1.meni, da je treba ustvariti ugodne tržne pogoje za to, da bi evropskim podjetjem omogočili inovacije, zagon, ustvarjanje, rast in širitev v Evropi, če naj se izkoristi ves potencial našega trga in našim gospodarstvom pomaga pri tem, da postanejo konkurenčnejša; priznava, da je regulativna razdrobitev ena od ovir, ki podjetjem v razširitveni fazi preprečuje, da bi v celoti izkoristila potencial enotnega trga; priznava, da se mala in srednja podjetja soočajo z neenakimi pogoji in zahtevami financiranja v državah članicah in regijah zaradi dejavnikov, značilnih za vsako podjetje, geografsko lokacijo, na primer na oddaljenih, najbolj oddaljenih in otoških območjih, ter gospodarsko okolje, zato potrebujejo rešitve, prilagojene tem posebnostim in potrebam manjših gospodarstev;

2.pozdravlja dejstvo, da je bilo po poročilih Draghija in Lette prepoznano, da mora enotni trg postati konkurenčnejši, manj razdrobljen in manj birokratski; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila iz teh poročil, v katerih je navedeno, da so potrebni takojšnji in odločni ukrepi na regulativni in politični ravni; v zvezi s tem obžaluje preveliko breme, s katerim se soočajo mala in srednja podjetja zaradi izvajanja različnih obveznosti, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora; je prepričan, da bi se z namensko opredelitvijo zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi povečale možnosti za podporo z ukrepi, prilagojenimi njihovim posebnim potrebam;

3.priznava, da so za mala in srednja podjetja v Uniji bančna posojila še naprej glavni vir zunanjega financiranja; poudarja ključno vlogo tradicionalnih modelov bančništva, tudi majhnih regionalnih bank, hranilnih in zadružnih bank ter javnih institucij;

4.poudarja, da bi morala EU skušati ustvariti enostavnejše in bolj privlačno poslovno okolje za privabljanje evropskega in mednarodnega kapitala in naložb; poudarja, da je treba spodbujati ekosistem širitve, ki bo temeljil predvsem na zasebnih naložbah in javno-zasebnih partnerstvih, kar bi spodbudilo privabljanje kapitala, podjetjem pa olajšalo dostop do financiranja; poudarja pomembno in dobro razvito vlogo bank s posebnim regionalnim in lokalnim znanjem pri zagotavljanju financiranja malim in srednjim podjetjem, ki izhaja iz dolgoročnih odnosov bank s temi podjetji;

5.opozarja, da se evropska podjetja v razširitveni fazi spoprijemajo s posebnimi izzivi, ko skušajo pridobiti finančna sredstva v poznejši fazi rasti; ugotavlja, da so številna podjetja EU z velikim potencialom še vedno odvisna od tujega tveganega kapitala in tujih vlagateljev, pri čemer v poznejših krogih financiranja z velikim deležem prevladujejo neevropski vlagatelji; poudarja, da je treba ustvariti privlačnejše pogoje za naložbe znotraj Unije; poudarja, da bi moral dostop do financiranja temeljiti na merilih gospodarske učinkovitosti, donosnosti in nadgradljivosti, ne glede na izvor kapitala, ter opozarja, da odprta in globalna konkurenca za privabljanje naložb koristi podjetjem in inovacijam; v zvezi s tem izpostavlja nedavno sprejetje akta EU o kotiranju Akt o kotiranju sestavlja Uredba (EU) 2024/2809 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o spremembi uredb (EU) 2017/1129, (EU) št. 596/2014 in (EU) št. 600/2014 za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov v Uniji za podjetja in za olajšanje dostopa do kapitala za mala in srednja podjetja (UL L, 2024/2809, 14.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2809/oj), Direktiva (EU) 2024/2810 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico v družbah, ki želijo uvrstiti svoje delnice v večstranski sistem trgovanja (UL L, 2024/2810, 14.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/2810/oj) in Direktiva (EU) 2024/2811 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov v Uniji za podjetja in olajšanje dostopa do kapitala za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Direktive 2001/34/ES (UL L, 2024/2811, 14.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/2811/oj)., zaradi katerega je kotiranje podjetij vseh velikosti, vključno z malimi in srednjimi, na evropskih borzah enostavnejše;

