(1)Zastopanje interesov v Uniji je vse obsežnejša dejavnost, ki ima vse pogosteje čezmejno razsežnost. Kadar se take dejavnosti izvajajo ob potrebni ravni preglednosti, omogočajo izmenjavo izkušenj in stališč o težavah in rešitvah ter podpirajo nosilce javnega odločanja pri razumevanju možnosti in kompromisov pri različnih pristopih.

(2)Zastopanje interesov pa se ne izvaja le v imenu domačih deležnikov, temveč ga vse pogosteje uporabljajo tudi tretje države. Zamisli iz tretjih držav lahko pozitivno prispevajo k javni razpravi in so dobrodošel del mednarodnega sodelovanja. Vendar javni uslužbenci ali posamezniki v procesih odločanja ne morejo vedno zlahka prepoznati vključenosti tretjih držav v dejavnosti zastopanja interesov ali razumeti obsega, trendov in akterjev, ki stojijo za takimi dejavnostmi. Kot tretje države bi bilo treba razumeti tiste države, ki niso članice Unije ali Evropskega gospodarskega prostora.

(3)Kolikor se zastopanje interesov, vključno z zastopanjem interesov za tretje države, običajno opravlja za plačilo, pomeni storitev v smislu člena 57 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). Trg za zastopanje interesov vključuje tudi dejavnosti zastopanja interesov, ki jih subjekti tretjih držav izvajajo sami na način, ki je primerljiv s storitvami, in so povezane z gospodarskimi dejavnostmi ali jih nadomeščajo. Te dejavnosti bi bilo treba obravnavati enako kot storitve zastopanja interesov.

(5)Ukrepi držav članic, ki urejajo preglednost dejavnosti zastopanja interesov, se zelo razlikujejo, zlasti glede zahtev v zvezi z vodenjem evidenc in registracijo, ki se uporabljajo za subjekte, ki izvajajo zastopanje interesov. Nekatere države članice so vzpostavile obvezne registre, katerih cilj je zlasti zagotoviti preglednost. Druge so vzpostavile prostovoljne registre, nekatere države članice pa za zastopanje interesov nimajo registrov. Precejšnje razlike so tudi glede zrnatosti informacij, predloženih za namene preglednosti, tudi glede vrste zahtevanih informacij, na primer o zastopanih interesih ali stranki. V nekaterih državah članicah je treba informacije o zastopanju interesov redno posodabljati, v drugih pa je treba informacije posodabljati vsakič, ko se spremeni obseg dejavnosti zastopanja interesov.

(6)Take razlike ustvarjajo neenake pogoje in subjektom, ki želijo izvajati dejavnosti zastopanja interesov v več kot eni državi članici, povečujejo stroške izpolnjevanja obveznosti, kar lahko odvrača od razvoja in zagotavljanja novih dejavnosti zastopanja interesov na notranjem trgu. Tretje države bodo verjetno povpraševale po zastopanju interesov v več kot eni državi članici, da bi si zagotovile splošno pozitivno politiko v svojo korist po vsej Uniji. Taki pogoji negativno vplivajo na gospodarske subjekte in pomenijo oviro za čezmejno zastopanje interesov na notranjem trgu. Ti neenaki pogoji tudi povzročajo preusmerjanje dejavnosti čezmejnega zastopanja interesov iz bolj reguliranih držav članic v države članice, ki so manj regulirane ali kjer je izvrševanje omejeno. Taka regulativna arbitraža je tudi priložnost za akterje iz tretjih držav, ki se želijo izogniti zahtevam glede preglednosti.

(7)Glede na večjo ozaveščenost o poskusih nekaterih tretjih držav, da bi vplivale na demokratične procese v Uniji, bodo nekatere države članice verjetno oblikovale nova pravila za zagotovitev preglednosti tujega vpliva, ki se izvaja prek zastopanja interesov. Zato se bodo ovire za zagotavljanje takih storitev v več kot eni državi članici, ki jih povzroča razdrobljenost notranjega trga za dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav, verjetno še povečale.

(8)Obstoječa razhajanja med nacionalnimi ukrepi, ki urejajo preglednost zastopanja interesov, vplivajo zlasti na zastopanje interesov, ki se izvaja v imenu tretjih držav, skupaj s trenutnimi razmerami večje ozaveščenosti o tveganjih tujega vmešavanja v demokratične procese pa poudarjajo potrebo po ukrepanju na ravni Unije za ureditev zagotavljanja storitev zastopanja interesov in opravljanja dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav, po vsej Uniji ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni preglednosti takih dejavnosti.

(9)Da bi se izognili položaju, v katerem bi si države članice prizadevale enostransko obravnavati svoje pomisleke glede preglednosti tujega vpliva, ki se izvaja prek zastopanja interesov, in preprečili, da bi zaradi različnega in nedoslednega oblikovanja nacionalnih zakonodaj nastajale dodatne ovire za opravljanje dejavnosti čezmejnega zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav, je treba določiti usklajene ukrepe na ravni Unije.

(10)Cilj te direktive je z zagotavljanjem harmoniziranih zahtev glede preglednosti, ki se uporabljajo na celotnem notranjem trgu, vzpostaviti usklajen in sistematičen okvir za zagotavljanje preglednosti v zvezi z dejavnostmi zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav z namenom vplivati na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na javne postopke odločanja v Uniji.

(11)Poleg tega zagotavljanje skupnih standardov preglednosti in odgovornosti ter skupnih standardov poročanja podpira demokratično odgovornost in boljše skupno poznavanje dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo z namenom vplivati na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na javne postopke odločanja v Uniji, obravnava pa tudi potrebo po zanesljivih in doslednih podatkih. Potreba po zagotavljanju preglednosti dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav, je legitimen javni cilj ob upoštevanju načel odprtosti in preglednosti, ki morata v skladu z drugim odstavkom člena 1 in členom 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) usmerjati demokratično življenje Unije skladno z vrednotami, ki so skupne Uniji in njenim državam članicam, kot določa člen 2 PEU, podpira pa tudi uresničevanje državljanskih pravic.

(12)Dejavnosti prikritega zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav, lahko vplivajo na razvoj, oblikovanje ali izvajanje notranjih in zunanjih politik Unije, tudi v zvezi z njenimi gospodarskimi in varnostnimi interesi. To bolj splošno vpliva na demokracijo, ki je skupna vrednota Unije in katere zagotavljanje je bistvenega pomena za Unijo in njene države članice. Zagotavljanje harmonizirane ravni preglednosti takih dejavnosti po vsej Uniji bi moralo prispevati h krepitvi zaupanja javnosti v postopke odločanja Unije in držav članic.

(13)Čeprav v nekaterih tretjih državah obstajajo pravila o odprtosti in preglednosti dejavnosti zastopanja interesov, ta pravila ne zajemajo dejavnosti, katerih namen je vplivati na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na javne postopke odločanja v Uniji. Ta pravila zato niso ustrezna za zagotavljanje preglednosti zastopanja interesov z namenom vplivati na odločanje v Uniji.

(14)Ukrepi iz te direktive so sorazmerni in omejeni na to, kar je potrebno za zagotovitev preglednosti določenega sklopa dejavnosti, in sicer dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav. Nalagajo zahteve v zvezi s temi dejavnostmi, subjektom pa ne nalagajo zahtev zgolj zato, ker prejemajo finančna sredstva iz tujine. Ta direktiva se osredotoča na večjo preglednost v primerih, ko subjekti izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav na notranjem trgu. Konkretno, ta direktiva nalaga obveznosti za zagotovitev, da so javno dostopni podatki predstavljeni dejansko in nevtralno ter da pristojni nacionalni organi ukrepajo tako, da iz dejstva, da se je subjekt registriral v skladu z določbami te direktive, ne izhajajo nobene škodljive posledice, kot je stigmatizacija. Določa celovit sistem zaščitnih ukrepov, vključno z učinkovitim sodnim nadzorom, za zagotovitev sorazmernosti harmoniziranih ukrepov. Ukrepi iz te direktive so v celoti skladni s temeljnimi pravicami in spoštujejo načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno s svobodo izražanja in obveščanja, svobodo zbiranja in združevanja, svobodo znanstvenega raziskovanja, vključno z akademsko svobodo, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in svobodo gospodarske pobude. Ukrepi iz te direktive z doseganjem skupne ravni preglednosti v zvezi z zastopanjem interesov, ki se izvaja v imenu tretje države, krepijo demokratične pravice iz Listine, ki jih imajo državljani.

