1.pozdravlja, da je Komisija v skladu s svojimi zavezujočimi obveznostmi in po več pozivih Parlamenta razvila pilotno metodologijo za spremljanje in merjenje odhodkov, povezanih z enakostjo spolov, na ravni programov v večletnem finančnem okviru 2021–2027, da bi izboljšala vključevanje načela enakosti spolov v proračunski postopek Komisije ter izboljšala prispevek zasnove politik in dodeljevanja sredstev k ciljem enakosti spolov;

2.ugotavlja, da Komisija s sedanjo metodologijo programom podeli različne ocene na podlagi presoje njihovega prispevka k enakosti spolov na najbolj razčlenjeni možni ravni ukrepanja, pri čemer:(a)podeli oceno 2 ukrepom, katerih glavni cilj je izboljšanje enakosti spolov;(b)podeli oceno 1 ukrepom, pri katerih je enakost spolov pomemben in nameren cilj, vendar ni glavni razlog za ukrep;(c)podeli oceno 0 za ukrepe, ki niso ciljni oziroma se zanje ne pričakuje, da bodo bistveno vplivali na enakost spolov;(d)podeli oceno 0* za ukrepe, ki bodo verjetno pozitivno vplivali na enakost spolov, a ta vpliv še ni jasen;

3.ugotavlja, da metodologija temelji na označevalcu za politiko enakosti spolov, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in je kvalitativno statistično orodje za spremljanje in evidentiranje razvojnih dejavnosti, usmerjenih v politični cilj enakosti spolov, Komisija pa ga uporablja za vse programe porabe proračuna EU, ki se izvajajo v deljenem, neposrednem in posrednem upravljanju;

4.poudarja, da se metodologija Komisije razlikuje od označevalca politike enakosti spolov, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, saj ne vključuje ocene, ki bi omogočala sledenje morebitnim negativnim učinkom porabe EU na cilje vključevanja načela enakosti spolov, in uvaja kategorijo 0* za ukrepe z verjetnim, a še nejasnim pozitivnim učinkom na enakost spolov; poudarja, da bi se morala metodologija Komisije v vsakem primeru izogibati nenamernim posledicam, kot je odvračanje ali zavračanje naložb v sektorje, ki so strateški, a v katerih tradicionalno prevladuje en spol, med drugim v obrambnem sektorju;

5.ugotavlja, da je bila metodologija prvič uporabljena v postopku priprave načrta prihodkov in odhodkov za proračun EU za proračunsko leto 2023, retroaktivno pa se je uporabila tudi na proračunih za proračunski leti 2021 in 2022;

6.ugotavlja, da je od 352 milijard EUR prevzetih obveznostih v proračunskem letu 2021 v času objave sorodnega letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja 1 % teh obveznosti prejel oceno 2, oceno 1 so prejeli 3 %, oceno 0 je prejel 1 %, oceno 0* pa 95 % teh obveznosti;

7.ugotavlja, da sta od 321 milijard EUR prevzetih obveznostih v proračunskem letu 2022 v času objave sorodnega letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja 2 % teh obveznosti prejela oceno 2, oceno 1 je prejelo 9 %, oceno 0 je prejelo 16 %, oceno 0* pa 73 % teh obveznosti;

8.ugotavlja, da sta od 427 milijard EUR prevzetih obveznostih v proračunskem letu 2023 v času objave sorodnega letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja 2 % teh obveznosti prejela oceno 2, oceno 1 je prejelo 9 %, oceno 0 je prejelo 69 %, oceno 0* pa 20 % teh obveznosti;

9.ugotavlja, da so od 195 milijard EUR prevzetih obveznostih v proračunskem letu 2024 v času objave sorodnega letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja 3 % teh obveznosti prejeli oceno 2, oceno 1 je prejelo 17 %, oceno 0 je prejelo 65 %, oceno 0* pa 16 % teh obveznosti, pri čemer so te ocene zaokrožene;

10.razume, da se je skozi leta zmanjševal delež prevzetih obveznosti, ki so dobile oceno 0*, in sicer zaradi izboljšanja zbiranja in razpoložljivosti podatkov, pa tudi zaradi zmogljivosti poročanja Komisije, ki je njenim generalnim direktoratom omogočila, da na bolj razčlenjeni ravni boljše izmerijo prispevek svojih programov k enakosti spolov;

