(1)V Uniji trenutno ni skupnega pristopa k izračunu davčne osnove za podjetja. Zato morajo podjetja Unije v vsaki državi članici, v kateri poslujejo, upoštevati drugačen sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb. V skladu z letnim poročilom o obdavčitvi iz leta 2024 so se na primer zakonske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb med državami članicami leta 2023 gibale med 10 % in 31,5 % (ter med 9 % in 29 %, če se upoštevajo sheme davčne pomoči, ki so jih vzpostavile vlade).

(2)Ker obstaja 27 različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji, je izpolnjevanje davčnih obveznosti zapleteno, hkrati pa to povzroča nepošteno konkurenco za podjetja in lahko privede do dvojne obdavčitve, izogibanja davkov in dvojne neobdavčitve. V skladu z letnim poročilom o obdavčitvi iz leta 2024 naj bi bilo zaradi preusmerjanja dobička podjetij po ocenah izgubljenih 20 % vseh prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb, ki so bili leta 2022 pobrani v Uniji, tj. približno 100 milijard EUR v nominalni vrednosti. Ti pojavi so postali še bolj očitni, saj sta globalizacija in digitalizacija gospodarstva bistveno spremenili zaznavanje kopenskih meja in poslovne modele. Ker so se vlade poskušale prilagoditi tej novi stvarnosti, je razdrobljen odziv držav članic povzročil nadaljnja izkrivljanja na notranjem trgu. Različni pravni okviri neizogibno povzročajo tudi različne prakse davčnih uprav v državah članicah. To pogosto vključuje dolge postopke, za katere sta značilni nepredvidljivost in nedoslednost, skupaj z visokimi stroški izpolnjevanja obveznosti, kar lahko vpliva na čezmejne naložbe. Taka zapletenost lahko podjetja ovira pri širitvi na notranjem trgu, kar še dodatno negativno vpliva na inovacije, konkurenčnost in delovna mesta. Skupni pristop je zato potreben ne le za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve, temveč tudi za krepitev integritete in konkurenčnosti podjetij, ki delujejo na notranjem trgu.

(3)Čeprav so sistemi obdavčitve dohodkov pravnih oseb zasnovani različno, so njihove temeljne značilnosti podobne, saj določajo pravila za doseganje istega cilja, tj. določitve davčne osnove za podjetja. V tem duhu bi bilo treba v podporo pravilnemu delovanju notranjega trga okolje za obdavčitev dohodkov pravnih oseb v Uniji oblikovati v skladu z načelom, da družbe plačajo pravičen delež davka v jurisdikciji (-ah), v kateri (-ih) ustvarijo dobiček. Zato bi bilo za podjetja, ki delujejo na notranjem trgu, pomembno, da države članice uvedejo skupni pravni okvir za uskladitev temeljnih značilnosti sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, da se poenostavijo davčna pravila, zmanjša upravno breme, zagotovi poštena konkurenca, okrepi pravna varnost za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in preprečuje izogibanje davkom. Taka uskladitev bi morala biti strogo omejena na merila in subjekte iz te direktive, medtem ko so za davčno stopnjo in politike izvrševanja še naprej pristojne države članice v okviru Direktive Sveta (EU) 2022/25231a.

(5)Poslovno okolje na notranjem trgu bi moralo postati privlačnejše, da bi spodbudili rast in naložbe v Uniji. Zato bi morala biti uvedba skupnega okvira pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb prednostna naloga, da bodo podjetja lažje upoštevala ta pravila pri čezmejnem poslovanju, pa tudi da se podjetja, ki si želijo širitve v tujino, spodbudi, da to tudi storijo, in da se spodbuja podjetništvo na notranjem trgu. Enoten sklop pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb za mednarodno dejavnost bi moral prinesti večjo davčno gotovost in manj davčnih sporov, saj bi zmanjšal izkrivljanja in število primerov dvojne obdavčitve in neobdavčitve. To tudi pomeni manj možnosti za zlorabo nekaterih posebnih nacionalnih davčnih določb v vseevropskem okviru. Ker je poleg tega vzdržnost prihodkov od davkov ključna za proračune držav članic, vključno z naložbami v infrastrukturo, raziskave in razvoj, varnost in obrambo ter zeleni in socialni prehod ter zagotavljanjem javnih storitev, predvsem za najbolj ranljiva gospodinjstva, je bistveno, da v Uniji oblikujemo pravila za določitev dobička, ki ne bodo privedla do tega, da bi se državam članicam znižali prihodki. Nadalje bi bilo ključnega pomena zagotoviti, da se bodo obdavčljivi dohodki družb v prihodnosti dodeljevali v skladu z orodjem, ki temelji na trdnih parametrih, ki jih ni mogoče zlorabiti.