(15)Harmonizirane zahteve glede preglednosti iz te direktive ne bi smele vplivati na nacionalna pravila o dejavnostih zastopanja interesov za subjekte, ki niso subjekti tretjih držav, na vsebino takih dejavnosti niti na materialna pravila, ki se uporabljajo za javne uslužbence, kadar so v stiku s subjekti, ki opravljajo dejavnosti zastopanja interesov. Ne bi smele vplivati na pravila, ki se uporabljajo za kriminalne dejavnosti in njihovo odkrivanje, preiskovanje, nadzor in sankcioniranje, kakor so določena v nacionalnem pravu ali pravu Unije, kot so pravila v zvezi s korupcijo.

(16)Da bi se zahteve glede preglednosti harmonizirale, je treba določiti skupno opredelitev zastopanja interesov. Za zagotovitev pravilne uporabe harmoniziranih zahtev glede preglednosti bi moral biti pojem dejavnosti zastopanja interesov opredeljen široko. Zajemati bi moral dejavnosti, ki se izvajajo z namenom vplivanja na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na javne postopke odločanja, med drugim z vplivanjem na javno mnenje, v Uniji in njenih državah članicah, tudi na regionalni in lokalni ravni.

(17)Med dejavnostjo in verjetnostjo, da bo vplivala na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na javne postopke odločanja v Uniji, bi morala obstajati jasna in znatna povezava. Pri ugotavljanju obstoja take povezave je treba upoštevati vse upoštevne dejavnike, kot so vsebina dejavnosti, okvir, v katerem se izvaja, njen cilj, sredstva, s katerimi se izvaja, ter to, ali je dejavnost del sistematične ali trajne kampanje. Zajete dejavnosti ne bi smele biti omejene zgolj na dejavnosti, katerih cilj je spodbujati spremembe v določeni politiki, zakonodaji ali javnem postopku odločanja, temveč bi morale zajemati tudi dejavnosti, katerih cilj je ohraniti sedanje stanje.

(18)Zastopanje interesov bi se lahko izvajalo zlasti z dejavnostmi, kot so organizacija srečanj, konferenc ali dogodkov ali udeležba na njih, prispevki k posvetovanjem ali parlamentarnim obravnavam ali udeležba na njih, organizacija komunikacijskih ali oglaševalskih kampanj, tudi prek medijev, platform, vplivnežev na družbenih medijih, mrež in lokalnih pobud, ter priprava dokumentov o politikah in stališčih, zakonodajnih sprememb, javnomnenjskih raziskav, statističnih raziskav, odprtih pisem in drugega komunikacijskega ali informativnega gradiva.

(19)Zastopanje interesov bi lahko zajemalo tudi dejavnosti, ki se v imenu subjekta tretje države izvajajo na področju raziskav in izobraževanja, kot je razširjanje dokumentov, ki priporočajo ali dajejo prednost sprejetju določene javne politike, s strani možganskih trustov. V skladu z načelom akademske svobode in svobode znanstvenega raziskovanja iz člena 13 Listine zastopanje interesov ne bi smelo zajemati raziskav, ki jih raziskovalci izvajajo na področju po lastni izbiri, razširjanja ugotovitev na podlagi navedenih raziskav ali dejavnosti poučevanja in izobraževanja, ki se izvajajo v skladu z načelom akademske svobode in institucionalne avtonomije, razen kadar je jasno, da je namen teh dejavnosti vplivati na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na postopke javnega odločanja v Uniji, in se izvajajo v imenu subjekta iz tretje države. V nasprotnem primeru za opravljanje takih dejavnosti ne bi smele veljati zahteve za registracijo v skladu s to direktivo.

(20)Dejavnosti, ki jih izvajajo uradniki vlad tretjih držav in so povezane z izvajanjem javne oblasti, vključno z dejavnostmi, povezanimi z izvajanjem diplomatskih odnosov med državami ali mednarodnimi organizacijami, bi morale biti izključene iz področja uporabe te direktive. Ta direktiva prav tako ne bi smela zajemati dejavnosti, ki jih izvajajo odvetniki in vključujejo pravno svetovanje ali zastopanje subjektov tretjih držav v pravnih, spravnih ali mediacijskih postopkih ter varujejo njihove temeljne pravice, kot so pravica do zaslišanja, pravica do poštenega sojenja in pravica do obrambe. Na področje uporabe te direktive prav tako ne bi smeli spadati strokovni nasveti, ki niso pravni nasveti, kot so naročilo strokovne ali izvedenske študije, ki bi služila kot dokaz v podporo navedbam pred sodiščem, pridobitev tehničnih ali znanstvenih nasvetov o izpolnjevanju obveznosti iz tehnične zakonodaje ali uporaba storitev mediacije poklicnih mediatorjev, ki niso nujno odvetniki. Ta direktiva ne bi smela zajemati pomožnih dejavnosti, kot so priprava in dostava hrane, zagotavljanje prizorišča, tiskanje brošur ali dokumentov o politiki ali zagotavljanje spletnih posredniških storitev v smislu Uredbe (EU) 2022/20653, kot so storitve spletnih platform.

__________________

3 Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2065/oj).

(21)Da bi se zahteve glede preglednosti harmonizirale, je treba določiti skupno opredelitev ponudnikov storitev zastopanja interesov. Ponudniki storitev zastopanja interesov so lahko pravne osebe zasebnega prava, fizične osebe, ki se kot posamezniki ukvarjajo s poklicnim lobiranjem, ter druge fizične ali pravne osebe, katerih glavni ali občasni poklic je vplivanje na javni postopek odločanja, vključno s podjetji za lobiranje in odnose z javnostmi, možganskimi trusti, organizacijami civilne družbe, zasebnimi raziskovalnimi inštituti, javnimi raziskovalnimi inštituti, ki ponujajo raziskovalne storitve, raziskovalci posamezniki in svetovalci.

(23)Vlada ali organi tretje države lahko podpirajo odločitev subjekta, da povprašuje po zastopanju interesov. Tako je lahko zaradi nadzora, ki ga vlada ali javni organi tretje države izvajajo nad subjektom, zlasti kadar na ta subjekt odločilno vplivajo prek ekonomskih pravic, pogodbenih dogovorov ali na kakršen koli drug način. Tako je lahko tudi v primerih, ko za odločitvijo subjekta stoji vlada ali organi tretje, zlasti z dajanjem navodil ali usmeritev. Da bi zajeli take primere, bi bilo treba pojem subjektov tretjih držav razumeti tako, da ne zajema le centralne vlade in javnih organov tretjih držav, temveč tudi javne ali zasebne subjekte, vključno z državljani Unije in pravnimi osebami s sedežem v Uniji, katerih ravnanje je mogoče končno pripisati navedeni tretji državi. To, ali se ravnanje javnega ali zasebnega subjekta pripiše vladi ali organu tretje države, bi bilo treba ugotoviti za vsak primer posebej ob ustreznem upoštevanju elementov, kot so značilnosti zadevnega subjekta ter pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v tretji državi, v kateri posluje subjekt, vključno z vlogo vlade v gospodarstvu te države.

