1.poziva Komisijo, naj na ravni EU določi jasno pravno opredelitev rešitev za biotično varstvo rastlin ter okvir za pospešeno odobritev aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin na ravni EU in za registracijo sredstev za biotično varstvo rastlin na ravni držav članic; meni, da bi morale ta okvir spremljati jasne zahteve po podatkih in posodobljene smernice, da bi povečali pravno varnost ter spodbudili prizadevanja EU za inovacije in naložbe v trajnostne alternative; poleg tega vztraja, da bi si morala Komisija prizadevati za preprečevanje razdrobljenosti trga in zmanjšanje upravnih bremen;

2.ugotavlja, da bo regulativna varnost olajšala razvoj inovacij, zlasti v malih in srednjih podjetjih, ter spodbudila oblikovanje konkurenčnega sektorja EU za biotično varstvo rastlin; poleg tega poudarja, kako pomembni so zakonodajna skladnost in usklajenost z zadevno zakonodajo EU, vključno z Uredbo (EU) 2018/848 Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/848/oj)., in strategijami EU, pa tudi da se po potrebi določijo posebne določbe o biotičnih agensih;

3.poudarja, da imajo biotični agensi na splošno drugačne profile tveganja kot konvencionalna kemična fitofarmacevtska sredstva, saj nimajo enakih lastnosti, načina delovanja ali vpliva na okolje, vendar tudi niso brez tveganja, zato je treba njihovo tveganje ustrezno znanstveno utemeljeno oceniti; poudarja, da bi bilo treba metode za oceno tveganja prilagoditi posebnim lastnostim biotičnih agensov, hkrati pa zagotoviti ustrezno upoštevanje regionalnih agronomskih posebnosti ter visoko raven varovanja zdravja, neciljnih organizmov, biotske raznovrstnosti in okolja v skladu s pristopom „eno zdravje“ in previdnostnim načelom; opozarja zlasti, da je treba oceniti njihove morebitne učinke na koristne vrste, ekosisteme in biotsko raznovrstnost, tudi kadar se v okolje vnesejo živi organizmi, kot so mikroorganizmi, naravni sovražniki ali sterilne žuželke ali njihovi deli;

4.poziva Komisijo, naj v oceni učinka, priloženi zakonodajnemu predlogu, oceni primernost sedanjih ocen tveganja med odobritvijo aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin in registracijo sredstev za biotično varstvo rastlin ter po potrebi razvije prilagojene protokole za oceno tveganja za vsako rešitev za biotično varstvo rastlin; poudarja, da se mora pri ocenah tveganja za biotične agense vedno zagotoviti ciljno usmerjeno, primerno in ustrezno obvladovanje tveganja ter visoka raven varovanja zdravja in okolja; poudarja, da morajo postopki registracije vključevati usklajena merila vpliva na okolje in biotsko raznovrstnost na ravni EU, da bi preprečili razlike med državami članicami; poudarja, da se lahko sredstva za biotično varstvo rastlin odobrijo le, če izpolnjujejo ustrezna merila za odobritev Na primer v skladu s členom 4(1)–(4) in Prilogo II(3.6)–(10) k Uredbi (ES) št. 1107/2009., ki zagotavljajo varno in učinkovito uporabo, ter če je učinkovitost znanstveno potrjena in so na voljo rezultati, pri čemer se varujejo poslovno občutljive informacije; opozarja, da je treba postopke poenostaviti, da bi se izognili zamudam, ki bi škodovale inovatorjem in kmetom v EU; ugotavlja, da bi morali biti postopki ocene tveganja pregledni in jasni;

5.poziva Komisijo, naj kratkoročno prilagodi veljavno Uredbo (ES) št. 1107/2009, da bo posebej upoštevala aktivne snovi in sredstva za biotično varstvo rastlin;

6.pozdravlja, da bo Komisija v okviru napovedanega svežnja za poenostavitev predstavila ciljno usmerjeno revizijo Uredbe (ES) št. 1107/2009, osredotočeno na odobritev aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin in registracijo sredstev, ki vsebujejo samo te aktivne snovi, da se omogoči pospešeno ocenjevanje zahtevkov za sredstva za biotično varstvo rastlin in poenostavi postopek obnovitve odobritve aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin, da bi kratkoročno povečali dobavo razpoložljivih fitofarmacevtskih sredstev in podprli prehod na proizvodne sisteme, ki uporabljajo manj škodljive aktivne snovi;