6.je seznanjen s strategijo Evropske komisije za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, ki naj bi spodbujala inovacije ter obravnavala izzive, s katerimi se spoprijemajo posamezni inovatorji, ustanovitelji, zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi v EU; poudarja, da morajo biti predlagani ukrepi ambicioznejši, čeprav je diagnoza, ki jo vsebuje strategija, do neke mere natančna, s poudarkom na razveljavitvi vseh predpisov EU, ki nalagajo nepotrebno birokratsko breme, ki ovira ustanavljanje in širitev podjetij; poziva Komisijo, naj kmetijstvo vključi med prednostne sektorje, opredeljene v strategiji;

7.meni, da bo dostop malih in srednjih podjetij ter podjetij v razširitveni fazi do financiranja mogoče olajšati samo, če bodo: (i) znatno in trajno zmanjšana birokratska in regulativna bremena, vključno z dolgotrajnimi postopki izdaje dovoljenj, obremenilnimi zahtevami glede poročanja ter zapletenostjo in nepredvidljivostjo regulativnega okolja, (ii) povečane zmogljivosti za sprostitev zasebnih naložb in prihrankov, (iii) odpravljene vrzeli v financiranju za podjetja v razširitveni fazi in (iv) okrepljen konkurenčen ekosistem kapitalskih trgov v EU; poudarja, da mora biti zato končni cilj Komisije dokončanje unije prihrankov in naložb, ki bo spoštovala pristojnosti držav članic in načelo subsidiarnosti;

8.želi spomniti, da se številna obetavna evropska zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi zaradi obremenjujočega, počasnega, razdrobljenega in nepredvidljivega evropskega regulativnega okolja selijo v države, ki niso članice EU; poudarja, da bo Evropa še naprej izgubljala podjetja v strateško najpomembnejši fazi njihove rasti, če tega trenda s pomočjo znatne poenostavitve ne bo obrnila, zaradi česar bo nastalo manj delovnih mest, gospodarska rast pa bo počasnejša; obžaluje, da davčni in regulativni pragovi podjetja odvračajo od rasti, saj nalagajo bolj obremenjujočo obravnavo, ko so presežene določene ravni velikosti ali prometa;

9.poziva k dodatnim prizadevanjem za poenostavitev in spodbuja Komisijo, naj pripravi nadaljnje predloge, ki bodo presegali njene svežnje omnibus za poenostavitev in s katerimi bi določili zagonskim podjetjem prijazne predpise in okvire, ki bodo omogočili rast, nadgradljivost in čezmejno poslovanje zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi, hkrati pa zagotavljali varstvo potrošnikov, zasebnost podatkov in pošteno konkurenco; opozarja na zavezo Komisije, da bo s horizontalnim pristopom zmanjšala birokracijo na vseh področjih, in poziva k sistematičnemu pregledu pravnega reda EU, da bi opredelili in odpravili regulativne ovire za mala in srednja podjetja.

10.poudarja, da je treba, zdaj ko je Komisija sprejela drugi zbirni sveženj za poenostavitev, racionalizirati postopke pri izvajanju programa InvestEU, da bi malim in srednjim podjetjem, vključno z najmanjšimi, omogočili lažji dostop do finančne podpore, ki jo potrebujejo za rast in inovacije; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da so regulativni okviri in instrumenti, ki jih financira EU, sorazmerni z velikostjo in upravno zmogljivostjo malih in srednjih podjetij ter da so zahteve za večja podjetja ustrezno prilagojene malim in srednjim podjetjem, ne pa, da se podvajajo;