(24)Dejavnost zastopanja interesov bi morala spadati na področje uporabe te direktive, če se izvaja v imenu subjekta tretje države. To pomeni, da bi morala Direktiva zajemati storitve zastopanja interesov, ki se zagotavljajo subjektom tretjih držav. Ker se lahko vlada tretje države zanaša na subjekte, katerih ravnanja ji je mogoče pripisati, za izvajanje dejavnosti zastopanja interesov gospodarske narave, ki so zato primerljive s storitvijo zastopanja interesov, bi morala Direktiva zajemati tudi take dejavnosti. Tako lahko vključuje tudi interno zastopanje interesov s strani subjektov tretjih držav. Ta direktiva bi morala zajemati dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu subjektov tretjih držav in so usmerjene v fizične ali pravne osebe ali se izvajajo ali razširjajo javno v eni ali več državah članicah.

(25)Ta direktiva ne bi smela zajemati dejavnosti, ki podpirajo interese tretje države ali so z njimi usklajene, vendar niso povezane z navedeno tretjo državo. To vključuje dejavnosti, ki pomenijo uveljavljanje svobode izražanja ter svobode širjenja in prejemanja informacij in idej ali uveljavljanje akademske svobode, kot so dejavnosti, ki jih izvajajo fizične osebe, ki delujejo v svojem imenu, ali novinarji, ki delajo za medije iz tretjih držav, katerih ravnanj ni mogoče pripisati tretji državi ali se ne štejejo za zastopanje interesov, kot je opredeljeno v tej direktivi. Opravljanje medijskih storitev, kot so opredeljene v členu 2 Uredbe (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta4, in opravljanje avdiovizualnih medijskih storitev, kot so opredeljene v členu 1 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta5, ne spadata na področje uporabe te direktive. Zajete pa bodo dejavnosti zastopanja interesov, ki jih v imenu subjektov tretjih držav v smislu te direktive izvajajo ponudniki medijskih storitev.

__________________

4 Uredba (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta In Sveta z dne XXXX o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU (UL L XX, XX.XX.XXXX, str. XX, ELI: XXX).

5 Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2010/13/oj).

(26)Za namene storitev zastopanja interesov, opravljenih za subjekt tretje države, bi bilo treba vsako nadomestilo, prejeto v zameno za zadevno storitev zastopanja interesov, za namene te direktive šteti za plačilo. To bi lahko zajemalo finančne prispevke, kot so posojila, kapitalske vložke, oprostitev dolga, davčne spodbude ali oprostitev davkov, ki se prejmejo v zameno za dejavnost zastopanja interesov. Plačilo bi lahko vključevalo tudi prejemke v naravi, kot so zagotavljanje, gradnja in vzdrževanje pisarniških prostorov v zameno za storitev zastopanja interesov. V takih primerih bi bil ponudnik storitev zastopanja interesov odgovoren za to, da oceni vrednost prejete koristi, na primer z uporabo tržne cene.

(27)Sodišče je odločilo, da je bistvena značilnost plačila v tem, da pomeni ekonomsko protivrednost zadevnih storitev. Prispevki k osnovnemu financiranju organizacije ali podobna finančna podpora, ki se zagotavlja na primer v okviru sheme nepovratnih sredstev donatorjev iz tretje države, ne bi smeli šteti za plačilo za storitev zastopanja interesov, kadar niso povezani z dejavnostjo zastopanja interesov, torej kadar bi subjekt tako financiranje prejel ne glede na to, ali izvaja določene dejavnosti zastopanja interesov.

(28)Za zagotovitev celovitega in preglednega pregleda nad zneski, porabljenimi za dejavnost zastopanja interesov kot celoto, bi morali letni zneski za namene te direktive vključevati skupno letno plačilo, prejeto od subjekta tretje države za opravljanje storitve zastopanja interesov, ter, kadar ni prejeto nobeno plačilo, oceno letnih stroškov, povezanih z izvedeno dejavnostjo zastopanja interesov. Iz istih razlogov bi morali ti zneski vključevati stroške za podizvajalce in pomožne dejavnosti.

(29)Podizvajalci se lahko štejejo za subjekt, ki zastopa interese v imenu subjektov tretjih držav, in lahko tako spadajo na področje uporabe obveznosti iz te direktive. Da bi zmanjšali upravno breme in preprečili dvojno štetje plačil ter zagotovili informacije v celotni verigi pogodb, bi morali subjekti, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov, zagotoviti, da njihovi pogodbeni dogovori s podizvajalci vključujejo tako informacije o tem, da se dejavnost zastopanja interesov izvaja v imenu subjekta tretje države, kot obveznost posredovanja teh informacij v primerih, ko se dejavnost nadalje odda v izvajanje podizvajalcem. Na podlagi tega bi bilo treba podizvajalce izvzeti iz obveznosti registracije in vodenja evidenc ter po potrebi imenovanja pravnega zastopnika iz te direktive.

(30)Za lažje izpolnjevanje zahtev glede registracije iz te direktive bi morali imeti ponudniki storitev zastopanja interesov pravico, da od subjekta, v imenu katerega se storitev opravlja, zahtevajo izjavo, ali gre za subjekt tretje države. Ponudniki storitev zastopanja interesov bi morali to pravico čim bolje izkoristiti, da bi sprejeli ozaveščeno odločitev, ki bi jim omogočila, da pri opravljanju svojih dejavnosti v celoti izpolnjujejo zahteve iz te direktive.

(31)Da se podpre odgovornost subjektov, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu subjekta tretje države, in spodbuja njihova ozaveščenost o interesih tretjih držav, ki jih zastopajo, bi bilo treba od teh subjektov zahtevati, da vodijo določene evidence. Te evidence bi morale vsebovati opis namena dejavnosti zastopanja interesov, zlasti postopka odločanja, na katerega se želi vplivati, in rezultata, ki se ga želi doseči. Evidence bi morale vključevati tudi identiteto subjekta tretje države, kar bi bilo treba v primerih, ko je subjekt fizična oseba, razumeti kot polno ime fizične osebe. Evidence bi morale zajemati tudi izvode pogodb in ključnih izmenjav, ki so bistvene za razumevanje narave, namena in finančne ureditve dejavnosti zastopanja interesov, pa tudi informacije ali gradivo, ki so bistveni element dejavnosti, kot so dokumenti o stališčih, ki se izmenjujejo z javnimi uslužbenci.

(32)Od subjektov, ki zastopajo interese v imenu tretjih držav, se ne bi smelo zahtevati, da osebne podatke iz navedenih evidenc hranijo dlje, kot je potrebno za zagotovitev, da lahko nadzorni organi opravljajo svoje naloge nadzora in izvrševanja. Vse take evidence bi bilo treba hraniti dovolj dolgo, da lahko nadzorni organi v utemeljenih primerih pridobijo evidence o subjektu tretje države in o dejavnosti zastopanja interesov ter letne zbirne evidence.

(33)Da se omogoči učinkovit nadzor, bi bilo treba od subjektov, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu subjekta tretje države in nimajo sedeža v Uniji, zahtevati, da imenujejo pravnega zastopnika s sedežem v Uniji in zagotovijo, da ima njihov imenovani pravni zastopnik potrebna pooblastila in vire za sodelovanje z ustreznimi organi.