7.spodbuja države članice k uporabi sedanjega postopka vzajemnega priznavanja v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 1107/2009, da bi pospešile registracijo sredstev za biotično varstvo rastlin ter bi se povečala njihova uporaba in razpoložljivost v EU; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni izvajanju člena 40 in po potrebi pripravi nadaljnje pobude za njegovo celovito izvajanje;

8.ugotavlja, da bi morala ciljno usmerjena sprememba Uredbe (ES) št. 1107/2009 okrepiti, olajšati in izvajati načelo vzajemnega priznavanja v zvezi s postopki EU za registracijo sredstev za biotično varstvo rastlin, s čimer bi zmanjšali podvajanje nacionalnih ocen, hkrati pa spoštovali previdnostno načelo in razlike med lokalnimi razmerami;

9.poziva Komisijo, naj pripravi načrt za samodejno vzajemno priznavanje sredstev za izključno biotično varstvo rastlin in možnost, da vlagatelji vložijo eno samo vlogo za sredstvo za biotično varstvo rastlin v več državah članicah hkrati, pri čemer bi se zagotovila visoka raven varovanja zdravja in okolja, ter naj razmisli o enotni coni za registracijo na ravni EU, kar bi zagotovilo, da bi bili po vsej EU dokazano izpolnjeni enaki znanstveni standardi, merila učinkovitosti in ravni varnosti; poudarja, da bi moral biti ta načrt naravnan v smeri morebitnega zakonodajnega okvira, za kar bi bilo treba najprej opraviti zanesljivo in strogo oceno učinka in šele nato postopoma razvijati okvir: začelo bi se bi z okrepljenim sodelovanjem in izmenjavo podatkov med pristojnimi organi, sledila pa bi racionalizacija postopkov ocenjevanja po posameznih conah za sredstva za biotično varstvo rastlin v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, na primer zadolžitev držav članic poročevalk, da v sodelovanju z državami članicami iz vseh drugih geografskih con ocenijo pogoje za registracijo v vseh geografskih conah, da bi se vzpostavilo medsebojno zaupanje med pristojnimi nacionalnimi organi, preprečilo birokratsko podvajanje, kmetom olajšalo uvajanje bolj trajnostnih rešitev in izboljšal enoten dostop do trga, hkrati pa bi se ohranili strogi standardi za varovanje zdravja in okolja;

10.poziva države članice, naj po potrebi olajšajo in pospešijo zgolj razširitev registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki so že registrirana in vsebujejo aktivne snovi za biotično varstvo rastlin, na manjše uporabe, med drugim tudi na kmetijstvo z najbolj nadzorovanim okoljem, razen če pristojni organ ugotovi posebno in znanstveno utemeljeno tveganje;

11.poziva Komisijo, naj za vsak primer posebej oceni učinek, vključno s tveganji in koristmi, samodejne razširitve zgolj na fitofarmacevtska sredstva, ki so že registrirana in vsebujejo sredstva za biotično varstvo rastlin, tako da se v registracijo zajamejo manjše uporabe v skladu z zaščitnimi ukrepi iz člena 51 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

12.poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi najdaljše trajanje prve odobritve aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin in njene obnovitve podaljšali na do 25 let; prav tako jo poziva, naj pripravi in vodi seznam sredstev za biotično varstvo rastlin, ki bi se lahko glede na profil, naravo in način delovanja odobrila za to daljše obdobje, torej za največ 25 let v primeru prve odobritev; poudarja, da ta seznam ne sme biti izčrpen in mora odražati najnovejše znanstvene standarde ter ostati dinamičen, kar pomeni, da ni nujno, da snov, ki se nanj vključi, za vedno ostane na njem; poziva Komisijo, naj seznam redno pregleduje in posodablja glede na nove podatke ali znanstveni razvoj; poziva jo tudi, naj oceni morebitne pogoje, na podlagi katerih bi lahko aktivne snovi in sredstva za biotično varstvo rastlin, ki dokazano nimajo profila tveganja ali pa je ta zanemarljiv, odobrili in registrirali za nedoločen čas;