11.nadalje razume, da primerjava številk, ki odražajo letne rezultate, med proračunskimi leti ali pridobivanje spoznanj iz takih primerjav nimata velike dodane vrednosti zaradi omejene razpoložljivosti podatkov in zmogljivosti poročanja v prvih proračunskih letih, za katera se je uporabljala ta metodologija;

12.ugotavlja, da je po mnenju Komisije mogoče ukrepe, ki so bili ocenjeni z 2 ali 1, šteti, kot da spodbujajo enakost spolov, in da so ob upoštevanju tega v letu 2024 enakost spolov spodbujali ukrepi v vrednosti 37,99 milijarde EUR, leta 2021 je bila vrednost takšnih ukrepov 10,76 milijarde EUR, leta 2022 je znašala 37,83 milijarde EUR, leta 2023 pa 47,99 milijarde EUR;

13.ugotavlja, da je zmanjšanje absolutne vrednosti ukrepov za spodbujanje enakosti spolov med letoma 2023 in 2024 neposredna posledica zmanjšanja skupnega zneska obveznosti v teh dveh proračunskih letih, kar je mogoče v veliki meri pojasniti s postopnim opuščanjem obveznosti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost;

14.ugotavlja, da je Komisija poleg rezultatov, predloženih za vsako proračunsko leto, v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2024 objavila ponovno oceno vseh prejšnjih rezultatov na podlagi novejših in celovitejših ocen svojih programov, kar je privedlo do skupnih trendov, ki kažejo, da sta 2 % ukrepov v obdobju 2021 do 2024 2 % prejela oceno 2, 10 % jih je prejelo oceno 1, 83 % oceno 0, 5 % pa z oceno 0*; ugotavlja tudi, da je v skladu s ponovno oceno Komisije v proračunskih letih 2021–2024 skupaj 12 % proračunskih odhodkov EU prispevalo k spodbujanju enakosti spolov (z ocenama 1 in 2), kar je znašalo 158,4 milijarde EUR;

15.poudarja, da niso vsi proračunski programi EU enako uspešni v smislu vključevanja spola kot horizontalne prednostne naloge, saj so nekateri programi zaradi svoje zasnove politik pri tem veliko boljši, na primer programi v razdelku 6 „Sosedstvo in svet“, v katerem je bil spol opredeljen kot horizontalna prednostna naloga z jasnimi cilji in merili, ter posebni programi v okviru drugih razdelkov, kot je Obzorje Evropa, ki zaradi zahteve po upoštevanju vidika spola pri pripravi proračuna ne spodbuja le enakosti spolov, temveč pozitivno vpliva tudi na prakse držav članic z navzkrižno kontaminacijo v fazi izvajanja na nacionalni ravni;

16.obžaluje, ker z uporabljeno metodologijo, ki je orodje za spremljanje, posebej načrtovano za operativne proračune, ni mogoče ustrezno oceniti upravnih proračunov institucij in organov EU;

17.ugotavlja, da je področje uporabe metodologije omejeno, saj ne zajema v zadostni meri sekundarnih ali posrednih učinkov programov na enakost spolov, morebitnih negativnih učinkov ali presečnih razsežnosti, potrebnih za celovito oceno učinkov politike;

18.ugotavlja tudi, da se ne upoštevajo dovolj morebitni negativni učinki programov na enakost spolov, zlasti , v sektorjih, kot so konkurenčnost, obramba in pripravljenost; poudarja, da spodbujanje enakosti spolov ne bi smelo povzročiti omejitev ali zmanjšanja naložb v kritične sektorje; poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe za izboljšanje enakosti spolov, hkrati pa zagotovi, da to ne bo negativno vplivalo na naložbene odločitve;

19.obžaluje, da metodologija zaradi naknadne narave ne more strukturno vplivati na oblikovanje politik v predhodni fazi ali na zbiranje in dodeljevanje finančnih sredstev, kar je bistveno za ustrezno vključevanje enakosti spolov v programe EU;

20.ugotavlja, da imajo poleg metodologije vključevanja načela enakosti spolov, ki se uporablja za proračun EU, nekateri programi EU enakost spolov vključeno v svojo pravno podlago, drugi pa ne;

21.ugotavlja, da je dvojni pristop Komisije k vključevanju načela enakosti spolov, ki je razdeljen na spremljanje proračuna EU in določanje ciljev, vključenih v pravne podlage programov, koristen okvir, vendar je ta pristop razdrobljen in ne vpliva na vse programe v enaki meri, s čimer se zmanjšuje skladnost pristopa EU k enakosti spolov;