(34)Da se zagotovijo harmonizirane zahteve glede preglednosti na celotnem notranjem trgu, bi bilo treba od subjektov, ki opravljajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu subjekta tretje države, zahtevati, da se registrirajo v nacionalnih registrih tam, kjer imajo sedež. V navedenem nacionalnem registru se opravijo tudi naknadne posodobitve obstoječe registracije. Te registre bi morale vzpostaviti, upravljati in voditi države članice. Države članice lahko za namene te direktive uporabijo svoje obstoječe nacionalne registre, če ti izpolnjujejo zahteve iz te direktive. Da bi upoštevali nacionalne delitve pristojnosti, bi morale imeti države članice pravico, da vzpostavijo več kot en tak register. V takih primerih bi morale države članice določiti pravila o tem, v katerih nacionalnih registrih se morajo subjekti, ki opravljajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav, registrirati. Dnevniki o dejavnostih obdelave osebnih podatkov v nacionalnih registrih se ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno za spremljanje zakonitosti dostopa do osebnih podatkov, zato bi morala biti njihova hramba omejena na eno leto.

(35)V skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta6 so informacije v zvezi z obveznostmi in formalnostmi registracije, določenimi s to direktivo, na voljo prek enotnega digitalnega vstopnega mesta, ki prek spletnega portala Your Europe vzpostavlja točko „vse na enem mestu“, ki podjetjem in državljanom zagotavlja informacije o pravilih in postopkih na enotnem trgu na vseh ravneh upravljanja ter omogoča neposreden, centraliziran in voden dostop do storitev za pomoč in reševanje težav ter do širokega spektra popolnoma digitaliziranih upravnih postopkov. Poleg tega poteka postopek registracije v celoti na spletu in je organiziran v skladu z načelom „samo enkrat“, da se olajša ponovna uporaba podatkov.

__________________

6 Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1724/oj)

(36)Kadar ima subjekt, ki opravlja dejavnosti zastopanja interesov v imenu subjekta tretje države, sedež v več državah članicah, bi se morala registracija opraviti le v državi članici, v kateri ima subjekt glavni sedež. Glavni sedež subjekta bi bilo treba razumeti kot kraj, kjer ima subjekt upravo ali registrirani sedež, v okviru katerega se izvajajo glavne gospodarske dejavnosti in operativni nadzor.

(37)Informacije, ki jih je treba za namene te direktive vključiti v registracijo, bi morale biti omejene na to, kar je potrebno za zagotovitev preglednosti dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav, in učinkovitega izvrševanja te direktive. Te informacije bi morale vključevati podatke o samem subjektu, ki opravlja dejavnost zastopanja interesov, tretji državi, v imenu katere se dejavnost izvaja, identiteti podizvajalcev, kakor so opredeljeni v tej direktivi in ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov, ter informacije o posamezni dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvaja. Po potrebi bi morale informacije vključevati tudi navedbo ponudnikov medijskih storitev ali spletnih platform, prek katerih se v okviru dejavnosti zastopanja interesov objavljajo oglasi. Registracija ne bi smela zadevati informacij o zneskih ali izvoru prejete finančne podpore, ki ni povezana z dejavnostjo zastopanja interesov.

(38)Za zagotovitev, da informacije, predložene za namene registracije, organom, ki so pristojni za nacionalne registre, še naprej omogočajo, da pravilno in natančno identificirajo tretje države, v imenu katerih se izvaja zastopanje interesov, in ugotovijo, koliko se porabi za te dejavnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev standardnega sklopa informacij.

(39)Subjekti, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav in so registrirani v nacionalnem registru, bi morali informacije v nacionalnem registru posodabljati vsaj enkrat letno. Glede na pomen točnosti informacij, ki se hranijo v takih nacionalnih registrih, za uporabo Direktive in nadzor na njeni podlagi, bi bilo treba vse spremembe ali dopolnitve kontaktnih podatkov registriranega subjekta izvesti hitreje, vsekakor pa v razumnem roku.

(41)Subjekti, ki izvajajo dejavnost zastopanja interesov v imenu tretjih držav, bi morali dokazati, da izpolnjujejo zahteve za registracijo. Po registraciji bi bilo treba subjektu zagotoviti izvod informacij, vpisanih v nacionalni register, in edinstveno evropsko številko zastopanja interesov (EIRN). EIRN bi morala služiti kot sredstvo za lažjo identifikacijo subjektov, registriranih v skladu s to direktivo, po vsej Uniji. Sestava EIRN bi zato morala omogočati identifikacijo države članice registracije in posameznega nacionalnega registra, v katerem je bila opravljena registracija. Izbira oznake, ki označuje nacionalni register registracije, bi morala biti osebam, ki poznajo organizacijo zadevne države članice, logično jasna.

(42)Ko so v državi članici, v kateri imajo sedež, enkrat registrirani, se od registriranih subjektov ne bi smelo zahtevati, da se registrirajo v drugih državah članicah, tudi kadar tam začnejo dejavnost zastopanja interesov. Da pa bi javnim uslužbencem olajšali dostop do informacij o subjektih, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov in s katerimi bi lahko imeli stike, bi morale druge države članice, v katerih se bodo take dejavnosti izvajale, v svoje nacionalne registre vključiti imena zadevnih registriranih subjektov, njihovo EIRN in povezavo do javno dostopnih informacij iz nacionalnega registra registracije.

(43)Za zagotovitev izpolnjevanja zahteve po registraciji bi morali imeti nadzorni organi, kadar imajo na primer na podlagi prijave prijavitelja kršitve zanesljive informacije o tem, da se subjekt ni registriral, možnost, da od subjekta zahtevajo, da predloži informacije, ki so nujno potrebne za to, da se ugotovi, ali subjekt spada na področje uporabe te direktive. Take informacije običajno ne bi smele presegati obsega informacij, s katerimi je mogoče neposredno dokazati, ali subjekt spada na področje uporabe te direktive. Zajemajo lahko tiste vrste informacij, za katere velja obveznost vodenja evidenc, vključno z morebitnimi pridobljenimi izjavami o tem, ali je subjekt, v imenu katerega se opravlja storitev zastopanja interesov, subjekt tretje države. Kadar je mogoče, bi morala biti zahteva omejena na informacije, ki bi jih moral subjekt že imeti. Poleg tega bi morali imeti nadzorni organi, kadar imajo zanesljive informacije o morebitnem neizpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz registracije, možnost, da od subjekta zahtevajo, da predloži informacije, potrebne za ugotavljanje takega morebitnega neizpolnjevanja obveznosti. Take informacije običajno ne bi smele presegati obsega informacij, s katerimi je mogoče neposredno dokazati popolnost ali točnost informacij, predloženih v okviru zahteve po registraciji in posodabljanju. Kadar je mogoče, bi morala biti zahteva omejena na informacije, ki bi jih moral registrirani subjekt že imeti. Vsaka taka zahteva bi morala vsebovati obrazložitev, navedbo informacij, ki se zahtevajo, in razloge za to ter informacije o razpoložljivih postopkih sodnega varstva. Take zahteve ne bi smele posegati v pooblastila nacionalnih organov, da preiščejo kakršno koli ravnanje, ki bi lahko pomenilo kaznivo dejanje, kot je določeno v nacionalnem pravu in pravu Unije.

(44)Demokratična odgovornost je steber dobro delujočih demokracij. Ta direktiva državljanom in drugim zainteresiranim deležnikom z zagotavljanjem dostopa do informacij o subjektih, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav in delujejo na notranjem trgu, in o subjektih tretjih držav, ki jih ti zastopajo, omogoča, da uveljavljajo svoje demokratične pravice in odgovornosti, tudi prek izvajanja demokratičnega nadzora, ob polni seznanjenosti s tem, čigavim interesom služijo dejavnosti zastopanja interesov, ki so jim lahko izpostavljeni sami ali njihovi izvoljeni predstavniki. Javni nadzor državljanov in zainteresiranih deležnikov nad vprašanji, ki vplivajo na demokratično sfero, podpira demokratični nadzor in ravnovesje. Demokratična odgovornost podpira tudi krepitev vloge državljanov, saj jim omogoča izražanje in uveljavljanje njihovih demokratičnih odločitev, tudi na volitvah. Državljani sami so kot volivci pomembni nosilci odločanja in so lahko kot taki prav tako tarča nekaterih storitev zastopanja interesov.