11.ugotavlja, da lahko nalaganje številnih regulativnih zahtev za banke negativno vpliva na posojila malim in srednjim podjetjem; poudarja, da se je treba izogniti podvajanju zahtev glede poročanja in mnogoterim kanalom poročanja, saj to povzroča nepotrebno upravno breme, zlasti za manjše banke; poziva Komisijo, naj ob pomoči Evropskega bančnega organa in enotnega nadzornega mehanizma oceni učinke veljavnih regulativnih pravil na posojila malim in srednjim podjetjem; poudarja, da je treba pri bančni regulaciji uporabljati načelo sorazmernosti;

12.poziva Komisijo, naj oceni obstoječe regulativne obveznosti, ki obremenjujejo podjetja, kot je okvir za trajnostno financiranje, ki ni primeren za mala in srednja podjetja, in druge obveznosti, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora, ter določi pragove sorazmernosti, da bi mala in srednja podjetja izvzela iz pretiranih obveznosti; pozdravlja novo predlagano pobudo, da bi se predlagani predpis preveril z vidika učinka na konkurenčnost malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo standardi poročanja o trajnostnosti enostavni in prostovoljni, ter naj pregleda zahteve glede razkritja bančnih podatkov v okviru tretjega stebra, ki bi lahko strankam malih in srednjih podjetij posredno naložile nesorazmerne zahteve po podatkih;

13.poudarja, da pristop „za enega sprejetega se eden odpravi“, ki se v praksi ne izvaja dovolj, ne zadostuje, in poziva Komisijo, naj predlaga ambicioznejšo strategijo poenostavitve, ki bo zagotovila pravno varnost in predvidljivost ter pregledala tudi zakonodajo na drugi in tretji stopnji; poudarja, da mora biti cilj Komisije glede 35-odstotnega zmanjšanja obveznosti merljiv, rezultate pa je treba spremljati z jasnim časovnim razporedom, ključnimi kazalniki uspešnosti in metodologijo spremljanja, ki ustreza svojemu namenu;

14.ugotavlja, da namerava Komisija vzpostaviti unijo prihrankov in naložb, ki mora poleg ukrepov na ravni EU vključevati tudi razvoj instrumentov, rešitev in dobre prakse, pri čemer bo spoštovala in podpirala ukrepe držav članic na nacionalni ravni in spodbujala čezmejno skladnost ter postopoma odpravila kritično pomembna razhajanja;

15.poziva Komisijo, naj izboljša dostop vlagateljev do informacij in zaščite, hkrati pa izkoristi potencial poenostavljenih produktov za male vlagatelje, da bi pomagala usmeriti prihranke gospodinjstev na kapitalske trge, ter opozarja na pomembno vlogo pokojninskih skladov in zavarovalnic kot spodbujevalcev tega usmerjanja; ve, da je bila uvedena oznaka „Finance Europe“, s katero naj bi varčevalcem, ki želijo svoje prihranke vložiti v evropska podjetja, omogočili, da bodo lahko neposredno prispevali k financiranju gospodarstva Unije; poudarja, da oznaka ne bi smela povzročiti dodatnega upravnega bremena za podjetja;

16.obžaluje, da uredba o evropskih skladih tveganega kapitala Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/345/oj). ni imela velikega pozitivnega učinka na lokalne trge tveganega kapitala; pozdravlja, da se je Komisija v sporočilu o uniji prihrankov in naložb osredotočila na tvegani kapital za mlada, inovativna mala in srednja podjetja, a obžaluje, da je bil predlog Komisije o reviziji uredbe o evropskih skladih tveganega kapitala odložen do tretjega četrtletja 2026; poziva Komisijo, naj razmisli o odpravi minimalnega praga za naložbe v višini 100 000 EUR, da bi lahko v alternativne sklade vlagali tudi zasebni varčevalci; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bi zagotovile privlačne in stabilne davčne in regulativne okvire za sklade tveganega kapitala, ki vlagajo v mala in srednja podjetja;