13.poleg tega poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi na ravni EU vzpostavili mehanizem odobritve za določene kategorije snovi za biotično varstvo rastlin z majhnim tveganjem;

14.priporoča, naj se postopki registracije, pa tudi postopki ponovne registracije, odobritve in ponovne odobritve za rešitve za biotsko varstvo rastlin poenostavijo, optimizirajo in pospešijo, vključno z uvedbo skrajšanih postopkov, da se bo zmanjšalo nepotrebno birokratsko breme in se bolje upoštevali predpisani roki za ocenjevanje, hkrati pa se ustrezno ocenilo in obvladovalo s tem povezano tveganje;

15.vendar poudarja, da je treba vsako krajšanje postopkov za dajanje sredstev za biotično varstvo rastlin na trg še vedno strogo znanstveno oceniti, vključno z analizo tveganja, ki zajema tudi neciljne organizme in učinkovitost v različnih relevantnih podnebnih razmerah;

16.poziva Komisijo, naj pri reviziji Uredbe (ES) št. 1107/2009 spremeni člen 30 in preuči možnost, da bi začasno registracijo dovolila le za sredstva za biotično varstvo rastlin, ki izpolnjujejo ustrezna varnostna merila iz tega člena; meni, da bi bilo treba pri začasni, pogojni registraciji izvajati tudi potrebno spremljanje; spominja na uveljavljeno načelo, da je treba začasno registracijo pregledati in umakniti, če se na podlagi novih podatkov ugotovi nesprejemljivo tveganje za zdravje ali okolje, tudi za neciljne vrste;

17.poziva Komisijo, naj v oceni učinka, priloženi zakonodajnemu predlogu, oceni ustreznost veljavnega zakonodajnega okvira in ocen tveganja med odobritvijo aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin in registracijo sredstev za biotično varstvo rastlin, med drugim v smislu zahtev po podatkih, meril za odobritev in vzajemnega priznavanja; poziva, naj se v priloženi oceni učinka opredelijo področja, na katerih bi bilo mogoče veljavno uredbo prilagoditi, da bi primerneje urejala dajanje rešitev za biotično varstvo rastlin na trg, kot je bilo pozvano v strateškem dialogu, ter bi omogočala izpolnjevanje potreb kmetov po naprednejšem in celovitejšem naboru orodij;

18.poziva Komisijo, naj pripravi celovito strategijo za biotično varstvo rastlin in nabor orodij za oceno pričakovanih izzivov na področju varstva kmetijskih rastlin v prihodnjih desetih letih za posamezne kmetijske rastline, škodljivce in bolezni, da bi podprla razvoj alternativnih fitofarmacevtskih sredstev in ukrepov integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, zlasti z uporabo učinkovitih in cenovno dostopnih alternativ, ter naj opredeli vrzeli v varstvu rastlin in predvidi umike s trga, da bodo lahko uporabniki dovolj zgodaj začeli načrtovati opustitev in se bo oblikoval okvir, ki bo kos izzivom prihodnosti in bo ustrezal svojemu namenu;

19.poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi enkrat v prihodnje biotično varstvo rastlin uredili z novo samostojno uredbo, vključno s pogoji, pod katerimi bi se lahko uporabljal centraliziran pristop, da bi bili postopki ocenjevanja, odobritve in registracije bolj prilagojeni rešitvam za biotično varstvo rastlin;

20.poziva, naj se po potrebi zagotovi dovolj sredstev za odpravo zaostankov pri obravnavanju zahtevkov za biotično varstvo rastlin ter se omogoči njihova prednostna obravnava, če so bila zagotovljena namenska dodatna sredstva za odobritev biotičnih agensov v okviru postopkov odobritve in registracije aktivnih snovi in proizvodov v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, hkrati pa naj se postopki odobritve in registracije ocenijo in se posodobijo na podlagi znanstvenega in tehničnega razvoja; poudarja, da pospešitev ocenjevanja in registracije rešitev za biotično varstvo rastlin ne bi smela povzročiti dodatne zamude pri ocenjevanju tveganja snovi v konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstvih in njihovi odobritvi ali zamud pri pregledu tistih, ki so že več kot deset let v prometu, da bi zagotovili visoko raven varstva;