22.je seznanjen z oceno izvajanja vključevanja načela enakosti spolov v proračun EU Poročilo o oceni učinka, priloženo predlogu Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnost proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije (COM(2025)0545)., ki jo je pripravila Komisija, in se strinja, da bi bilo treba v preostalih letih večletnega finančnega okvira 2021–2027 še naprej prednostno ocenjevati programe, da bi bolje ocenili njihov prispevek k enakosti spolov in pridobili izkušnje pri njihovem izvajanju, pri čemer bi bilo treba dobro izkoristiti izboljšano sporočanje podatkov, razčlenjenih po spolu, ki velja od leta 2023; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje z vsemi državami članicami, da bi uskladili metodologije in preprečili razdrobljenost njihovih pristopov ter izboljšali zbiranje, združevanje in sporočanje podatkov;

23.se zaveda, da je metodologija, ki jo je razvila Komisija, sicer koristno orodje za ocenjevanje prispevka proračuna EU k enakosti spolov, a se sooča z omejitvami, ki zmanjšujejo njeno možnost doseči preobrazbeni učinek; poudarja, kako pomembno je zagotoviti razpoložljivost podatkov ter uporabo posebnih, merljivih, uresničljivih, ustreznih in časovno omejenih kazalnikov uspešnosti (SMART) v zvezi s tem;

24.poudarja, da na proračun EU vplivajo številne krize in spremembe političnih prednostnih nalog, zato je bistveno, da se upoštevanje vidika spola pri pripravi proračuna sorazmerno vključi v jedro predhodnega proračunskega cikla programov, tudi na novih prednostnih področjih, kot so konkurenčnost, obramba in pripravljenost;

25.poziva Komisijo, naj oblikuje polnopraven in celovit pristop do priprave proračuna, ki bo upošteval vidik spola, ter specifično in celovito metodologijo za proračun EU, ki bo v celoti operativna že ob začetku naslednjega programskega obdobja in bo imela preobrazbeni potencial, ki bo rezultat njenih zmogljivosti vplivanja na celoten proračunski cikel in odpravljanja težav, opredeljenih v tej resoluciji, ter bo tako zagotavljala dobro finančno upravljanje sredstev EU;

26.poudarja, da bi moral vsak instrument, sprejet v skladu s členom 122 PDEU, poleg večletnega finančnega okvira po potrebi uporabljati tudi določbe o vključevanju načela enakosti spolov in pripravi proračuna, ne da bi pri tem spremenili cilje programov, merila za upravičenost ali merila za dodelitev, ki so že določena v sektorski zakonodaji, da bi celovito in dosledno spremljali prispevek EU k spodbujanju enakosti spolov v vseh instrumentih financiranja;

27.poziva Komisijo, naj izvaja sistematične predhodne ocene učinka, v njih pa analizira tudi posebne učinke politik in ukrepov fiskalne politike EU, vključno z davčnimi shemami in programi državne pomoči, na enakost spolov, in sicer v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje, da bi opredelila in ublažila razlike med spoloma; poudarja, da bi bilo treba skrbno preučiti tudi socialne in gospodarske učinke večje enakosti spolov, pri tem pa upoštevati upravne stroške za mala in srednja podjetja;

28.opozarja, da morajo biti vsi zakonodajni predlogi EU skladni s primarno zakonodajo EU, vključno z načelom enakosti spolov; poziva Komisijo, naj okrepi svoje predhodne ocene učinka, da bi pri pripravi zakonodajnih predlogov skrbno preučila in čim bolj zmanjšala morebitne negativne učinke na enakost spolov v EU;

29.poziva Komisijo, naj vzpostavi „zaščitni mehanizem za enakost spolov“ kot standardni del zakonodajnih postopkov EU, ki bo zahteval revizijo vsakega predloga, za katerega se je z analizo Računskega sodišča izkazalo, da spodkopava strategijo in cilje EU za enakost spolov;

30.obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov med uradniki in političnimi predstavniki na ravni EU in držav članic, kar spodkopava načelo enakosti spolov pri zastopanju;

31.poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost uvedbe nadaljnjih ukrepov za enakost spolov na vodstveni ravni za vse spole, da bi bili prek ciljno usmerjenih podpornih shem ustrezno vključeni v oblikovanje politik;

32.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo minimalni delež proračuna EU namenjen enakosti spolov kot glavnemu cilju (ki ustreza rezultatu 2 v sedanji metodologiji);