(7)Čeprav bi bil prag določen na podlagi skupnih prihodkov skupine na svetovni ravni, bi bilo treba področje uporabe določb omejiti na člane skupine, ki poslujejo na notranjem trgu, saj se pravo Unije uporablja samo znotraj Unije in ne zavezuje držav nečlanic. Zato bi bilo treba zajeti le podsklop take skupine v Uniji. To bi vključevalo družbe, ki so rezidentke države članice za davčne namene, in njihove stalne poslovne enote, vključno s katero koli pomembno gospodarsko prisotnostjo, ki delujejo v državi članici, ter stalne poslovne enote družb iz iste skupine iz tretjih držav, ki poslujejo v Uniji.

(9)Predvidena pobuda podpira cilj poenostavitve sedanjih pravil, s čimer se bosta izboljšali učinkovitost in konkurenčnost notranjega trga. Zato bi bilo treba pravila o izračunu davčne osnove oblikovati z uporabo omejenega niza davčnih prilagoditev v računovodskih izkazih vsake članice skupine. Te omejene prilagoditve bi predstavljale običajne prilagoditve, ki so potrebne za pretvorbo računovodskih izkazov v davčno osnovo. Glede na potrebo po uskladitvi z Direktivo (EU) 2022/2523 bi bilo treba prilagoditve uskladiti s tem okvirom, kar bi moralo državam članicam in podjetjem, ki so že seznanjena s splošnimi načeli, prav tako olajšati izvajanje. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati plačilo povrhnjega davka, ki ga je treba plačati v skladu z Direktivo (EU) 2022/2523 ali z uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka iz navedene direktive, ali drugega alternativnega minimalnega davka, ki ga priznavajo v mednarodnem forumu, kot je OECD.

(10)Glede na to, da se bodo zaradi poenostavitve kot izhodišče za izračun davčne osnove vsake članice skupine uporabljali finančni računi, je treba davčna pravila oblikovati tako, da bodo čim bližje finančnemu računovodenju. Kjer je to mogoče, se finančnoračunovodska obravnava sredstva ali obveznosti ne bi spremenila za namene obdavčitve in zato prilagoditve ne bi bile potrebne. V skladu s tem je prav tako treba druge elemente davčne osnove za davčne namene v skladu z logiko obdavčitve obravnavati drugače, kot so razvrščeni v finančnem računovodenju. Da bi zagotovili skladnost z mednarodnimi davčnimi praksami, kot so prakse v okviru drugega stebra, bi morala direktiva omogočiti večjo prožnost pri izbiri standardov finančnega računovodstva, ki se uporabljajo za določitev predhodnega davčnega izida.

(12)Da bi dosegli ključni cilj vzpostavitve poenostavljenega okvira za obdavčitev dohodkov pravnih oseb, bi bilo treba predhodne davčne izide vseh članic skupine združiti v eno skupno davčno osnovo, nato pa to osnovo dodeliti med upravičene članice skupine. Tak okvir bi moral biti enostaven za podjetja in jim ne bi smel nalagati novih bremen. Davčne prilagoditve v računovodskih izkazih bi zagotovile predhodne davčne izide za vsako članico skupine. Ti izidi bi se nato združili, kar bi omogočilo omejeno olajšavo za čezmejne izgube med članicami skupine BEFIT, nato pa bi se združena davčna osnova dodelila med članice skupine na podlagi prehodnega pravila o dodelitvi; to bi nato utrlo pot stalnemu mehanizmu. Ta stalni mehanizem bi moral temeljiti na dodelitvi s formulo, ki bi med drugim vključevala štiri sklope konkretnih faktorjev: delo, sredstva, prodaja in digitalna prisotnost. Zato bi bila potreba po skladnosti transakcij znotraj skupine BEFIT z načelom običajnih tržnih pogojev odveč. Prednosti tega bi bile uporaba novejših podatkov o poročanju po državah in informacij, zbranih v prehodnem obdobju. To bo omogočilo tudi temeljitejšo oceno učinka, ki naj bi ga imelo izvajanje dvostebrnega pristopa na nacionalne davčne osnove in davčne osnove skupin BEFIT, s čimer se bodo zmanjšali stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za podjetja. Na ta način bi bilo še vedno mogoče uresničiti ključni cilj davčne nevtralnosti na notranjem trgu, kar bi zmanjšalo število primerov dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve ter povečalo davčno gotovost, s ciljem, da se zmanjša število davčnih sporov. Glede na spreminjajoče se mednarodne davčne razmere in negotovo izvajanje prvega stebra v ključnih jurisdikcijah je bistveno, da Unija ohrani prožnost pri razvoju avtonomnega, pravičnega in ekonomsko uravnoteženega mehanizma dodeljevanja.