21.je seznanjen z veljavnimi določbami o pomoči, ki jo vlagateljem nudita Evropska agencija za kemikalije in Evropska agencija za zdravila; poziva države članice in agencijo EFSA, naj malim in srednjim podjetjem zagotovijo tehnično podporo, zlasti pri pripravi zahtevkov, pri čemer naj uporabijo jasne zaščitne ukrepe, da ne bi prihajalo do nasprotja interesov; poziva agencijo EFSA, naj ob upoštevanju navedenega ustanovi enotno kontaktno točko za mala in srednja podjetja, ki proizvajajo biotične agense, in vlagateljem zahtevkov zagotovi jasna navodila in podporo pri pripravi dokumentacije, razlago zahtev po podatkih in postopkov za vlaganje zahtevkov, da se izboljša kakovost vloženih zahtevkov in s tem zmanjšajo zamude v postopku ocenjevanja in registracije ter olajša dajanje registriranih biotičnih agensov na trge EU;

22.poziva države članice, naj vzpostavijo časovno učinkovite, jasne in lahko razumljive upravne postopke, prilagojene sredstvom za biotično varstvo rastlin, in ocene tveganja, primerne za način delovanja in naravo sredstva, ter ustanovijo namenske službe za pomoč;

23.poziva Komisijo, naj čim prej sprejme najsodobnejše posebne smernice za sredstva za biotsko varstvo rastlin, da se spodbudi njihova uporaba in poveča skladnost med državami članicami;

24.poziva države članice, naj v svoje nacionalne akcijske načrte na podlagi Direktive 2009/128/ES zlasti vključijo načrtovane in sprejete ukrepe za izboljšanje postopkov registracije sredstev za biotično varstvo rastlin in drugih sredstev z majhnim tveganjem;

25.poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s kmeti poskrbijo za učinkovito izvajanje Direktive 2009/128/ES in s tem olajšajo dostop do sredstev za biotično varstvo rastlin ter naj spremljajo kmete pri prehodu na bolj trajnostne prakse;

26.priznava, da lahko s pristopi, ki temeljijo na biotičnem varstvu rastlin, precej zmanjšamo odvisnost od konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev; ugotavlja, da lahko rešitve za biotično varstvo rastlin dopolnjujejo konvencionalna fitofarmacevtska sredstva, če se temu nameni ustrezna pozornost, kar pomeni, da skupaj z drugimi metodami za varstvo kmetijskih rastlin koristno prispevajo k širokemu in uravnoteženemu naboru orodij za kmete; poudarja, da imajo biotični agensi zaradi svojih posebnih lastnosti, ki omogočajo ciljno usmerjeno delovanje z minimalnimi netarčnimi oz. stranskimi učinki, drugačen profil tveganja, zato so bolj združljivi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in zlasti s praksami ekološkega kmetovanja; vztraja, da lahko torej širša uveljavitev biotičnega varstva rastlin veliko prispeva k doseganju ciljev EU na področju okolja, prehranske varnosti in zdravja, hkrati pa ohrani kmetijsko produktivnost in prepreči, da bi kmetje ostali brez učinkovitih in cenovno dostopnih alternativ za zaščito svojih pridelkov;

27.ugotavlja, da bi bilo treba poleg olajšanja registracije in uvajanja biotičnega varstva rastlin v večji meri uvajati tudi integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi ter zmanjšati odvisnost od konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev in tveganja, povezana z njimi;

28.poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje trajnostne rabe pesticidov na podlagi Direktive 2009/128/ES in Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti kar zadeva pravočasno obravnavo zahtevkov za registracijo in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi; ugotavlja, da imajo kmetje pri celostnem pristopu integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi vedno možnost, da uporabijo registrirana konvencionalna sredstva, ki izpolnjujejo vse varnostne zahteve za zdravje in okolje;