(45)Da se zagotovi sorazmernost, bi bilo treba osebne podatke, kadar so javno dostopni, omejiti na tiste, ki so nujno potrebni za informiranje državljanov, njihovih predstavnikov in drugih zainteresiranih strani o dejavnostih zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav. Poleg tega bi morale biti informacije o prijavljenih letnih zneskih javno dostopne v obliki bolj splošnih razponov od tistih, ki se uporabljajo za predložitev informacij nacionalnim registrom, da se zagotovi raven podrobnosti, ki je potrebna za informiranje državljanov, njihovih predstavnikov in drugih zainteresiranih strani. Informacije, ki so pomembne zgolj za nadzorne organe, kot so kontaktni podatki odgovornih oseb registriranih subjektov, ne bi smele biti javno dostopne.

(47)Da se zagotovi zaščita posameznikov, ki bi bili lahko z objavo določenih informacij izpostavljeni kršitvam njihovih temeljnih pravic, na primer povračilnim ukrepom zoper posameznike, ki delajo za registrirani subjekt, dejaven v tretji državi, bi morale države članice zagotoviti, da lahko nadzorni organi na zahtevo omejijo objavo vseh ali dela informacij, vpisanih v nacionalni register. Registrirani subjekt bi moral dokazati, da bi bilo treba ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin posameznega primera objavo omejiti zaradi legitimnih interesov, kot je resno tveganje, da bi bil posameznik zaradi objave izpostavljen kršitvi njegovih temeljnih pravic, zlasti tistih, ki so zaščitene s členom 1 (Človekovo dostojanstvo), členom 2 (Pravica do življenja), členom 3 (Pravica do osebne celovitosti), členom 4 (Prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja) ali členom 6 (Pravica do svobode in varnosti) Listine, na primer zaradi ugrabitve, izsiljevanja, prisiljenja, nadlegovanja, nasilja ali ustrahovanja), ali kot so poslovne skrivnosti. Analiza bi morala upoštevati tveganja za telesno integriteto zaposlenih ali posameznikov, ki delajo za registrirani subjekt ali so povezani z njim. Legitimni interesi bi morala zajemati tudi tveganja za posameznike, ki imajo koristi od dejavnosti registriranega subjekta. Vsaka odločitev nadzornega organa bi morala upoštevati cilje te direktive, zoper njo pa bi moralo biti na voljo sodno varstvo v državi članici registracije. Odločitve nadzornega organa in po potrebi pristojnega sodišča bi bilo treba sprejeti nemudoma. Da bi v primerih odobrene omejitve objave javnosti omogočili, da se prepriča, da je registrirani subjekt izpolnil zahteve po registraciji iz te direktive, bi bilo treba podatkovno polje v registru nadomestiti z navedbo, da je bila objava omejena na podlagi zakonitega interesa.

(50)Da bi preprečili stigmatizacijo registriranega subjekta, bi morali biti javno dostopni podatki predstavljeni dejansko in nevtralno. Poleg tega bi morali pristojni nacionalni organi pri izvajanju nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo, zagotoviti, da zgolj dejstvo, da je subjekt registriran subjekt, ne povzroča škodljivih posledic. Objava zlasti ne bi smela biti predstavljena ali opremljena z izjavami ali določbami, ki bi lahko ustvarile ozračje nezaupanja do registriranih subjektov ali ki bi lahko fizične ali pravne osebe iz držav članic ali tretjih držav odvrnile od tega, da bi z njimi sodelovale ali jim zagotavljale finančno podporo. Taki stigmatizacijski ukrepi lahko na primer vključujejo negativno označevanje registriranih subjektov ali omalovaževalne izjave, katerih namen je spodkopati verodostojnost in legitimnost registriranih subjektov z namigovanjem, da želijo registrirani subjekti nezakonito vplivati na demokratične procese.

(51)Kadar tretja država porabi posebej visoke zneske za zastopanje interesov ali kadar subjekt od enega ali več subjektov tretje države prejme posebej visoka plačila, je bolj verjetno, da bi lahko izvedene dejavnosti zastopanja interesov uspešno vplivale na politične odločitve države članice ali Unije kot celote. V takih primerih bi morali imeti nadzorni organi možnost, da od subjektov, ki izvajajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu teh tretjih držav, zahtevajo dodatne informacije, da bi lahko izvajali okrepljen nadzor.

(52)Za zagotovitev sorazmernega spremljanja te direktive bi morali imeti nadzorni organi možnost, da od subjekta, ki izvaja dejavnosti zastopanja interesov v imenu subjektov tretjih držav, zahtevajo predložitev evidenc, ki so potrebne za ugotavljanje morebitnega neizpolnjevanja zahteve po registraciji iz te direktive. V ta namen bi morali imeti nadzorni organi možnost, da ukrepajo po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave prijavitelja kršitve ali nadzornega organa druge države članice.

(53)Nadzorni organi bi morali sodelovati tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Unije. Tako sodelovanje bi moralo olajšati hitro in varno izmenjavo informacij. Nadzorni organi bi morali imeti za namene izvajanja svojih nadzornih nalog možnost, da od nadzornega organa v državi članici registracije zahtevajo informacije, navedene v registraciji, tudi tiste, ki niso javne, v posebnih primerih pa tudi evidence, ki jih hrani subjekt, in opravljene analize. Nadzorni organi in Komisija bi morali sodelovati, da se zagotovi izvajanje Direktive. Za boljše razumevanje obsega in porazdelitve celote dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav v Uniji. Komisija bi morala imeti možnost, da od nadzornih organov zahteva zbirne podatke na podlagi informacij, ki jih pri registraciji predložijo subjekti, ki izvajajo zastopanje interesov v imenu subjektov iz tretjih držav. Za celovito spremljanje načinov in značilnosti dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav v Uniji, lahko taki zbirni podatki vključujejo informacije, ki v registrih niso javno dostopne, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za zagotovitev učinkovitega spremljanja.

(54)Da se dodatno omeji upravno breme, upravno sodelovanje in izmenjava informacij med nacionalnimi organi ter nadzornimi organi in Komisijo poteka prek informacijskega sistema za notranji trg (sistem IMI), ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta7 za upravno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic na področjih politike, povezanih z enotnim trgom. Treba bi bilo zagotoviti interoperabilnost sistema IMI in nacionalnih registrov v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti.

__________________

7 Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES („uredba IMI“) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1024/oj).

(55)Za namene pomoči Komisiji pri njeni nalogi zagotavljanja učinkovitega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi ter popolnega in učinkovitega izvajanja te direktive bi bilo treba ustanoviti svetovalno skupino. Svetovalna skupina bi morala vključevati predstavnika nadzornih organov vsake države članice. Svetovalna skupina bi morala svetovati glede izvajanja Direktive, tudi glede zahteve po preprečevanju škodljivih posledic, ki bi izhajale zgolj iz dejstva, da je subjekt registriran v skladu z zahtevami iz te direktive. Sprejemati bi morala mnenja, priporočila ali poročila, ki bi jih morali pristojni nacionalni organi, ki jih imenujejo države članice, objaviti. Da bi se za subjekte, ki bi lahko spadali na področje uporabe Direktive, zagotovila pravna varnost, bi morala svetovalna skupina Komisiji zlasti svetovati glede morebitnih smernic v zvezi s področjem uporabe Direktive, pojmom subjekta tretje države in dejavnostmi, katerih cilj ali učinek je izogibanje obveznostim iz te direktive. Po potrebi bi bilo treba zagotoviti sodelovanje z mrežo EU za boj proti korupciji.

