(7)Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, zapisana v sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“, določa več ciljev, med drugim obnovitev dobrega okoljskega stanja morskih ekosistemov in spodbujanje sklenitve pravno zavezujočega dogovora o morski biotski raznovrstnosti zunaj nacionalne jurisdikcije.

(10)V skladu s členom 9 in cilji Sporazuma o BBNJ bi morale Unija in njene države članice spodbujati pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz dejavnosti v zvezi z morskimi genskimi viri in digitalnimi sekvenčnimi zapisi o morskih genskih virih na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, tudi s finančnimi prispevki, prenosom pomorske tehnologije ali gradnjo zmogljivosti za države v razvoju.

(14)Sporazum o BBNJ omogoča vzpostavitev orodij za upravljanje na posameznih območjih, vključno z morskimi zavarovanimi območji, na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije. Ukrepe, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic v okviru Sporazuma o BBNJ, bi bilo treba izvajati in, kadar je ustrezno, prenesti v zakonodajo Unije. Do prenosa ne bi smeli slabiti učinkovitosti sprejetih ukrepov. Da bi zagotovili usklajevanje na ravni Unije, bi morali vzpostaviti postopke za sodelovanje med državami članicami in Komisijo, preden se predlogi za vzpostavitev orodij za upravljanje na posameznih območjih ali predlogi za sprejetje nujnega ukrepa predložijo Sekretariatu za BBNJ.

(15)V okviru uveljavljenih postopkov bi morala Komisija izvesti pravno presojo, v kateri bi presodila, ali je potreben predlog za vzpostavitev orodij za upravljanje na posameznih območjih ali predlog za nujni ukrep v skladu s členoma 19 in 24(3) Sporazuma o BBNJ, ki bi se predložil Sekretariatu za BBNJ v imenu Unije ali v imenu Unije in njenih držav članic, oziroma presojo, ali lahko država članica ali skupina držav članic, ki je pripravila osnutek predloga, tega samostojno predloži sekretariatu.

(17)Unija je pogodbenica Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, podpisane 25. junija 1998 v Aarhusu in ratificirane 17. februarja 2005. Unija je pogodbenica Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o presoji čezmejnih vplivov na okolje, podpisane 25. februarja 1991 v Espooju in ratificirane 24. junija 1997. Obveznosti iz teh konvencij bi se morale še naprej uporabljati na področjih, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Cilj Konvencije iz Espooja je okrepiti mednarodno sodelovanje pri presoji vplivov na okolje, zlasti v čezmejnem okviru. Namen Aarhuške konvencije je med drugim zagotoviti pravico do dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. V okviru področja uporabe te direktive bi bilo treba pravice do dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah uresničevati v skladu z istimi načeli, kot so določena v Aarhuški konvenciji.

(18)Čeprav je namen te direktive zagotoviti pravni okvir, ki ureja dejavnosti, ki se izvajajo na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, bi bilo treba vse dejavnosti, ki se bodo izvajale na območjih znotraj nacionalne jurisdikcije in bodo verjetno povzročile znatno onesnaženje ali znatne in škodljive spremembe morskega okolja na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, oceniti v skladu z veljavnim pravom Unije, na primer Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta8, drugo ustrezno zakonodajo Unije, ki vsebuje določbe v zvezi z okoljskimi presojami za načrtovane dejavnosti9, ter nacionalnimi zakoni, s katerimi se prenaša zakonodaja Unije. V skladu s členom 28(2) Sporazuma o BBNJ bi bilo treba v Uniji take dejavnosti, ki se izvajajo na območjih v nacionalni pristojnosti, ocenjevati v skladu z uveljavljenimi pravili Unije. V navedenih primerih bi morale države članice zagotoviti, da izpolnjujejo obveznosti iz Sporazuma o BBNJ.

__________________

8 UL L 26, 28.1.2012, str. 1–21

9 Kot so Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652, Uredba (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1724 in (EU) 2019/1020, Uredba (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724.

(19)Kadar drugi veljavni pravni instrumenti ali okviri ali svetovni, regionalni, podregionalni ali sektorski organi zagotavljajo okvir za presojo vplivov načrtovanih dejavnosti pod nacionalno jurisdikcijo ali nadzorom, ki se izvajajo na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, se od držav članic ne bi smelo zahtevati, da izvedejo pregled ali presojo vplivov na okolje v skladu s to direktivo, če države članice, pod katerih jurisdikcijo ali nadzorom je načrtovana dejavnost, ugotovijo, da so pogoji iz člena 29(4) Sporazuma o BBNJ izpolnjeni. V takih primerih bi morala zadevna država članica zagotoviti, da se poročilo o presoji vplivov na okolje objavi prek Posredovalnega mehanizma za BBNJ.