29.poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo svoje upravno delo in institucionalne zmogljivosti ter ustreznost virov, dodeljenih agenciji EFSA oziroma ustreznim pristojnim nacionalnim organom, da bodo lahko opravili svoje naloge; poudarja, da so potrebne naložbe v zmogljivosti za (ponovno) ocenjevanje v državah članicah in agenciji EFSA;

30.poziva Komisijo, naj dodeli potrebna dodatna sredstva za usposabljanje in zaposlovanje dodatnih kadrov, vključno z ustreznimi in specializiranimi strokovnjaki, v agenciji EFSA ter naj znotraj njene organizacijske strukture zagotovi namenska in zadostna sredstva za biotično varstvo rastlin, da se preprečijo neupravičene zamude v postopku odobritve aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin, zagotovijo prilagojene ocene in zmanjšajo ozka grla; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe, da se omogoči pospešitev postopka odobritve in uvajanja biotičnega varstva rastlin v večji meri;

31.poziva države članice, naj zagotovijo, da bo pristojnim nacionalnim organom namenjenih dovolj proračunskih sredstev, saj je to bistveno, da se preprečijo nepotrebne zamude v postopkih registracije sredstev za biotično varstvo rastlin in se pospeši uvajanje biotičnega varstva rastlin; vztraja, da bi morale države članice poskrbeti, da bodo imeli pristojni nacionalni organi dovolj proračunskih sredstev, osebja in strokovnega znanja za pravočasno in učinkovito izvajanje (ponovnih) ocen; poudarja prednosti izmenjave zgledov dobre prakse med državami članicami;

32.prav tako poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe ter opredeli mehanizme in vire za podporo državam članicam pri pospeševanju njihovih postopkov registracije; v zvezi s tem predlaga, naj Komisija pripravi smernice o potrebnih minimalnih virih in zmogljivostih za oceno sredstev za biotično varstvo rastlin, ki bi se uporabljale v vseh državah članicah EU;

33.poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo naložbe v javne in zasebne raziskave ter partnerstva za razvoj strategij za biotično varstvo rastlin in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, tudi prek raziskovalnih središč, univerz in regionalnih inovacijskih vozlišč, inovacijskih partnerstev EU in usmerjevalnih projektov, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih prek ciljno usmerjenih programov, pa tudi za spodbujanje konkurenčnega okolja, ki omogoča in spodbuja inovacije v EU ter zmanjšuje odvisnost kmetijstva EU;

34.poudarja pomen raziskav in razvoja na področju tehnologij za biotično varstvo rastlin v prihodnjih desetletjih, zlasti raziskav za odpravo vrzeli v varstvu pri določenih kombinacijah rastlina-škodljivec/bolezen, za katere je na voljo malo alternativnih rešitev za zatiranje škodljivcev ali pa jih sploh ni, da bi se inovacije in regulativna prizadevanja usmerila tja, kjer so najbolj potrebna;

35.ugotavlja, da so za uporabo sredstev za biotično varstvo rastlin potrebni različni pristopi, baze znanja in veščine, zlasti v zvezi s skrbjo za koristne vrste, ki ščitijo pridelke; ugotavlja, da se to že delno upošteva pri integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi in v drugih proizvodnih sistemih; vendar poudarja, da je treba v sodelovanju s kmeti izboljšati znanje, usposabljanje, informacije in praktične smernice o učinkoviti rabi sredstev za biotično varstvo rastlin;

36.ugotavlja, da so med državami članicami še vedno velike razlike pri dostopu do znanja in svetovalnih storitev; poziva, naj se svetovanje o možnostih uporabe biotičnega varstva rastlin zagotavlja v okviru neprekinjenih neodvisnih svetovalnih sistemov, ki imajo na voljo ustrezne vire in bi morali biti dostopni vsem kmetom;

37.poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s končnimi uporabniki zagotovijo digitalno platformo EU, ki bo temeljila na pilotnem projektu INSIGNIA, ki vključuje dolgoročno spremljanje opraševalcev, in uspešnem pilotnem projektu o naboru orodij za kmete za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, ki je nastal na pobudo Parlamenta, da bi razširili dobro prakso in preizkušene rešitve za biotično varstvo rastlin ter kmetom pomagali, da se bodo lahko informirano odločili za najučinkovitejšo vrsto biotičnega varstva rastlin glede na strukturo populacije škodljivcev ter talne in podnebne razmere na zadevni kmetiji; poleg tega poziva Komisijo, naj spodbuja širši nabor orodij, tako da med drugim poskrbi, da bo ta digitalna platforma neprekinjena, dostopnejša in stalna pobuda, ki bo na voljo v vseh jezikih EU, ter zagotovi sodelovanje vseh ustreznih deležnikov;