(58)Prepovedati bi bilo treba zavestno in namerno sodelovanje v dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje obveznostim iz te direktive, zlasti zahtevam po registraciji. Med take dejavnosti spadajo prikrita plačila za storitve zastopanja, ustanavljanje podjetij z namenom zakrivanja povezav z vladami tretjih držav ali umetna razporeditev dejavnosti na več subjektov, da ne bi dosegli pragov iz te direktive.

(59)Za odvračanje od neizpolnjevanja zahtev iz te direktive in kaznovanje takega neizpolnjevanja bi morale države članice zagotoviti, da za kršitve obveznosti iz te direktive veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne globe. Sankcije ne bi smele biti kazenske narave. Sankcije bi morale upoštevati naravo, ponavljanje in trajanje kršitve ob hkratnem upoštevanju zadevnega javnega interesa, obsega in vrste dejavnosti, ki se izvajajo, ter gospodarske zmožnosti subjekta, ki izvaja dejavnosti zastopanja interesov. Sankcije bi morale biti v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne, določene pa bi morale biti ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic, vključno s svobodo izražanja in združevanja, akademsko svobodo in svobodo znanstvenega raziskovanja, postopkovnimi jamstvi, dostopom do učinkovitih pravnih sredstev ter pravico do zaslišanja. Pred sankcijami bi moral nadzorni organ izdati zgodnje opozorilo, razen v primerih kršitve prepovedi izogibanja.

(60)Za spremembo pragov za zahtevanje dodatnih informacij, spremembo seznama informacij, ki jih je treba predložiti ob zahtevi za registracijo, in spremembo seznama informacij, ki jih je treba vključiti v poročila, ki jih objavijo države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje9. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

__________________

9 UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj

(63)Sistem na ravni Unije zlasti podpira pristojne nacionalne organe pri njihovih nadzornih funkcijah ter druge deležnike pri opravljanju njihove vloge v demokratičnem procesu, poleg tega pa povečuje splošno odpornost demokracij v Uniji proti vmešavanju tretjih držav. Obravnavanje preglednosti dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav z namenom vplivanja na ravni Unije, ima dodano vrednost, saj je zaradi verjetne čezmejne narave takih dejavnosti potreben usklajen pristop na več ravneh in po različnih sektorjih. Države članice lahko s sodelovanjem in izmenjavo informacij bolje razumejo obseg tega pojava, kar pomaga pri preprečevanju, da bi tretje države lahko izkoristile regulativne razlike ali vrzeli.

(64)Države članice bi si morale pri izvajanju te direktive prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena za zadevne subjekte, zlasti mikro, mala in srednja podjetja v smislu člena 3 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta10.

__________________

10 Direktiva (EU) 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2013/34/oj). http://data.europa.eu/eli/dir/2013/34/oj).

(65)Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, vključno z obdelavo osebnih podatkov za vodenje nacionalnega registra ali registrov subjektov, ki opravljajo dejavnosti zastopanja interesov v imenu subjektov tretjih držav, za dostop do osebnih podatkov v takem nacionalnem registru ali registrih ter za izmenjavo osebnih podatkov v okviru upravnega sodelovanja in medsebojne pomoči med državami članicami na podlagi te direktive, vključno z uporabo sistema IMI, ter za vodenje evidenc v skladu z obveznostmi vodenja evidenc iz te direktive se uporabljata Uredbi (EU) 2016/67911 in (EU) 2018/172512 Evropskega parlamenta in Sveta. Vsaka obdelava osebnih podatkov za take namene bi morala biti med drugim v skladu z načeli najmanjšega obsega podatkov, točnosti in omejitve hrambe podatkov ter bi morala izpolnjevati zahteve glede celovitosti in zaupnosti podatkov. Države članice bi morale določiti ukrepe, ki zagotavljajo zakonito in varno obdelavo osebnih podatkov, vsebovanih v njihovem nacionalnem registru ali registrih, v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

__________________

11 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

12 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(69)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal XXXX15–

__________________

Cilj in namen

Direktiva določa harmonizirane zahteve glede gospodarskih dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu subjekta tretje države, da bi se z doseganjem skupne ravni preglednosti po vsej Uniji izboljšalo delovanje notranjega trga.

Namen te direktive je navedeno preglednost doseči tako, da se prepreči ustvarjanje ozračja nezaupanja, ki bi fizične ali pravne osebe iz držav članic ali tretjih držav odvrnilo od sodelovanja s subjekti, ki zastopajo interese v imenu subjekta tretje države, ali zagotavljanja finančne podpore tem subjektom.

(1)„dejavnost zastopanja interesov“ pomeni dejavnost, katere cilj je vplivati na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na javne postopke odločanja v Uniji, ki se lahko izvaja zlasti z organizacijo srečanj, konferenc ali dogodkov ali udeležbo na njih, s prispevki k posvetovanjem ali parlamentarnim obravnavam ali udeležbo na njih, z organizacijo komunikacijskih ali oglaševalskih kampanj, organizacijo mrež in lokalnih pobud, pripravo dokumentov o politikah in stališčih, zakonodajnih sprememb, javnomnenjskih raziskav, statističnih raziskav ali odprtih pisem ali z dejavnostmi v okviru raziskav in izobraževanja, če se izvajajo izrecno s tem ciljem;

(2)„storitev zastopanja interesov“ pomeni dejavnost zastopanja interesov, ki se praviloma opravlja za plačilo, kot je navedeno v členu 57 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(4)„subjekt tretje države“ pomeni:

(b)javni ali zasebni subjekt, katerega dejanja je mogoče pripisati subjektu iz točke (a), ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin;

(a)skupno letno plačilo, prejeto od subjekta tretje države za opravljanje storitve zastopanja interesov, ki je, kadar plačilo ni denarno, izraženo z ocenjeno vrednostjo plačila, ali

(9)„organ, pristojen za nacionalni register“ pomeni javni organ ali telo, pristojno za vodenje nacionalnega registra iz člena 9 in obdelavo registracij, predloženih v skladu s to direktivo;

(a)storitev zastopanja interesov, ki se zagotavlja subjektu tretje države;

(b)dejavnost zastopanja interesov, ki jo izvaja subjekt tretje države iz člena 2(4), točka (b) in ki je povezana z dejavnostmi gospodarske narave ali jih nadomešča ter je tako primerljiva s storitvijo zastopanja interesov iz točke (a) tega odstavka.

(a)dejavnosti, ki jih neposredno izvaja subjekt tretje države iz člena 2(4), točka (a), in ki so povezane z izvajanjem javne oblasti, vključno z dejavnostmi, povezanimi z izvajanjem diplomatskih ali konzularnih odnosov med državami ali mednarodnimi organizacijami;

(i)svetovanja subjektu tretje države z namenom pomoči pri zagotavljanju skladnosti njihovih dejavnosti z obstoječimi pravnimi zahtevami;

(ii)zastopanja subjektov tretjih držav v okviru spravnega postopka ali postopka mediacije z namenom preprečiti, da bi se sprožil spor pred pravosodnim ali upravnim organom ali da bi tak organ o sporu razsojal;

(iii)zastopanja subjektov tretjih držav v pravnih postopkih;

Države članice za dejavnosti zastopanja interesov, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ne ohranijo ali uvedejo določb, ki odstopajo od določb iz te direktive, vključno z bolj ali manj strogimi določbami za zagotovitev drugačne ravni preglednosti teh dejavnosti.

Države članice zagotovijo, da lahko ponudniki storitev zastopanja interesov od subjekta, v katerega imenu se opravlja storitev zastopanja interesov, zahtevajo, da navede, ali je subjekt tretje države.