(20)Vsi načrti ali programi, ki jih pripravijo ali sprejmejo nacionalni, regionalni ali lokalni organi držav članic in ki bodo verjetno povzročili znatno onesnaženje ali znatne in škodljive spremembe morskega okolja na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, bi morali biti predmet presoje v skladu z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta10 ter nacionalnimi zakoni, s katerimi se navedena direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

__________________

10 UL L 197, 21.7.2001, str. 30–37.

(21)Države članice bi morale pri določanju verjetnosti, da bodo načrtovane dejavnosti povzročile znatno onesnaženje ali znatne in škodljive spremembe morskega okolja, upoštevati, kako izraziti ali pomembni so lahko ti učinki. Pri tej odločitvi bi morale upoštevati tudi merila iz Direktive 2011/92/EU.

(i)„načrtovana dejavnost“ pomeni dejavnost v morskem okolju, ki med drugim vključuje izvedbo gradbenih del, instalacij, shem ali drugih posegov, vključno z rednimi dejavnostmi, namen katerih je uporaba naravnih virov;

(j)„dejavnosti pod jurisdikcijo ali nadzorom“ pomenijo dejavnosti, ki jih izvajajo javne in zasebne pravne osebe ter fizične osebe in za katere lahko država članica v skladu z mednarodnim pravom izvaja svojo pristojnost ali pooblastilo;

(n)„javnost“ pomeni zadevno javnost ter Domorodna Ljudstva in lokalne skupnosti z ustreznim tradicionalnim znanjem ter ustrezne svetovne, regionalne, podregionalne in sektorske organe ter znanstveno skupnost;

(s)„manjši ali prehodni učinki“ pomeni učinke, ki ne povzročajo znatnega onesnaženja ali znatnih in škodljivih sprememb morskega okolja.

črtano

(a)ribolov, ki ga urejata ustrezno mednarodno pravo in pravo Unije, kot je skupna ribiška politika, in dejavnosti, povezane z ribolovom, ter

6.Države članice zagotovijo, da odložišča, kolikor je to izvedljivo, in podatkovne zbirke pod njihovo jurisdikcijo vsaki dve leti pripravijo zbirno poročilo o dostopu do morskih genskih virov in digitalnih sekvenčnih zapisov, povezanih z njihovo standardizirano identifikacijsko oznako serije „BBNJ“, ter dajo poročilo na voljo odboru za dostop in delitev koristi, ustanovljenemu v skladu s členom 15 Sporazuma o BBNJ. Kjer je to ustrezno, se za uradna obvestila o BBNJ in depozite uporabljajo obstoječi sistemi Unije za zbiranje podatkov in poročanje.

1.Države članice zagotovijo, da se morebitni vplivi načrtovanih dejavnosti, ki so pod njihovo jurisdikcijo ali pod njihovim nadzorom in potekajo na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, na morsko okolje ocenijo, preden pristojni organ ali organi v skladu s to direktivo izdajo odločitev o njihovi odobritvi (soglasje za izvedbo). Komisija na zahtevo države članice zagotovi ustrezno tehnično pomoč v zvezi s tem.

6.To poglavje se ne uporablja za načrtovane dejavnosti pod jurisdikcijo ali nadzorom držav članic, ki se izvajajo na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, za katera je bil opravljen pregled ali presoja vplivov na okolje v skladu z zahtevami drugih ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov ali okvirov ali s strani ustreznih svetovnih, regionalnih, podregionalnih ali sektorskih organov. Za te dejavnosti, za katere je bila izvedena presoja vplivov na okolje v skladu z zahtevami drugih mednarodnih pravnih instrumentov ali okvirov, prava Unije ali s strani ustreznih svetovnih, regionalnih, podregionalnih ali sektorskih organov, zadevne države članice zagotovijo:

7.Za načrtovane dejavnosti pod jurisdikcijo ali nadzorom držav članic, ki se izvajajo na območjih pod nacionalno jurisdikcijo in bodo verjetno povzročile znatno onesnaženje ali znatne in škodljive spremembe morskega okolja na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, države članice uporabljajo Direktivo 2011/92/EU in drugo ustrezno zakonodajo EU, ki vsebuje določbe v zvezi s presojami vplivov na okolje za načrtovane dejavnosti. Za te dejavnosti države članice pravočasno dajo na voljo ustrezne informacije, vključno z ustreznimi poročili o spremljanju, prek Posredovalnega mehanizma za BBNJ med postopkom na podlagi Direktive 2011/92/EU in druge ustrezne zakonodaje EU, ki vsebuje določbe v zvezi s presojami vplivov na okolje za načrtovane dejavnosti, in zagotovijo, da se dejavnost spremlja na način, ki je skladen z zahtevami navedene direktive in nacionalne zakonodaje.

1.Če ima lahko načrtovana dejavnost več kot le manjši ali prehodni učinek na morsko okolje na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije ali če so učinki dejavnosti neznani ali slabo razumljeni, država članica, pod katere jurisdikcijo ali nadzorom je dejavnost, opravi pregled, da ugotovi, ali lahko dejavnost povzroči znatno onesnaženje ali znatne in škodljive spremembe morskega okolja, upoštevajoč previdnostno načelo v primeru znanstvene negotovosti, in se bo zanjo zato izvedla presoja, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 8(6).