33.poziva Komisijo, naj preuči možnost določitve kvantitativnega cilja v naslednjem programskem obdobju, in sicer v obliki deleža proračuna EU, ki bi prispeval k spodbujanju enakosti spolov (in bi se s sedanjo metodologijo ocenil z 2 ali 1), saj so se podobni cilji izkazali za koristne pri uresničevanju ciljev EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti;

34.poziva Komisijo in Svet, naj spoštujeta določbe, ki so bile vključene v revidirano finančno uredbo med pogajanji o naslednji generaciji programov, zlasti da bi se morali programi in dejavnosti, kadar je to izvedljivo in ustrezno, izvajati v skladu z ustreznimi pravili za posamezni sektor, ob upoštevanju načela enakosti spolov in v skladu z ustrezno metodologijo vključevanja načela enakosti spolov;

35.meni, da je v skladu z revidirano finančno uredbo bistveno zagotoviti, da bodo v naslednjo generacijo programov vključeni cilji, ki bodo po potrebi omogočali zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, in združevanje teh podatkov v vseh ustreznih programih; poziva Komisijo, naj še naprej razvija in izboljšuje svojo metodologijo za spremljanje prispevka proračuna EU k enakosti spolov, tudi s sistematično uporabo digitalnih orodij, kot je umetna inteligenca, da bi izboljšali zbiranje podatkov, njihovo združevanje in analizo med programi;

36.poziva vse zadevne akterje, vključno s Svetom, Komisijo, organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi partnerji, naj si prizadevajo, da bi v naslednjem programskem obdobju pri pripravi proračuna upoštevali vidik spola;

37.poziva Komisijo, naj večji delež proračuna za zunanje delovanje EU usmeri v ukrepe, ki bodo prispevali k enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, ter naj 25 % instrumentov EU za zunanje financiranje v prihodnjem večletnem finančnem okviru nameni spodbujanju enakosti spolov kot glavni cilj; nadalje poziva Komisijo, naj vzpostavi poseben sklad za spodbujanje enakosti spolov na globalni ravni in zagotovi, da se ukrepi, ki jih podpira, osredotočajo na dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, povečujejo udeležbo žensk pri sprejemnaju odločitev, podpirajo nevladne organizacije, ki jih vodijo ženske, in nudijo pomoč lokalnim zagovornicam človekovih pravic;

38.poziva Komisijo, naj za naslednji večletni finančni okvir določi jasne cilje v smislu prispevanja k zmanjšanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma ter reševanja vprašanja revščine žensk, tudi z izboljšanimi storitvami otroškega varstva;

39.poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo programi, ki jih financira EU, varovali in spodbujali pravice žensk, pri tem pa poseben poudarek namenjali dostopu do javnega zdravstvenega varstva, otroškega varstva ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

40.poziva institucije EU, naj v skladu z načeli direktive o preglednosti plačil Direktiva (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (UL L 132, 17.5.2023, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/970/oj). analizirajo morebitne razlike v plačah med spoloma in poročajo o njih ter po potrebi sprejmejo ustrezne ukrepe; znova poziva institucije, organe, urade in agencije EU, naj izboljšajo uravnoteženo zastopanost spolov, zlasti na višji vodstveni ravni; poziva institucije, organe, urade in agencije EU, naj izvedejo analizo, da bi opredelili področja v kadrovskem ciklu – od zaposlovanja prek dostopa do napredovanja – kjer so takšne izboljšave najbolj potrebne, in preučijo možnost izvajanja nadaljnjih ukrepov, da bi čim prej dosegli uravnoteženo zastopanost spolov;

41.priznava vztrajne razlike med spoloma v več sektorjih, v katerih tradicionalno prevladuje en spol; poziva Komisijo, naj pri pripravi proračuna upošteva vidik spola, da bi zagotovila in spremljala nediskriminatorne pogoje za dostop do potrebnih znanj in spretnosti ter izobraževalnih programov za vse spole, ter naj izboljša enakost spolov v teh posebnih sektorjih, da bi povečala konkurenčnost industrije; poziva, naj se posebna pozornost nameni podjetnicam, zlasti v malih in srednjih podjetjih ter zagonskih podjetjih, tudi s posebnim spremljanjem v okviru programov, kot sta InvestEU in Obzorje Evropa; poziva k strožjim mehanizmom spremljanja in poročanja, da bodo sredstva resnično koristila ženskam in marginaliziranim skupinam;

42.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.