17.odločno poudarja, da je treba državljane in podjetnike v EU čim bolje finančno opismeniti ter spodbujati boljše varčevalne in naložbene pogoje, ki bodo omogočali informiran in neodvisen prehod od varčevanja k naložbam; poziva Komisijo, naj v prihodnji strategiji za finančno pismenost in v naboru orodij za države članice, zajame tudi podjetništvo, da bo glede tega več usklajenosti;

18.poziva, naj se javna sredstva ne uporabijo za subvencije, temveč kot katalizator za pritegnitev zasebnih naložb in povečanje zasebnih sredstev za mikro, mala in srednja podjetja; želi spomniti, da mora biti večina teh naložb zasebnih, in poudarja, da jih je treba spodbujati s privlačnim in stabilnim davčnim in regulativnim okvirom, ki bosta privlačna tako za profesionalne kot za male vlagatelje; opozarja na sedanjo strukturno pristransko nagibanje k posojilom in meni, da je treba začeti razpravo o tem, da so potrebne davčne spodbude za lastniški kapital ter da je treba spodbujati tvegani kapital kot del poslovnega modela tradicionalnega bančništva, ne da bi to spodjedalo finančno stabilnost;

19.poudarja, da ima lahko javni sektor osrednjo vlogo pri pritegnitvi zasebnega kapitala, zlasti v informacijsko asimetričnih sektorjih ali regijah z manj razvitim finančnim trgom; poziva k učinkovitemu oblikovanju konkurenčno nevtralnih javnih instrumentov, osredotočenih na učinek, da bi čim bolj povečali njihov učinek vzvoda na zasebne naložbe; glede tega poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial skupine Evropske investicijske banke (EIB) za privabljanje zasebnih naložb in da mora nameniti več sredstev inovacijskim projektom malih in srednjih podjetij ter zagonskim podjetjem in podjetjem v razširitveni fazi; poleg tega poudarja, da ima tu pomembno vlogo Evropski sklad za regionalni razvoj, zlasti v regijah z omejeno razpoložljivostjo posojil, in glede na to, da se stroški posojil po EU razlikujejo, zaradi česar so mala in srednja podjetja v nekaterih državah članicah v slabšem položaju;

20.je seznanjen, da je bil objavljen pregled okvira listinjenja, in poziva Komisijo, naj ga napravi prožnejšega, zato da bi kreditnim institucijam omogočili, da bodo lahko podjetjem, tudi malim in srednjim, zagotovile dodatna finančna sredstva in podprla njihovo rast, ne da bi se zmanjšala preglednost in kreditna kakovost; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti trdnost okvira za prenos pomembnih tveganj, in sicer z uvedbo večje občutljivosti za tveganja in izboljšanjem nadzora, kar bo prispevalo k poenostavitvi;

21.je seznanjen, da namerava Komisija pripraviti načrt za naložbeni varčevalni račun EU, ki bi moral vključevati (i) poenostavljen postopek davčne napovedi, (ii) spremljevalne davčne spodbude ter (iii) odsotnost geografskih omejitev za naložbe, sektorskih omejitev, omejitve vlog in določb o najkrajših obdobjih razpolaganja;

22.priznava, da ima zasebni sektor osrednjo vlogo pri gospodarski rasti in blaginji EU; poudarja, da mora vsak napredek pri povezovanju kapitalskih trgov temeljiti na načelih gospodarske svobode, konkurence in pravne varnosti;

23.poudarja, da bi evropski trg za neposredne sekundarne transakcije, ki bi omogočal trgovanje z delnicami zagonskih podjetij v poznejši fazi in pred prvo javno ponudbo, okrepil finančni ekosistem Unije, če bi zagotavljal enake konkurenčne pogoje med državami članicami, onemogočal koncentracijo finančnih dejavnosti v zgolj nekaj jurisdikcijah in v celoti spoštoval nacionalne pristojnosti;

