo, malim in srednjim podjetjem, kmetom ter ranljivim gospodinjstvom, ki jih je prizadel prehod na podnebno nevtralnost;

Sprememba 22Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka i

(i)poenostavitev, tehnološka nevtralnost, stroškovna učinkovitost, gospodarska učinkovitost in gospodarska varnost;

(i)poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, tehnološka nevtralnost, stroškovna učinkovitost, gospodarska učinkovitost in gospodarska varnost;

Sprememba 23Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka j

(j)podnebni ukrepi kot gibalo naložb in inovacij;

(j)podnebni ukrepi kot gibalo naložb, inovacij in večje konkurenčnosti;

Sprememba 24Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka k

(k)potreba po okrepitvi svetovne konkurenčnosti gospodarstva Unije, zlasti malih in srednjih podjetij ter industrijskih sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2, da se zagotovi poštena konkurenca;

(k)potreba po okrepitvi odpornosti in svetovne konkurenčnosti gospodarstva Unije in po zmanjšanju tveganja selitve virov CO2, zlasti za mala in srednja podjetja ter industrijske sektorje, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2, tudi v zvezi z izvozom, da se zagotovi poštena konkurenca;

Sprememba 25Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka m

(m)cenovna dostopnost energije, zanesljivost oskrbe z energijo, energijska učinkovitost in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“;

(m)dostopnost in cenovna dostopnost energije, zanesljivost oskrbe z energijo, energetska varnost, energijska učinkovitost, vključno z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ter okrepitev električnih omrežij in medsebojnih povezav, da bi vzpostavili resnično energetsko unijo in spodbujali doma proizvedeno energijo;

Sprememba 26Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka m a (novo)

(ma)vloga brezemisijskih, nizkoogljičnih in obnovljivih goriv pri razogljičenju prometa po letu 2030, vključno s cestnim prometom, in konkretnih ukrepov za pomoč proizvajalcem težkih gospodarskih vozil pri doseganju njihovih ciljev, ob upoštevanju evropske vsebine;

Sprememba 27Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka o

(o)potreba po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;

(o)potreba po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka ob hkratni zaščiti socialne kohezije ter zagotovitvi prehranske varnosti in pravičnega prehoda;

Sprememba 28Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka p

(p)potreba po dolgoročnem ohranjanju, upravljanju in povečanju naravnih ponorov ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti, pa tudi po upoštevanju negotovosti, zlasti tistih, ki so povezane z vplivi podnebnih sprememb v sektorju rabe zemljišč;

črtano

Sprememba 29Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 5 – točka q

(q)naložbene potrebe in priložnosti, vključno z dostopom do javnega in zasebnega financiranja;

(q)naložbene potrebe in priložnosti, vključno z dostopom do javnega in zasebnega financiranja, ter podpora za inovacije in dostop do inovativnih tehnologij v vseh državah članicah, ob upoštevanju geografske uravnoteženosti;

Sprememba 30Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Uredba (EU) 2021/1119Člen 1 – odstavek 5 – točka r

(r)razvoj dogodkov na mednarodni ravni in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ter podpora Unije njenim partnerjem pri obravnavi podnebnih sprememb in njihovih posledic.“.

(r)razvoj dogodkov na mednarodni ravni in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter podpora Unije njenim partnerjem pri obravnavi podnebnih sprememb in njihovih posledic.“.

Sprememba 31Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 4 – odstavek 8 (novo)

(2a)v členu 4 se doda naslednji odstavek:

„8. Komisija po enem letu po sprejetju te uredbe na vsaki dve leti oceni izvajanje vmesnih ciljev in začrtanih potekov razogljičenja iz te uredbe ter o tem poroča, pri tem pa upošteva najnovejše znanstvene dokaze, tehnološki napredek ter spreminjajoče se izzive in priložnosti za svetovno konkurenčnost EU. Oceni lahko po potrebi priloži zakonodajne predloge.“;

Sprememba 32Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 3 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 1 – točka c (novo)

(3)v členu 11, prvi odstavek, se dodajo naslednje točke:

„(c) spreminjajoče se izzive in priložnosti za svetovno konkurenčnost evropske industrije v državah članicah, zlasti energetsko intenzivnih panog ter malih in srednjih podjetij;“;

Sprememba 33Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 3 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 1 – točka c a (novo)

(ca)razvoj cen energije ter njegov vpliv na evropsko industrijo in gospodinjstva;

Sprememba 34Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 3 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 1 – točka c b (novo)

(cb)socialno-ekonomske učinke, vključno z učinki na zaposlovanje;

Sprememba 35Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 3 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 1 – točka d (novo)

(d)tehnološki napredek in uvajanje inovativnih tehnologij v državah članicah in sektorjih;

Sprememba 36Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 3 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 1 – točka e (novo)

(e)ocenjeno raven neto odvzemov na ravni Unije glede na cilje iz te uredbe. Če Komisija ugotovi, da se ocenjena raven neto naravnih odvzemov za leto 2040 znatno razlikuje od tega, kar bi bilo potrebno za doseganje vmesnega cilja za leto 2040, tudi kadar je to posledica naravnih motenj, po potrebi predlaga ukrepe na ravni Unije, po potrebi vključno s prilagoditvijo vmesnega cilja za leto 2040 v skladu z morebitnimi primanjkljaji in v njihovih mejah, in zagotovi, da cene morebitnih primanjkljajev ne bodo plačevali drugi gospodarski sektorji;

Sprememba 37Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 3 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 1 – točka f (novo)

(f)napredek pri doseganju vmesnih ciljev iz te uredbe.

Sprememba 38Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 3 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 1 – točka g (novo)

(g)prožnost za države članice pri uporabi visokokakovostnih mednarodnih dobropisov, da bi dosegle do 5 % svojih ciljev in prizadevanj za obdobje po letu 2030 v sektorjih, ki jih ne ureja EU ETS.

Sprememba 39Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 – točka 4 (novo)Uredba (EU) 2021/1119Člen 11 – odstavek 2

(4)v členu 11 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

Komisija lahko poleg poročila predloži zakonodajne predloge za spremembo te uredbe, kadar je to ustrezno.

„Komisija, kadar je to ustrezno, poleg poročila predloži zakonodajne predloge za revizijo te uredbe, vključno z vmesnim ciljem za leto 2040, in dodatne ukrepe za okrepitev pobud v zvezi z omogočitvenim okvirom v podporo nadaljnjemu učinkovitemu izvajanju te uredbe, v skladu s členom 4(5) ter ob zagotavljanju konkurenčnosti, blaginje in socialne kohezije EU.“

Sprememba 40Predlog uredbeČlen 1 a (novo)

Člen 1a

Odložitev delovanja trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje

Trgovanje z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje iz poglavja IVa Direktive 2003/87 se odloži do leta 2028. Uporabljajo se pravila iz člena 30(k)(2), točke (a) do (e), Direktive 2003/87. Določbe člena 10a(8b) Direktive 2003/87 se uporabljajo tudi v letu 2026.