1.obsoja nedavno dogajanje v Franciji, in sicer da so bili na platformi Shein razpoložljivi otrokom podobni seksualizirani predmeti in drugi nezakoniti ali nevarni proizvodi, kot je orožje, ki so bili dostopni tudi v vsej EU; poudarja, da te prakse pomenijo hudo kršitev prava EU ter neposredno ogrožajo varnost potrošnikov ter zaščito otrok in mladoletnikov;

2.poudarja, da primer podjetja Shein ni osamljen, temveč kaže na sistemski vzorec, za katerega je značilen neustrezen nadzor in nezadostni preventivni mehanizmi; opozarja na nedavne ugotovitve potrošniških organizacij, ki kažejo, da znaten delež proizvodov, ki so na voljo na glavnih platformah za e-trgovanje zunaj EU, ne izpolnjuje varnostnih zahtev EU, pri čemer precejšen delež teh proizvodov pomeni resno tveganje za potrošnike;

3.je seznanjen, da je Komisija v zvezi s praksami zelo velikih spletnih platform začela več preiskav, ki še potekajo, in da je nedavno od podjetja Shein zahtevala informacije, vendar jo poziva, naj z dialoga preide na odločno izvrševanje;

4.poudarja, da se večina nevarnih in nezakonitih proizvodov v EU v velikih količinah pošilja v posameznih in pogosto majhnih paketih, ki se potrošnikom v EU prodajajo prek spletnih platform iz tretjih držav, zlasti Kitajske; opozarja, da zaradi eksponentnega povečanja manjših pošiljk in omejenih nadzornih zmogljivosti nevarno blago ni ustrezno prestreženo; poudarja, da to ogroža potrošnike in izkrivlja konkurenco;

5.izraža globoko zaskrbljenost, da so vse številnejši dokumentirani primeri neskladnosti podjetja Shein in drugih spletnih platform iz držav zunaj EU povezani s poslovnim modelom, ki temelji na hitrosti, čim večjem dobičku in prekomerni potrošnji, pri tem pa zapostavlja človekove pravice, varstvo okolja, varnost potrošnikov in temeljne vrednote, zaradi česar je stanje še slabše; obžaluje, da se za umetno nizkimi cenami skrivajo težave, med drugim slabo plačano delo, nezakonito posnemanje dela oblikovalcev, trženje nevarnih in neskladnih proizvodov ter kopičenje tekstilnih odpadkov;

6.priznava, da je EU vzpostavila trden okvir skladnosti, ki vključuje Akt o digitalnih storitvah, akt o digitalnih trgih, uredbo o nadzoru trga, uredbo o splošni varnosti proizvodov, pravila o varstvu potrošnikov ter različne predpise o proizvodih in okolju, pri čemer se ta okvir skladnosti uporablja tudi za proizvode, ki se prodajajo prek spleta; priznava pa tudi, da si je treba še naprej bolj prizadevati za celovito in usklajeno izvrševanje okvira skladnosti;

7.meni, da je strogo, dosledno in pravočasno izvajanje regulativnega pravnega reda EU nujno, da se prepreči vstop nevarnih, neskladnih in ponarejenih proizvodov na notranji trg in ohrani visoka raven varstva potrošnikov; poziva vse pristojne organe v državah članicah, naj uporabijo vsa orodja za izvrševanje, ki so jim na voljo, da bi se v omenjenih primerih odzvali pravočasno in učinkovito;

8.opozarja, da je Akt o digitalnih storitvah jasna pravna podlaga za posredovanje, pri čemer člen 74 dovoljuje nalaganje glob, člen 9 pa odrejanje odstranitve nezakonitih proizvodov; poziva Komisijo, naj te instrumente uporablja izčrpno in pravočasno ter tako poskrbi, da bodo platforme izpolnjevale svoje obveznosti; poudarja, da se morajo državljani prepričati, da je EU sposobna zagotoviti njihovo varnost na spletu, ter pričakuje usklajeno in dosledno izvrševanje na celotnem notranjem trgu;