24.ugotavlja, da prenovitev direktive o trgih finančnih instrumentov Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/65/oj). (MiFID II) določa posebno kategorijo zagonskih trgov malih in srednjih podjetij, ki naj bi zapolnjevali posebne potrebe manjših podjetij; poziva Evropsko komisijo, naj ta instrument še naprej razvija in zagotovi prožnejšo regulativno ureditev, ki bo ustrezala potrebam malih podjetij in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

25.obžaluje, da na našem trgu ni dovolj privlačnih možnosti financiranja za podjetja v razširitveni fazi, niti regulativno okolje ni dovolj konkurenčno, zato da se mnoga evropska podjetja na koncu zatečejo k vlagateljem tveganega kapitala s sedežem v tretjih državah in se preselijo na trge tretjih držav, da lahko svoje podjetje razširijo; izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega števila stečajev malih in srednjih podjetij v EU Katsinis, A., Lagüera-González, J., Di Bella, L., Odenthal, L., Hell, M., Lozar, B.: Annual Report on European SMEs 2023/2024 (Letno poročilo o evropskih malih in srednjih podjetjih za obdobje 2023/2024), Urad za publikacije Evropske unije, 2024, https://single-market-economy.ec.europa.eu/document/download/2bef0eda-2f75-497d-982e-c0d1cea57c0e_en?filename=Annual%20Report%20on%20European%20SMEs%202024.pdf.; meni, da se je treba prednostno lotiti temeljnih vzrokov za to, kot so pomanjkanje dolgoročnega kapitala, davčni pritisk v razširitveni fazi in nesorazmerna upravna bremena;

26.se zaveda, da je pri zmanjševanju vrzeli v razširitveni fazi odločilnega pomena, kako pritegniti evropske institucionalne vlagatelje, zlasti zavarovalnice, banke in pokojninske sklade; meni, da je treba v Evropi povečati delež skladov tveganega kapitala, da se podjetjem v razširitveni fazi zagotovi več sredstev, saj potrebujejo ugodnejši okvir za financiranje tveganega kapitala in varne neposredne tuje naložbe v EU; poziva Komisijo, naj države članice z manj razvitimi pokojninskimi sistemi spodbuja k oblikovanju dodatnih pokojninskih sektorjev (drugi steber), ki bi lahko pripomogli k izgradnji trga tveganega kapitala, in naj ustvari regulativno okolje, ki bo institucionalne vlagatelje spodbujalo h kapitalskim naložbam; želi spomniti, da se je Komisija zavezala, da si bo za privabljanje zasebnega financiranja komercialnih bank, vlagateljev in tveganega kapitala prizadevala za ukrepe za prevzemanje tveganj;

27.spodbuja Komisijo, naj okrepi platforme za sovlaganje, vključno z regionalno zasidranimi nosilci in mrežami poslovnih angelov, da bi privabili zasebni kapital in odpravili vztrajne vrzeli v financiranju inovativnih malih in srednjih podjetij z visoko rastjo; poziva k ustrezni kapitalizaciji nove evropske pobude za tehnološke komplekse 2.0 in k namenskim shemam financiranja EU, ki bodo podpirale zbiranje sredstev in uvrstitev zagonskih podjetij in tehnoloških podjetij v razširitveni fazi v uradno kotacijo; poudarja, da ima skupina EIB pooblastila za podpiranje malih in srednjih podjetij, ter jo poziva, naj sprejme prožnejši okvir za ocenjevanje tveganja in zagotovi, da bo nova platforma TechEU s poenostavljenimi postopki široko dostopna v vseh državah članicah; soglaša s sporočilom o Uniji prihrankov in naložb, da so javne finance na ravni EU velikega pomena, in se zato zavzema za preusmeritev sredstev EU v manj, a prožnejše programe, ki lahko sčasoma preusmerijo sredstva od enih prednostnih nalog k drugim;