(14)Za zagotovitev prostora za rast in naložbe bi lahko države članice na področjih, ki niso zajeta v skupnem okviru, posamično uporabile tudi dodatne prilagoditve po dodelitvi (npr. davčna obravnava pokojninskih prispevkov). Države članice bi lahko tudi same dodatno prilagodile svoj dodeljeni delež brez zgornje meje, da se zagotovi, da lahko države članice sprejemajo svoje nacionalne odločitve na tem področju politike, na primer za zagotavljanje učinkovite rabe virov, spodbujanje naložb in ustvarjenje delovnih mest. Med temi dodatnimi prilagoditvami so lahko odbitki, olajšave, davčni dobropisi ali drugi nacionalni ukrepi na področju davka od dohodkov pravnih oseb, med drugim ukrepi za spodbujanje raziskav in razvoja ali doseganje drugih političnih ciljev, pod pogojem, da se ti ukrepi uporabljajo samo za dodeljeni delež davčne osnove in ne vplivajo na konsolidirano davčno osnovo ali mehanizem dodelitve v skladu s to direktivo. Pri prilagoditvah po dodelitvi pa bi morale biti v ospredju davčne spodbude, ki temeljijo na vložkih. Države članice ne bi smele zagotavljati davčnih spodbud, ki temeljijo na rezultatih, kot so posebni režimi za obdavčitev intelektualne lastnine in drugi režimi za intelektualno lastnino.

(15)Nekatere države članice uporabljajo sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki temeljijo na načelih, ki se razlikujejo od najbolj običajnega pristopa, kot so sistemi davčne distribucije. Zato je izjemno pomembno, da se izvedejo potrebne prilagoditve, da se zagotovi izvedljiva interakcija s temi sistemi in da se ne bi ustvarilo protislovje med obema sistemoma, ki bi odvračalo od ustanavljanja podjetij. Rešitev bi bilo mogoče poiskati pri nekaterih prilagoditvah po dodelitvi. To bi pomenilo, da je treba del, ki bi bil dodeljen članici skupine v okviru sistema davčne distribucije, spremeniti sorazmerno z distribucijami, izvršenimi v davčnem letu. Bistvo sistema davčne distribucije bi bilo v celoti ohranjeno, saj distribucija pomeni časovno točko za obdavčitev dodeljenega dela in v skladu s tem za določitev, kolikšen del tega bi bilo treba obdavčiti. V zvezi s tem bi bilo treba predvideti uporabo mehanizma prenosa v prihodnost, da se zagotovi, da bo dodeljeni del, ki ni obdavčen v tekočem letu, obdavčljiv v naslednjih letih. Morebitno vključitev davčnih sistemov, ki temeljijo na distribuciji, v področje uporabe te direktive bi bilo treba preučiti po petih letih.

(17)Skupni okvir za obdavčitev dohodkov pravnih oseb bi nujno vključeval sistem upravljanja, ki bi moral v idealnem primeru zagotavljati določeno stopnjo davčne gotovosti in poenostavitve. Za spodbujanje enotnosti bi moral sistem upravljanja izhajati iz pomena delovanja centralizirane referenčne točke za obravnavo številnih skupnih vprašanj, kot je informativna davčna napoved za celotno skupino, ter zagotavljanje ustrezne stopnje zaupnosti in varnosti, pa tudi usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi davčnimi upravami. Hkrati bi moral sistem upravljanja v prehodnem obdobju v celoti spoštovati nacionalno davčno suverenost, saj bi morali lokalne davčne napovedi, revizije in reševanje sporov ostati predvsem na ravni držav članic.

(18)Za zagotovitev pravilnega izvajanja in izvrševanja pravil skupnega okvira bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Take kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne. Te kazni bi bilo treba v primeru nevložitve ustrezne informativne davčne napovedi BEFIT in v primeru namernega napačnega poročanja v informativni davčni napovedi BEFIT določiti v višini najmanj 0,1 % prometa skupine BEFIT.