9.opozarja, da je pri izvrševanju še vedno veliko pomanjkljivosti, vzrok za to pa so kronično nezadostno financiranje in nezadostne digitalne zmogljivosti carinskih organov in organov za nadzor trga, pomanjkanje specializiranega osebja ter pomanjkanje harmoniziranih in interoperabilnih tehnoloških orodij v državah članicah, razmere pa so še slabše zaradi omejene izmenjave podatkov in šibkega operativnega usklajevanja med carinskimi organi, organi za nadzor trga in organi za varstvo potrošnikov;

10.poudarja, da je pri e-trgovanju zaradi velikega obsega pošiljk, ki vstopajo v EU, fizični nadzor sam po sebi nezadosten; poziva k nujnim ukrepom, med drugim k uvedbi pristojbine za obdelavo, ki bi bila harmonizirana na ravni EU in skladna s STO, da bi pokrili višje stroške nadzora carinskih organov, ter k jasni določitvi odgovornosti platform in prodajalcev s sedežem v tretjih državah za varnost in skladnost proizvodov, ki so namenjeni potrošnikom v EU, tako da bi ti ukrepi spremljali odpravo oprostitve plačila DDV in carinske dajatve za pošiljke majhne vrednosti, o kateri se je nedavno dogovoril Svet; poziva Komisijo, naj znatno poveča finančno in operativno podporo carinskim organom in organom za nadzor trga, tudi s povečanjem sredstev v prihodnjem večletnem finančnem okviru, da bi zagotovili zadostne vire in ustrezno osebje;

11.obžaluje počasen napredek pri preiskavah, ki sta jih Komisija in mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov začeli proti spletnim platformam s sedežem zunaj EU, ker naj bi kršile zakonodajo EU o varnosti proizvodov in varstvu potrošnikov, ter proti zelo velikim platformam, zlasti na podlagi Akta o digitalnih storitvah; obžaluje, da preiskovalni postopki pogosto trajajo več mesecev ali celo let, kar zmanjšuje zaupanje državljanov in ovira zmožnost zakonodajalcev, da se odzovejo na hitro nastajajoča spletna tveganja; poudarja, da je treba te preiskave nujno zaključiti in obravnavati strukturne razloge za to škodljivo počasnost; poudarja, da je še vedno praktično nemogoče začasno prekiniti delovanje platform, kot se trenutno zahteva v Franciji, tudi v primerih očitnega in ponavljajočega se neizpolnjevanja zahtev; poudarja, da je treba ukrepati na ravni EU, da bi zagotovili dosledno izvrševanje zakonodaje in preprečili izkrivljanje notranjega trga;

12.zato poziva k močnejšim, hitrejšim in bolj operativnim instrumentom izvrševanja, da bi se lahko pravila EU učinkovito uporabljala v digitalnem okolju; vztraja, da je treba stalno in sistematično spremljati, kako spletne platforme izvajajo svoje zaveze;

13.poudarja, da nedavne ugotovitve v zvezi s podjetjem Shein kažejo na sistemske pomanjkljivosti in ne na posamezne incidente, zato jih ni mogoče odpraviti zgolj z umikom proizvodov ali javnim opravičilom;

14.poziva k hitrejši in lažji uvedbi začasnih ukrepov na podlagi Akta o digitalnih storitvah ter drugih ukrepov na podlagi uredbe o splošni varnosti proizvodov in uredbe o nadzoru trga, vključno z začasno prekinitvijo delovanja spletnih tržnic, če večkrat, resno ali sistemsko kršijo pravo EU, kot to počne Shein v Franciji, da se platforme, ki ne izpolnjujejo zahtev, ne bodo izognile posledicam; poudarja, da začasna prekinitev delovanja spletnih tržnic ne bi smela več veljati za izreden ukrep v skrajni sili;

15.poudarja, da je treba pravočasno uvesti učinkovitejše sankcije, pri tem pa v celoti izkoristiti vse instrumente, ki jih določa zakonodaja EU; poudarja, da morajo biti te sankcije dovolj odvračilne, da bodo platforme, ki ne izpolnjujejo zahtev, v celoti spoštovale pravo EU;