5.Za zagotovitev popolnosti in kakovosti poročil o presoji vplivov na okolje države članice zagotovijo, da poročila pripravijo pristojni in neodvisni strokovnjaki, od katerih zahtevajo razkritje morebitnega nasprotja interesov v zvezi z njihovo vlogo in odgovornostmi. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi zadostno strokovno znanje za preučitev teh poročil ali po potrebi dostop do takega znanja.

1.Države članice zagotovijo, da pristojni organ ali organi sprejmejo sklep o odobritvi načrtovane dejavnosti, ko ob upoštevanju ukrepov za ublažitev ali obvladovanje ugotovijo, da so bila izvedena vsa razumna prizadevanja za zagotovitev, da se načrtovana dejavnost lahko izvaja na način, ki je skladen s preprečevanjem znatnega onesnaženja ali znatnih in škodljivih sprememb morskega okolja.

(a)sklep pristojnega organa o znatnem onesnaženju ali znatnih in škodljivih spremembah morskega okolja, ki jih lahko povzroči načrtovana dejavnost, in glavne razloge za odobritev;

4.Ko se sprejme sklep o odobritvi ali neodobritvi načrtovane dejavnosti, države članice nemudoma zagotovijo, da je sklep na voljo javnosti, tudi prek Posredovalnega mehanizma za BBNJ in Sekretariata za BBNJ. V ta namen dajo države članice javnosti na voljo vse pogoje, določene v dovoljenju za načrtovano dejavnost, vključno s pogoji, povezanimi z blažitvenimi in izravnalnimi ukrepi in zahtevami za nadaljnje ukrepanje, ter pripombe in mnenja, prejete med posvetovanji iz člena 11, ter opis, kako so bile te pripombe in mnenja upoštevani ali drugače obravnavani.

Kadar država članica, pod katere jurisdikcijo ali nadzorom je odobrena dejavnost, ugotovi znatno onesnaženje ali znatne in škodljive spremembe morskega okolja, ki po vrsti ali resnosti niso bile predvidene v presoji vplivov na okolje ali ki izhajajo iz kršitve katerega koli pogoja iz člena 12(2), točka (b), ali kadar pogodbenica Sporazuma o BBNJ ali Znanstveni in tehnični organ za BBNJ izrazi pomisleke ali poda priporočila, zadevna država članica ponovno preuči svoj sklep. V ta namen:

1.V skladu s ciljem prispevanja k izvajanju Aarhuške konvencije države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo članom zadevne javnosti zagotovijo dostop do revizije postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno zakonitost sklepov, dejanj ali opustitev iz členov 8 do 13 ter členov 16 do 19, kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:.

Kadar Direktiva 2001/42/ES določa obveznost izvedbe strateške okoljske presoje, države članice pri izvajanju take presoje upoštevajo določbe navedene direktive.

1.Države članice Komisiji pošljejo osnutek predloga v skladu s členom 19 Sporazuma o BBNJ ali osnutek nujnega ukrepa v skladu s členom 24(3) navedenega sporazuma, preden ga predložijo Sekretariatu za BBNJ, ne glede na to, ali ukrepajo posamično ali skupaj. Komisija po prejemu brez odlašanja obvesti vse države članice in jim posreduje osnutek predloga. Države članice lahko predložijo Komisiji pripombe k osnutku predloga ali k nujnim ukrepom v 30 dneh od prejema osnutka predloga ali prej, če to upravičuje nujni ukrep. Komisija pošlje prejete pripombe drugim državam članicam.

črtano

3.Komisija preuči osnutek predloga ali osnutek nujnega ukrepa in pripombe, ki jih prejme na podlagi odstavka 1, in v 30 dneh po roku, do katerega lahko države članice predložijo pripombe, predloži pravno presojo o tem, ali bi bilo treba osnutek predloga ali osnutek nujnega ukrepa, prejet v skladu z odstavkom 1, predložiti Sekretariatu za BBNJ v imenu Unije ali ne. Pravna presoja se da na voljo vsem državam članicam.

2.Države članice se o oblikovanju predlogov iz tega poglavja po potrebi posvetujejo z ustreznimi deležniki, vključno z državami, svetovnimi, regionalnimi, podregionalnimi in sektorskimi organi ter civilno družbo, znanstveno skupnostjo, zasebnim sektorjem, Domorodnimi Ljudstvi in lokalnimi skupnostmi.

2.Države članice in Komisija po potrebi spodbujajo sprejetje ukrepov in upoštevajoč pristojnosti sodelujejo na podlagi ustreznih pravnih instrumentov in okvirov ter ustreznih svetovnih, regionalnih, podregionalnih in sektorskih organov, da podprejo in olajšajo izvajanje sklepov in priporočil, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic na podlagi dela III Sporazuma o BBNJ.