(19)Za optimizacijo koristi skupnega pravnega okvira za izračun osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na notranjem trgu bi morala biti uporaba pravil prostovoljna za skupine, vključno s skupinami MSP, ki ustvarijo skupne letne prihodke v višini manj kot 750 000 000 EUR, če pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze in imajo davčno prisotnost v Uniji. Če ostane uporaba pravil odprta za manjše skupine, bi lahko poenostavitev, ki jo nudi skupni okvir, izkoristilo več skupin s čezmejnimi strukturami in dejavnostmi. Družbe, ki se odločijo, da bodo zajete s to direktivo, bi morale biti deležne tehnične pomoči držav članic in Komisije, da bodo lahko zadostile novim pravilom, posledično pa tudi spodbujale svoje čezmejne dejavnosti.

8.Komisija je v skladu s členom 74 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi spremeni prilogi I in II tako, da zgolj strogo odražajo spremembe zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb.

(a)družba je krovni matični subjekt skupine ali katera koli druga družba skupine, v kateri ima krovni matični subjekt neposredno ali posredno vsaj 50 % lastniških pravic ali pravic, ki dajejo pravico do dobička;

(b)sedež stalne poslovne enote je krovni matični subjekt skupine ali kateri koli drugi član (družba ali subjekt) skupine, v kateri ima krovni matični subjekt neposredno ali posredno vsaj 50 % lastniških pravic ali pravic, ki dajejo pravico do dobička.

Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi v skladu s členom 16(1), točka (e), Direktive (EU) 2022/2523.

črtano

črtano

1.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se v davčnem letu pridobitve izključijo vsa opredmetena osnovna sredstva, katerih knjigovodska vrednost pred amortizacijo je nižja od 7500 EUR.

(a)vse stavbe ter vse druge vrste nepremičnin in objektov, ki se uporabljajo za poslovanje, razen industrijskih zgradb in infrastrukture: 30 let;

(b)vsa druga opredmetena osnovna sredstva: njihova doba koristnosti, kot je ocenjena v skladu s sprejemljivim računovodskim standardom v Uniji iz člena 7, vendar najmanj 10 let;

1.Stroški pridobitve, gradnje ali izboljšav se za vsako osnovno sredstvo posebej skupaj z datumom začetka uporabe po pridobitvi, gradnji ali izboljšavah vnesejo v register osnovnih sredstev v skupini BEFIT.

3.Register osnovnih sredstev se vodi na način, ki zagotavlja zadostne informacije za izračun predhodnega davčnega izida, vključno s podatki o amortizaciji. Skupina BEFIT hrani kopijo registra osnovnih sredstev pet let po prenehanju amortizacije teh sredstev. Register osnovnih sredstev zajema vsaj naslednje informacije:

Kadar družba ali stalna poslovna enota vstopi v skupino BEFIT, se vse izgube, ki se niso odštele, nastale do pet let pred datumom vstopa, v skladu z zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je rezidentka oziroma kjer se nahaja, odbijejo od njenega deleža davčne osnove BEFIT, kot je določena v skladu s poglavjem III.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Prvi pododstavek se ne uporablja, če članica skupine BEFIT dokaže, da je bila transakcija znotraj skupine BEFIT izvedena iz utemeljenih poslovnih razlogov v smislu člena 15(1), točka (a), Direktive 2009/133/ES.

(b)negativen znesek, se izguba pobota z obdavčljivim prihodkom krovnega matičnega subjekta in se prenese naprej za največ pet let in pobota z naslednjo pozitivno davčno osnovo BEFIT. Odbitek je sorazmeren z deležem krovnega matičnega subjekta v njegovih kvalificiranih odvisnih družbah iz člena 3(1), za stalne poslovne enote pa je popoln. Zaradi zmanjšanja davčne osnove davčnega zavezanca rezidenta znesek ne sme biti negativen.

Za vsako davčno leto med 1. julijem 2028 in najpozneje 30. junijem 2033 (v nadaljnjem besedilu: prehodno obdobje) se davčna osnova BEFIT dodeli članicam skupine BEFIT v skladu z deležem izhodiščne dodelitve.

Za skupine, za katere začne ta direktiva veljati po koncu prvega davčnega leta, ko se začne uporabljati ta direktiva, se prehodno obdobje iz prvega pododstavka konča najpozneje 30. junija 2033.

(a)območje z nizkim tveganjem: kadar se nastali odhodki ali zasluženi prihodki članice skupine BEFIT iz transakcij znotraj skupine BEFIT v davčnem letu povečajo za manj kot 15 % v primerjavi s povprečnimi odhodki ali prihodki iz transakcij znotraj skupine BEFIT iz preteklih treh davčnih let;

(b)območje z visokim tveganjem: kadar se nastali odhodki ali zasluženi prihodki članice skupine BEFIT iz transakcij znotraj skupine BEFIT v davčnem letu povečajo za 15 % ali več v primerjavi s povprečnimi odhodki ali prihodki iz transakcij znotraj skupine BEFIT iz preteklih treh davčnih let.