16.se zaveda, da je sedanji sistem bolj odziven kot preventiven, saj organi posredujejo šele po tem, ko se nevarni proizvodi že prodajo potrošnikom, namesto da bi onemogočali njihovo distribucijo; opozarja, da uredba o splošni varnosti proizvodov od spletnih tržnic zahteva, da umaknejo nevaren proizvod iz ponudbe v dveh dneh, če vedo, da je nevaren, ali če je to odredil vladni organ, oziroma v treh dneh, če morajo ukrepati na zahtevo priznane tretje strani; poleg tega poudarja, da se ponudniki spletnih tržnic spodbujajo, naj proizvode preverijo na portalu Safety Gate, preden jih objavijo na svojih vmesnikih; poudarja, da lahko naključno vzorčenje in testiranje učinkovito odvračata le, če se izvajata sistematično in dovolj pogosto;

17.poziva Komisijo in pristojne nacionalne organe, naj dosledno izvršujejo Akt o digitalnih storitvah v zvezi z odgovornostjo spletnih tržnic, zlasti v zvezi z njihovimi obveznostmi glede priporočilnih sistemov, zasnove vmesnikov, pravice do obveščenosti in pravil o vgrajeni skladnosti, da bi izboljšali splošno sledljivost, in obveznostjo glede „poznavanja poslovnih strank“; poudarja, da potrebujemo mrežo zaupanja vrednih prijaviteljev nezakonitih proizvodov in e-trgovin, ki bo temeljila na Aktu o digitalnih storitvah, da bi platforme učinkovito izpolnjevale svoje obveznosti; opozarja, da so bile Shein in druge spletne platforme, kot sta Temu in AliExpress, opredeljene kot zelo velike spletne platforme, zato zanje veljajo strožje obveznosti;

18.ugotavlja, da Komisija preiskuje nekatere spletne tržnice s sedežem zunaj EU zaradi uporabe manipulativnih tehnik, vključno s temnimi vzorci, funkcijami zasvajajoče zasnove, zavajajočim trženjem s pomočjo vplivnežev in širjenjem lažnih ali zavajajočih spletnih ocen; opozarja, da po ocenah v okviru preverjanja primernosti z vidika digitalne pravičnosti potrošniki zaradi nepoštenih poslovnih praks vsako leto izgubijo skoraj 8 milijard EUR, ter poudarja, da take izkoriščevalske metode, ki zlasti prizadenejo ranljive uporabnike in mladoletnike, spodbujajo impulzivno nakupovanje in netrajnostno potrošnjo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te prakse obravnavale v prihodnjem aktu o digitalni pravičnosti, in sicer z odpravo regulativnih vrzeli v veljavni zakonodaji;

19.poziva, naj se od vseh prodajalcev, ki poslujejo na spletnih tržnicah, zahteva, da zagotovijo preverljiv naslov za vračilo in kontaktno točko v EU, da bodo lahko potrošniki učinkovito uveljavljali svoje pravice na podlagi potrošniškega prava EU, kot sta pravica do odstopa od nakupa pri spletnih nakupih in pravica do vračila blaga, ki ne izpolnjuje zahtev, brez dodatnih bremen, ter da bodo lahko pristojni organi učinkovito izvajali inšpekcijske preglede; vztraja, da bi morale biti spletne tržnice odgovorne za to preverjanje in tudi za izvrševanje;

20.poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme učinkovite ukrepe proti nevarnim in nezakonitim proizvodom na spletnih platformah, vključno z zakonodajnimi ukrepi, kadar so pravne vrzeli jasno ugotovljene, da bi zagotovila pravno varnost in enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih; poudarja, da je treba izvajati sedanji okvir skladnosti in pri obravnavi nove zakonodaje oceniti te ukrepe, vključno z novimi obveznostmi za spletne tržnice;

21.poudarja, da so informacije o odgovornem gospodarskem subjektu v EU, ki deluje v imenu trgovca ali platforme s sedežem zunaj EU, iz uredbe o splošni varnosti proizvodov pogosto napačni ali manjkajo; vendar poudarja, da če imajo prodajalci sedež zunaj EU ali jih ni mogoče izslediti in če odgovorne osebe uporabljajo lažne naslove, ni odgovornega pravnega subjekta in organi za nadzor trga ne morejo sprejeti izvršilnih ukrepov, potrošniki pa nimajo dostopa do odškodnine ali pravnih sredstev; ugotavlja, da odgovorna oseba v EU morda ne bo odgovarjala, četudi so te informacije na voljo;