1.Države članice zagotovijo, da subjekti iz člena 3(1) v svoje pogodbene dogovore s podizvajalci vključijo informacijo, da dejavnost zastopanja interesov spada na področje uporabe člena 3(1), ter da morajo take informacije posredovati morebitnim nadaljnjim podizvajalcem. Podizvajalcem, ki so bili o tem obveščeni, ni treba izpolnjevati zahtev iz člena 7, člena 8, člena 10 in člena 11 v zvezi z dejavnostjo zastopanja interesov, ki se izvaja na podlagi pogodbe, ki vsebuje navedene informacije.

2.Države članice zagotovijo, da podizvajalec, ki storitev zastopanja interesov odda v izvajanje podizvajalcu, obvesti glavnega izvajalca ali, kjer je primerno, podizvajalca, od katerega je prejel pogodbo za izvajanje dejavnosti zastopanja interesov, o dejstvu, da je bila dejavnost zastopanja interesov nadalje oddana v izvajanje podizvajalcu, in da zagotovi, da pogodbeni dogovori vključujejo informacije, da dejavnost zastopanja interesov spada na področje uporabe člena 3(1).

3.Države članice zagotovijo, da podizvajalec glavnemu izvajalcu ali, kjer je primerno, podizvajalcu zagotovi informacije, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz člena 10.

Člen 7

Vodenje evidenc

3.Države članice zagotovijo, da lahko pravni zastopnik brez poseganja v odgovornost in pravne postopke, ki se lahko uvedejo zoper subjekt, ki ga zastopa, odgovarja za neizpolnjevanje obveznosti iz te direktive s strani navedenega subjekta. Države članice zagotovijo, da subjekti iz člena 3(1) svojim pravnim zastopnikom zagotovijo potrebna pooblastila in zadostna sredstva za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega sodelovanja s pristojnimi organi držav članic ter skladnosti z njihovimi odločitvami.

2.Nacionalni register ali, kjer je primerno, registre vodijo organi, pristojni za nacionalne registre. Ti organi pri obdelavi osebnih podatkov delujejo kot upravljavci v smislu člena 4, točka (7), Uredbe (EU) 2016/679.

Države članice zagotovijo, da se subjekti iz člena 3(1) s sedežem na njihovem ozemlju najpozneje ob začetku dejavnosti zastopanja interesov registrirajo v nacionalnem registru.

3.Če subjekt iz člena 3(1) nima sedeža v Uniji, se registrira v državi članici, v kateri ima sedež njegov pravni zastopnik, imenovan v skladu s členom 8, ali, če ta sedeža nima, v kateri ima stalni naslov ali običajno prebivališče.

4.Države članice zagotovijo, da mora subjekt za namene registracije predložiti samo informacije, določene v Prilogi I.

(a)spremembe ali dopolnitve podatkov, predloženih v skladu s Prilogo I, točka 1, točke (a), (b), (f)(i) in (f)(ii), in sicer v razumnem roku;

Ta organ zahtevo obravnava v petih delovnih dneh in registrirani subjekt izbriše iz nacionalnega registra, če meni, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev za subjekt iz člena 3(1) ali, odvisno od primera, ne bi smel biti več vpisan v register, za katerega je ta organ pristojen. Zoper odločitev organa, pristojnega za zadevni nacionalni register, je v državi članici registracije na voljo upravno in sodno varstvo.

8.Države članice zagotovijo, da se registracija, posodobitve, zahteve za izbris iz registra in zahteve v skladu s členom 12(3) lahko predložijo v elektronski obliki ter da so brezplačne.

2.Če so informacije, predložene za namene registracije, nepopolne ali vsebujejo očitne napake, organ, pristojen za nacionalni register, od subjekta zahteva, da svojo vlogo dopolni ali popravi. Organ, pristojen za nacionalni register, v petih delovnih dneh po prejemu odgovora zadevnega subjekta bodisi vpiše ustrezen vpis v svoj nacionalni register bodisi vpis zavrne in zadevni subjekt obvesti, zakaj vloga še vedno ni popolna oziroma vsebuje očitno nepravilne informacije.

3.Ko je vpis vpisan v nacionalni register, registrirani subjekt nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dneh, od organa, pristojnega za nacionalni register, prejme potrditev registracije, izdata pa se mu tudi edinstvena EIRN in digitalni izvod informacij, vpisanih v nacionalni register. EIRN mora ustrezati formatu iz Priloge II.

4.Države članice zagotovijo, da organ države članice registracije, pristojen za nacionalni register, o vsaki novi registraciji takoj, najpozneje pa v petih delovnih dneh od vpisa v nacionalni register, uradno obvesti nacionalne organe držav članic, navedenih v registraciji v skladu s Prilogo I, točka 2(e), imenovane v skladu s členom 15(1). Tako uradno obvestilo se pošlje tudi, kadar registrirani subjekt v skladu s členom 10(6) predloži spremembo ali dodatek k informacijam iz Priloge I, točka 2(e). Uradno obvestilo vsebuje ime registriranega subjekta, njegovo EIRN in povezavo do nacionalnih registrov, v katerih je bila opravljena registracija.

5.Države članice določijo, da organi, pristojni za vodenje nacionalnih registrov v državi članici, ki prejmejo uradno obvestilo iz odstavka 4, takoj, najpozneje pa v petih delovnih dneh, vpišejo informacije iz navedenega uradnega obvestila v ustrezni register. Informacije o registriranem subjektu se ne objavijo, če v ustreznem nacionalnem registru države članice registracije za te informacije velja odstopanje od objave v skladu s členom 12(3).

9.Kadar ima nadzorni organ zanesljive informacije o tem, da subjekt, registriran v registru, za katerega je pristojen v skladu s členom 15(3), morda ne izpolnjuje obveznosti iz nacionalnih določb, sprejetih v skladu s členom 10, ker je na primer v registraciji predložil netočne informacije, lahko od navedenega subjekta zahteva, da predloži informacije iz člena 7 v obsegu, ki je potreben za ugotavljanje morebitnega neizpolnjevanja obveznosti.

(c)informacije o sodnem varstvu, ki je na voljo.

11.Subjekt, na katerega je naslovljena zahteva, v desetih delovnih dneh predloži popolne in točne informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkoma 8 in 9.

12.Zoper zahteve iz odstavkov 8 in 9 so na voljo postopki sodnega varstva v državi članici nadzornega organa, ki je dal zahtevo.

(a)informacije, ki jih registrirani subjekt predloži v skladu s Prilogo I, točka 1, točke (a), (e), (f)(i), (f)(ii), (h), (i), (j) in (k), ter točka 2, točka (a)(i) in točke (b) do (h);

3.Države članice zagotovijo, da lahko subjekti iz člena 3(1) z ustrezno utemeljeno zahtevo zahtevajo odstopanje od objave iz odstavka 1. Nadzorni organ sprejme odločitev, s katero delno ali v celoti omeji javni dostop, če subjekt, ki je to zahteval, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera dokaže, da je to upravičeno zaradi prevladujočega zakonitega interesa, vključno z resnim tveganjem, da bi bil posameznik zaradi objave izpostavljen kršitvi njegovih temeljnih pravic, zlasti tistih, ki so zaščitene s členom 1, členom 2, členom 3, členom 4 ali členom 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V nasprotnem primeru nadzorni organ zavrne zahtevo.

4.Zoper vsako odločitev, sprejeto v skladu z odstavkom 3, je na voljo sodno varstvo v državi članici registracije. Države članice zagotovijo, da se vsi postopki pravnega nadzora, vključno s sodnim varstvom, izvedejo v razumnem roku in da se nemudoma sprejme pravnomočna odločitev.

6.Ko odločitev iz odstavka 3 postane pravnomočna, države članice zagotovijo, da je v vpisu v nacionalni register, na katerega se ta odločitev nanaša, navedeno, da je bil javni dostop, odvisno od primera, delno ali v celoti omejen.