38.poudarja, da je treba izboljšati dostop do znanja z usposabljanjem kmetov za razvoj tehničnih zmogljivosti v okviru demonstracijskih mrež, z medsebojno izmenjavo, lokalno tehnično podporo in spodbudami, tudi finančnimi, da se spodbudi varna, učinkovita in splošna uporaba biotičnih agensov; priznava, da bi bilo dobro spremljati dostop do znanja in razširjanje dobre prakse pri uvajanju biotičnega varstva rastlin; želi spomniti, da lahko države članice in EU usposabljanje kmetov sofinancirajo in spodbujajo z naložbami ali storitvami svetovanja v okviru sistemov kmetijskega svetovanja v skupni kmetijski politiki; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno podporo za usposabljanje na področju biotičnega varstva rastlin, tehnično podporo in praktične smernice ter preučijo, kako najbolje olajšati to prostovoljno usposabljanje, da bi več kmetov spodbudili k uvedbi biotičnega varstva rastlin in integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

39.poziva k več znanstvenim raziskavam, izmenjavi znanja, sodelovanju in razvoju zmogljivosti med vsemi pomembnimi akterji, udeleženimi v procesu razvoja, odobritve, registracije, uvajanja in razširjanja biotičnega varstva rastlin ter dobre prakse pri izvajanju integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v EU, pa tudi v procesu izmenjave znanja in dobre prakse s partnerji v tretjih državah;

40.poziva, naj države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih navedejo podrobne informacije o financiranju svetovalnega sistema, pa tudi o usposabljanju in zmogljivostih na področju biotičnega varstva rastlin ter integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; poudarja, da sta priprava in razpoložljivost smernic za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, ki so prilagojene posameznim kmetijskim rastlinam in škodljivcem, še vedno neusklajeni med državami članicami; spodbuja države članice, naj revidirajo nacionalne akcijske načrte, tako da bodo imeli kmetje boljši dostop do specifičnih smernic za posamezno kmetijsko rastlino in škodljivca, v katerih bodo odražene regionalne razmere in navedene možnosti za biotično varstvo rastlin, pa tudi ali se lahko vključijo v programe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter ali so združljive z drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi, kadar so na voljo in je to ustrezno;

41.poziva Komisijo, naj redno spremlja uvajanje rešitev za biotično varstvo rastlin na trg ter njihovo razpoložljivost in cenovno dostopnost;

42.poziva Komisijo, naj spremlja, kako EU in države članice napredujejo pri odobritvi in registraciji rešitev za biotično varstvo rastlin, pri čemer naj preuči število zahtevkov, s tem povezane upravne zmogljivosti, število zaposlenih in namenska proračunska sredstva, zlasti kar zadeva prednostno obravnavo zahtevkov za registracijo sredstev za biotično varstvo rastlin z namenskimi dodatnimi viri, ko se možnost prednostne obravnave uvede; poziva Komisijo, naj objavi poročilo o ugotovitvah ter ga predloži Parlamentu in Svetu;

43.poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo, da bodo imele najbolj oddaljene regije EU koristi od uvajanja biotskega varstva rastlin, zato naj poskrbijo, da se bodo v postopkih registracije upoštevale njihove edinstvene agroekološke razmere in profili škodljivcev, ter zagotovijo ciljno usmerjeno usposabljanje, svetovalne storitve in finančno podporo kmetom ter malim in srednjim podjetjem v teh regijah; odločno poziva k razvoju smernic in platform znanja, prilagojenih posameznim pridelkom in škodljivcem, ki bodo odražale dejanske razmere v najbolj oddaljenih regijah, da se izboljša njihov dostop do varnih, učinkovitih in trajnostnih rešitev za biotično varstvo rastlin;

44.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.