22.meni, da je treba v vseh primerih potrošnikom zagotoviti pravna sredstva; v zvezi s tem poudarja, da bi morale spletne tržnice, kadar ima proizvajalec sedež zunaj EU in ni mogoče identificirati uvoznika, pooblaščenega zastopnika ali ponudnika storitev odpremnih skladišč, potrošnikom zagotoviti ustrezna in sorazmerna pravna sredstva, kadar te tržnice ne spoštujejo Akta o digitalnih storitvah, zlasti členov 30 in 31, ali člena 22 uredbe o splošni varnosti proizvodov;

23.je seznanjen z namero Komisije, da bo revidirala uredbo o nadzoru trga, ter poudarja, da mora ta postopek omogočiti hitro in temeljito oceno sedanjih pravil o „odgovorni osebi za proizvode, dane na trg Unije“, zlasti za trgovce s sedežem zunaj EU, ki bo temeljila na rezultatih ocenjevalnega poročila o členu 4 uredbe o nadzoru trga; poziva Komisijo, naj hitreje oceni uvedbo obvezne zahteve za trgovce s sedežem zunaj EU, da v EU imenujejo odgovorno osebo, ki bo nosila večjo pravno in finančno odgovornost;

24.meni, da je revizija uredbe o nadzoru trga odločilna priložnost za okrepitev regulativnega okvira EU, tako da se bodo odgovornosti platform, ki dajejo proizvode na trg, jasneje razlikovale od odgovornosti platform, katerih dejavnosti so omejene na gostovanje vsebin, ki niso proizvodi, kot so videoposnetki, slike ali članki; opozarja, da to razlikovanje že obstaja v uredbi o splošni varnosti proizvodov, uredbi o nadzoru trga in carinskem zakoniku Unije, ki vsebujejo posebne določbe za spletne tržnice, ki prodajajo proizvode; vendar meni, da je treba povečati odgovornost spletnih tržnic, ki prodajajo proizvode, da bodo potrošniki bolj zaščiteni;

25.poziva Komisijo, naj nemudoma opravi celovito revizijo uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2394/oj)., saj je to osnovni pogoj, da se pravila EU o varstvu potrošnikov zanesljivo čezmejno izvršujejo in da se omeji pretok nevarnega blaga; vztraja, da je treba z revizijo uvesti konkretne določbe za večje zmogljivosti izvrševanja v zvezi s trgovci in platformami s sedežem zunaj EU, hkrati pa zagotoviti tesnejše usklajevanje in strukturirano izmenjavo informacij med organi EU in nacionalnimi organi ter po potrebi s pristojnimi organi v tretjih državah; poudarja, da je treba Komisiji podeliti neposredna pooblastila za preiskovanje in sankcioniranje hudih kršitev potrošniškega prava z velikim učinkom, da bi zagotovili dosledno, sočasno in odvračilno izvrševanje po vsej EU;

26.meni, da je prikrito nakupovanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, kot je opisano v sporočilu Komisije o e-trgovanju, ključno sredstvo za ocenjevanje zakonitosti in varnosti proizvodov, ki se ponujajo prek spletnih platform; poziva, naj se ti pregledi zelo razširijo in pogosteje izvajajo, da bi zagotovili smiselno izvrševanje, izvajajo pa naj se tudi drugi usklajeni izvršilni ukrepi, kot so usklajene preiskave in medsebojni strokovni pregledi; opozarja, da bi bilo treba bolj sistematično uporabljati korektivne ukrepe iz uredbe o splošni varnosti proizvodov, s katerimi se obravnavajo ponavljajoče se ali predhodno dokumentirane neskladnosti glede na primerljive proizvode;