28.poudarja, da je pomembno ustvariti prave pogoje, da bodo državljani svoje prihranke usmerjali v produktivne naložbene instrumente, ki lahko koristijo malim in srednjim podjetjem ter podjetjem v razširitveni fazi; spodbuja Komisijo, naj odpravi regulativne elemente, ki odvračajo od naložbenih produktov za male vlagatelje, in naj poskrbi, da bodo mali vlagatelji pri sprejemanju naložbenih odločitev ustrezno zaščiteni; se zaveda, da lahko množično financiranje in tehnologije, kot so pametne pogodbe in decentralizirano financiranje, pomagajo razširiti dostop malih in srednjih podjetij do neposrednega financiranja, ter poziva Komisijo, naj svoj regulativni okvir pregleda s sorazmernim pristopom k tveganjem, ki bo osredotočen na inovacije;

29.poudarja, da bo bolj povezan inovacijski ekosistem, ki bo sestavljen iz mrež univerz, zagonskih podjetij, velikih podjetij in vlagateljev tveganega kapitala in v sklopu katerega bo omogočen tudi dostop do preskusnih zmogljivosti in tehnološke infrastrukture, ključnega pomena za pomoč podjetjem pri širitvi; poudarja, da lahko pozitivno vlogo pri podpiranju rasti zagonskih podjetij odigrajo podjetniški forumi, zasebni pospeševalci in mentorske mreže, ter poziva Komisijo in države članice, naj nadgradijo pobude, kot je mreža zaupanja vrednih vlagateljev, s katero naj bi pritegnili zasebni kapital v podporo evropskim inovacijskim ambicijam;

30.meni, da mora biti konkurenčen ekosistem v EU sestavljen iz močnih nacionalnih trgov in močnega notranjega trga ter da zdrava konkurenca med državami članicami, zlasti v smislu gospodarskega in regulativnega pristopa, spodbuja države k ohranjanju dinamike in privlačnosti svojih gospodarstev, a obenem opozarja, da države članice ne smejo ustvarjati ovir za učinkovito čezmejno razporejanje kapitala ali določati prednostnih nalog zgolj na podlagi geografskega izvora financiranja; poziva, da je treba pri pobudah Komisije spoštovati in nadgrajevati dobro prakso, ki se je v državah članicah že izkazala za uspešno;

31.poziva Komisijo, naj se osredotoči na omogočitvene pogoje za trge, ustrezne skupne imenovalce med državami članicami ter prostovoljne in dopolnilne okvire, s katerimi naj bi postopoma zmanjšali razdrobljenost trga;

32.poziva Komisijo, naj pojasni, kaj naj bi tvorilo 28. režim, in želi opozoriti, da bi moral biti, če bo uveden, prostovoljen, da bi moral v celoti spoštovati ureditve držav članic in da bi ga bilo treba razviti v tesnem sodelovanju z zasebnim sektorjem, zato da bo ponudil poenostavljen okvir, ki bo zmožen privabiti zasebne vlagatelje v evropska zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi ter mala in srednja podjetja in da bo evropskim zagonskim podjetjem pomagal postati vodilna svetovna tehnološka podjetja;

33.poziva Komisijo, naj ob podpori organov držav članic za mala in srednja podjetja ter podjetja v razširitveni fazi zasnuje poenostavljena usmerjevalna orodja in točke „vse na enem mestu“, da jim bo pomagala delovati v različnih pravnih sistemih v EU, in sicer za področja, kot so pravo gospodarskih družb ter delovno, insolvenčno in davčno pravo, pravice intelektualne lastnine in možnosti financiranja v različnih državah članicah; poleg tega Komisijo poziva, naj izboljša orodja za spremljanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, vključno z oblikovanjem kazalnikov in preglednic za vso EU, ki jim lahko pomagajo prepoznati priložnosti v državah članicah, ne da bi s tem nastale nove obveznosti poročanja ali da bi se povečalo upravno breme;

34.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.