5.Ne glede na člen 13(2) se presežni stroški izposojanja iz člena 2 Direktive Sveta (EU) 2016/1164, ki izhajajo iz transakcije med članicami skupine BEFIT, ne pripoznajo za izračun deleža izhodiščne dodelitve članice skupine BEFIT, ki ima take stroške. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi podjetja spodbudijo, da ta tveganja zmanjšajo.

črtano

10.Pravila iz odstavkov 1 do 8 se še naprej uporabljajo, dokler ne začnejo veljati spremembe direktive, predlagane v skladu s členom 77(1b).

2.Poleg prilagoditev iz odstavka 1 lahko država članica v skladu z Direktivo (EU) 2022/2523 dovoli, da se dodeljeni delež članic skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote v tej državi članici, poveča ali zmanjša z dodatnimi postavkami.

2.Informativna davčna napoved BEFIT se pri organu za vložitev vloži najpozneje šest mesecev po koncu davčnega leta.

1.Vložniški subjekt obvesti organ za vložitev o napakah v informativni davčni napovedi BEFIT v treh mesecih po pravočasni predložitvi take napovedi.

3.Informacije, ki se sporočajo med člani ekipe za BEFIT, se v največji možni meri zagotovijo v elektronski obliki prek varne povezave ali varnega omrežja z uporabo orodja za sodelovanje BEFIT.

4.Komisija za lažje delovanje in komunikacijo ekipe za BEFIT z izvedbenimi akti standardizira sporočanje informacij med člani ekipe za BEFIT z uporabo orodja za sodelovanje BEFIT in podpira varen prenos informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73.

1.Članica skupine BEFIT pristojni organ države članice, v kateri je rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, obvesti o napakah v individualni informativni davčni napovedi v treh mesecih po pravočasni predložitvi take napovedi.

1.Pristojni organ države članice lahko začne in usklajuje revizije članic skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote v tej državi članici. Pristojni organ obvesti druge članice skupine BEFIT v enem mesecu po začetku take revizije.

1.Članica skupine BEFIT se lahko pritoži zoper vsebino individualne davčne odmere, pripravljene v skladu s členom 64, pri pristojnem organu države članice, v kateri je ta članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o odmeri davka. Upravno pritožbo obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice članice skupine BEFIT pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravno pritožbo ureja zakonodaja države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote. Če v državi članici, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, ni takega upravnega organa, lahko članica skupine BEFIT pritožbo vloži neposredno pri sodišču.

1.Če je odločitev v skladu s členom 66 potrjena ali spremenjena, ima vložniški subjekt pravico, da se v treh mesecih od prejema odločbe organa za upravne pritožbe pritoži neposredno pred sodišči države članice, v kateri je rezident za davčne namene ali prisoten v obliki stalne poslovne enote. Pritožbo pred sodiščem ureja zakonodaja države članice, v kateri je vložniški subjekt rezident za davčne namene ali prisoten v obliki stalne poslovne enote.

1.Če je odločba v skladu s členom 67 potrjena ali spremenjena, ima članica skupine BEFIT pravico, da se v treh mesecih po tem, ko je bila obveščena o odločbi organa za upravne pritožbe iz člena 67, pritoži pred sodišči države članice, v kateri je rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote. Pritožbo pred sodiščem ureja zakonodaja države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

Kadar izid upravne pritožbe ali pritožbe pred sodiščem zahteva spremembo davčne odmere skupine BEFIT ali individualne davčne odmere ene ali več članic skupine BEFIT, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da take spremembe ostanejo možne v desetletnem časovnem okviru.

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Kazni in drugi ukrepi za zagotavljanje skladnosti morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Kazni se v primeru nevložitve informativne davčne napovedi BEFIT v skladu s členom 59 in v primeru namernega napačnega poročanja v informativni davčni napovedi BEFIT določijo v višini najmanj 0,1 % prometa skupine BEFIT.

2.Države članice Evropskemu parlamentu in Komisiji sporočijo ustrezne informacije za oceno direktive v skladu z odstavkom 3, vključno z zbirnimi podatki o članicah skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene v njihovi jurisdikciji, in njihovih stalnih poslovnih enotah, ki poslujejo v njihovi jurisdikciji, da bi se ustrezno ocenili:

4.Evropski parlament in Komisija informacije, ki so jima sporočene v skladu z odstavkom 2, obravnavata kot zaupne v skladu z določbami, ki se uporabljajo za institucije Unije, in členom 76 te direktive.