27.poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost oblikovanja jasnih in usklajenih opredelitev „hitre mode“ in „ultrahitre mode“, da bi obravnavali posebna tveganja, povezana s temi poslovnimi modeli, zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na trgu in preprečili regulativno razdrobljenost na notranjem trgu; nadalje poziva Komisijo, naj oceni določbe, s katerimi bi zagotovili razpoložljivosti zelo učinkovitih orodij za reševanje izzivov, ki jih prinaša širjenje „ultrahitrih“ in nekakovostnih proizvodov, vključno s strožjimi postopki ugotavljanja skladnosti in izboljšanimi orodji za izvrševanje, s čimer bi ustvarili notranji trg, ki bo zagotavljal najvišjo raven varstva potrošnikov, hkrati pa omogočili rast inovativnih proizvodov in zamisli ter zmanjšali nepotrebno upravno breme za odgovorna podjetja in proizvode, skladne s predpisi;

28.poleg tega poziva države članice, naj ob podpori vozlišča EU za carinske podatke znatno pospešijo digitalizacijo uvoznih postopkov v carinskih upravah, da se bo veljavna zakonodaja učinkovito izvrševala in bo carinjenje hitrejše, zlasti ker količina paketov eksponentno narašča; poziva države članice, naj bolj uporabljajo avtomatizirane postopke, kot je avtomatizirano skeniranje etiket med obdelavo paketov na carini; poudarja, da bi z obsežno uporabo digitalnega potnega lista proizvoda, ki bi vseboval podrobne informacije o kakovosti in skladnosti ter bi bil neposredno vključen v vozlišče EU za carinske podatke, lahko predhodno preverili skladnost vseh proizvodov, uvoženih prek e-trgovanja; poziva Komisijo, naj čim prej uvede digitalni potni list proizvoda za vse fizično blago, dano na trg EU;

29.poziva države članice, naj znatno okrepijo carinske kontrole in zmogljivosti za analizo tveganja, podprte z nalogami obvladovanja tveganja, ki jih izvajata Komisija in carinski organ EU, ki bo vzpostavljen z reformo carinskega zakonika Unije, da se bo neskladno blago hitro odkrilo in prestreglo, s čimer se bo zmanjšala škoda za potrošnike EU in zaščitili gospodarski interesi podjetij EU; poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti carinskih centrov, da se bodo lahko učinkovito spopadli z zelo veliko količino majhnih paketov, ki se izognejo tradicionalnim metodam nadzora, tudi z uvedbo naprednih tehnologij za pregledovanje, s katerimi se lahko sumljive pošiljke odkrijejo na vstopnih točkah; poziva k strožjemu preverjanju skladnosti prevoza z veliko tonažo, ki bi ga dopolnjevali naključni inšpekcijski pregledi;

30.poudarja, da bi bilo treba skrajšati časovni okvir za izvajanje glavnih obveznosti v okviru revizije carinskega zakonika Unije, zlasti kar zadeva vzpostavitev vozlišča EU za carinske podatke, saj je nujno treba okrepiti carinske kontrole; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme vse pripravljalne ukrepe, potrebne za vzpostavitev tega vozlišča, da bodo njegove funkcije e-trgovanja v celoti delovale pred ciljem za leto 2026; pozdravlja politični dogovor, ki je bil v Svetu dosežen glede odprave praga za oprostitev plačila carinske dajatve za pošiljke v vrednosti do 150 EUR, saj je to ključni ukrep za omejitev sistematičnih zlorab pri pošiljkah male vrednosti;

31.ugotavlja, da trgovci in platforme s sedežem zunaj EU v nekaterih primerih na trg EU prinesejo neskladno in včasih nevarno blago, ne da bi za to nosili posledice; ugotavlja, da bi morala reforma carinskega zakonika Unije prispevati k odpravi vrzeli, povezanih z odgovornostjo za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev in vstopajo na carinsko območje EU;

32.poziva organe za varstvo potrošnikov, organizacije, panožne organe in gospodarske zbornice, naj okrepijo skupna prizadevanja za obveščanje, da bi potrošnikom podali jasne in dostopne smernice o njihovih pravicah in tveganjih, povezanih s spletnimi nakupi, zlasti prek platform s sedežem zunaj EU; odločno poziva, naj se v teh pobudah jasno poudarijo razpoložljiva pravna sredstva, vključno s kolektivnimi pravnimi sredstvi, da jih bodo lahko potrošniki v primeru nevarnih ali nezakonitih proizvodov učinkovito uveljavljali;

33.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.