1.Od 31. marca [leta po roku za prenos], nato pa do 31. marca vsakega naslednjega leta vsaka država članica objavi poročilo na podlagi informacij, ki jih predložijo subjekti, registrirani v njihovih nacionalnih registrih, in ga pošlje Komisiji. To poročilo vsebuje zgolj:

(a)zbirne podatke o letnih zneskih po posameznih tretjih državah v predhodnem poslovnem letu. Navedeni zbirni podatki bi morali temeljiti na informacijah, predloženih v skladu s Prilogo I, točka 2, točki (b) in (c);

(b)zbirne podatke o letnih zneskih po posameznih kategorijah organizacij za vsako tretjo državo v predhodnem poslovnem letu. Navedeni zbirni podatki bi morali temeljiti na informacijah, predloženih v skladu s Prilogo I, točka 1, točka (h) in točka 2, točki (b) in (c);

(c)skupno število subjektov tretjih držav, ki jih je mogoče pripisati določeni tretji državi. Navedeni zbirni podatki bi morali temeljiti na informacijah, predloženih v skladu s Prilogo I, točka 2, točka (b);

5.Kadar država članica imenuje več kot en nadzorni organ, zagotovi, da so naloge posameznih organov jasno opredeljene ter da ti med njihovim izvajanjem med seboj tesno in učinkovito sodelujejo. Države članice določijo nadzorni organ, na katerega se naslovi komunikacija, ki se posreduje ustreznemu organu v navedeni državi članici.

6.Države članice zagotovijo, da je nadzorni organ pri opravljanju svojih nalog neodvisen. Države članice zlasti zagotovijo, da osebje nadzornih organov pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s to direktivo:

(a)lahko opravlja svoje naloge neodvisno, brez političnih in drugih zunanjih vplivov, ter ne zahteva ali sprejema navodil od vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega subjekta;

7.Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, imenovani v skladu z odstavkom 1, na voljo vsa potrebna sredstva za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to direktivo, vključno z zadostnimi tehničnimi, finančnimi in človeškimi viri.

8.Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, imenovani v skladu z odstavkom 1, pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to direktivo, poskrbijo, da zgolj iz dejstva, da je subjekt registriran subjekt ali da je bila nanj naslovljena zahteva v skladu s členom 16(3), ne izhajajo nobene škodljive posledice, kot je stigmatizacija.

3.Razen v primerih iz člena 11(8) in (9) se zahteva, ki mora biti omejena na evidence, ki se vodijo v skladu s členom 7, lahko poda le v naslednjih primerih:

(a)registrirani subjekt je v predhodnem poslovnem letu za en sam subjekt tretje države prejel letni znesek, ki presega 1 000 000 EUR;

dejanja subjekta tretje države, v imenu katerega deluje registrirani subjekt, je mogoče pripisati tretji državi, ki je v enem od petih predhodnih poslovnih let upoštevajoč vse subjekte tretje države, katerih dejanja je mogoče pripisati tej tretji državi, porabila skupni letni znesek, ki presega eno od naslednjega:

(c)informacije o sodnem varstvu, ki je na voljo.

5.Kadar nadzorni organ, ki ni nadzorni organ države članice registracije, meni, da je izpolnjen kateri od pogojev iz odstavka 3, lahko nadzorni organ države članice registracije zaprosi, da od registriranega subjekta zahteva evidence, ki se vodijo v skladu s členom 7.

Če meni, da so pogoji iz odstavka 3 izpolnjeni, nadzorni organ države članice registracije po prejemu zaprosila v skladu z odstavkom 5 poda zahtevo v skladu z odstavkom 3, prejete informacije pa posreduje nadzornemu organu prosilcu. Če je nadzorni organ države članice registracije v preteklih 12 mesecih podal zahtevo v skladu z odstavkom 3, ki je zajemala iste informacije od istega registriranega subjekta, te informacije posreduje nadzornemu organu prosilcu, ne da bi mu bilo treba podati novo zahtevo.

8.Zoper zahteve iz odstavka 3 so na voljo postopki sodnega varstva v državi članici nadzornega organa, ki je podal zahtevo.

1.Države članice zagotovijo, da njihovi nadzorni organi po potrebi sodelujejo z nadzornimi organi vseh drugih držav članic.

(b)opis zadevnih dejstev ter navedbo ustreznih določb te direktive in razlogov, zakaj organ, ki obvešča, sumi na kršitev te direktive.

5.Kadar nadzorni organ glavnega sedeža nima zadostnih informacij za ukrepanje na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 2, lahko od pristojnega organa, ki je poslal uradno obvestilo, zahteva dodatne informacije.

6.Upravno sodelovanje in izmenjava informacij med nacionalnimi organi, imenovanimi v skladu s členom 15(1), ter nadzornimi organi in Komisijo v skladu z odstavki 2, 4 in 5, členom 11(4), členom 16(5) in (6) ter členom 18 te direktive se izvajata prek sistema IMI, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012.

Člen 18

Čezmejna izmenjava informacij med nadzornimi organi

(b)olajšuje izmenjavo in souporabo informacij in najboljših praks o posebnih potrebah mikro, malih in srednjih podjetij v smislu člena 3 Direktive 2013/34/EU;

(d)poroča Komisiji o morebitnih razlikah pri uporabi te direktive;

4.Predstavniki Evropskega parlamenta oziroma držav Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru17, so lahko kot opazovalci povabljeni na sestanke svetovalne skupine.

__________________

17 Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 1, 3.1.1994, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/1994/1/oj).

Države članice za kršitve nacionalnih določb, sprejetih za prenos člena 6, člena 7, člena 8, člena 10, člena 11, člena 14, člena 16 in člena 20, ki jih storijo subjekti iz člena 3(1) ali, kjer je primerno, njihovi pravni zastopniki, določijo pravila o sankcijah, ki so omejene na upravne globe. Ta pravila so skladna z odstavki 2 do 6.

2.Podjetjem se lahko naloži finančna sankcija iz odstavka 1 v najvišjem znesku 1 % svetovnega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, drugim pravnim osebam v najvišjem znesku 1 % letnega proračuna subjekta v skladu z zadnjim zaključenim poslovnim letom, fizičnim osebam pa v najvišjem znesku 1 000 EUR.

3.Sankcije morajo biti v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne, pri čemer se upoštevajo zlasti narava, ponavljanje in trajanje kršitve, na katero se nanašajo navedeni ukrepi, ter, kjer je primerno, gospodarska, tehnična in operativna zmogljivost subjekta iz člena 3(1), ki je storil kršitev.

4. Nadzorni organ pred naložitvijo sankcij zadevnemu subjektu izda opozorilo ali opomin, v katerem navede, da bo verjetno kršil ali da je kršil določbe te direktive, razen če taka kršitev pomeni kršitev člena 20.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(9), člena 13(3) in člena 16(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te direktive].

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10(9), člena 13(3) in člena 16(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.v členu 2(1), točka (a), se doda naslednja točka (xi):

2.v Prilogi, del I, se doda naslednja nova točka K:

V navedeni oceni se ocenita učinkovitost in sorazmernost Direktive. Med drugim se ocenita potreba po spremembah področja uporabe in učinkovitost zaščitnih ukrepov iz Direktive. Poročilu se lahko po potrebi priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [18 mesecev po začetku veljavnosti]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

(a)naslednje informacije o vsakem od subjektov tretjih držav, v imenu katerih subjekt izvaja dejavnost zastopanja interesov;

(ii)naslov, na katerem subjekt tretje države opravlja dejavnost, ali, za fizične osebe, naslov, na katerem običajno prebivajo;

(iii) opis glavnih ciljev, nalog in interesnih področij subjekta;

(iv)če je na voljo, matična številka subjekta tretje države v poslovnem registru ali primerljiva identifikacijska oznaka;

(b)tretja država, v imenu katere subjekt tretje države deluje;